(1)

Vsakdanje življenje in gospodarstvo postajata vse bolj odvisna od digitalnih tehnologij, državljani pa vedno bolj izpostavljeni resnim kibernetskim incidentom. Varnost bo v prihodnosti med drugim odvisna od povečanja tehnološke in industrijske zmogljivosti Unije za zaščito pred kibernetskimi grožnjami, saj se tako civilna infrastruktura kot tudi vojaške zmogljivosti zanašajo na varne digitalne sisteme.

(1)

Več kot 80 % prebivalcev Unije ima internetno povezavo, vsakdanje življenje in gospodarstvo postajata vse bolj odvisna od digitalnih tehnologij, državljani pa so vedno bolj izpostavljeni resnim kibernetskim incidentom. Varnost bo v prihodnosti med drugim odvisna od prispevanja k splošni odpornosti, od povečanja tehnološke in industrijske zmogljivosti Unije za zaščito pred spreminjajočimi se kibernetskimi grožnjami, saj se tako infrastruktura kot tudi varnostne zmogljivosti zanašajo na varne digitalne sisteme. To varnost je mogoče doseči z ozaveščanjem o kibernetskih grožnjah, razvijanjem kompetenc, zmogljivosti in sposobnosti po vsej Uniji, temeljitim upoštevanjem medsebojnega vpliva strojne in programske infrastrukture, omrežij, izdelkov in procesov ter družbenih in etičnih posledic in pomislekov.

(1a)

Kibernetska kriminaliteta pomeni hitro naraščajočo grožnjo Uniji, njenim državljanom in gospodarstvu. Leta 2017 je 80 % evropskih podjetij doživelo vsaj en kibernetski incident. Napad WannaCry maja 2017 je prizadel več kot 150 držav in 230 000 sistemov IT ter imel znaten vpliv na kritično infrastrukturo, kot so bolnišnice. Jasno je torej, da so potrebni najvišji standardi kibernetske varnosti in celostne rešitve za kibernetsko varnost, ki vključujejo ljudi, izdelke, procese in tehnologijo v Uniji, pa tudi vodilni položaj Unije na tem področju in digitalna avtonomija.

(4)

Voditelji držav in vlad so na digitalnem vrhu v Talinu septembra 2017 pozvali Unijo, naj postane „do leta 2025 vodilna v svetu na področju kibernetske varnosti, da se zagotovijo zaupanje, gotovost in zaščita državljanov, potrošnikov in podjetij na spletu ter omogoči brezplačen in zakonsko urejen internet.“

(4)

Voditelji držav in vlad so na digitalnem vrhu v Talinu septembra 2017 pozvali Unijo, naj postane do leta 2025 vodilna v svetu na področju kibernetske varnosti, da se zagotovijo zaupanje, gotovost in zaščita državljanov, potrošnikov in podjetij na spletu ter omogoči brezplačen , varnejši in zakonsko urejen internet , in izjavili, da bodo pri (ponovni) vzpostavitvi sistemov in rešitev IKT pogosteje uporabljali odprtokodne rešitve in/ali odprte standarde (med drugim, da bi preprečili vezanost na enega samega ponudnika), tudi tiste, ki so bili razviti in/ali se spodbujajo s pomočjo programov EU za interoperabilnost in standardizacijo, kot je ISA2 .

(4a)

Evropski industrijski, tehnološki in raziskovalni strokovni center za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: strokovni center) bi moral prispevati k povečanju odpornosti in zanesljivosti infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, vključno z internetom in drugo kritično infrastrukturo za delovanje družbe, kot so prometni, zdravstveni in bančni sistemi.

(4b)

Strokovni center in njegovi ukrepi bi morali upoštevati izvajanje Uredbe (EU) 2019/XXX [prenovitev Uredbe (ES) št. 428/2009, kot je predlagana s COM(2016)0616]  (1a) .

(5)

Znatne motnje v omrežjih in informacijskih sistemih lahko vplivajo na posamezne države članice in Unijo kot celoto. Varnost omrežij in informacijskih sistemov je zato bistvena za nemoteno delovanje notranjega trga . Trenutno je Unija odvisna od neevropskih ponudnikov kibernetske varnosti. Vendar je v strateškem interesu Unije, da ohrani in razvije pomembne ključne tehnološke zmogljivosti kibernetske varnosti za zavarovanje njenega enotnega digitalnega trga ter zlasti za zaščito kritičnih omrežij in informacijskih sistemov ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti.

(5)

Znatne motnje v omrežjih in informacijskih sistemih lahko vplivajo na posamezne države članice in Unijo kot celoto. Najvišja raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji je zato bistvena tako za družbo kot za gospodarstvo . Trenutno je Unija odvisna od neevropskih ponudnikov kibernetske varnosti. Vendar je v strateškem interesu Unije, da ohrani in razvije ključne tehnološke zmogljivosti in sposobnosti kibernetske varnosti , da zagotovi varstvo podatkov ter kritičnih omrežij in informacijskih sistemov evropskih državljanov in podjetij, vključno s kritično infrastrukturo za delovanje družbe, kot so prometni sistemi, zdravstveni sistemi in bančništvo ter enotni digitalni trg, ter zagotavljanje ključnih storitev kibernetske varnosti.

(6)

Unija ima bogato strokovno znanje in izkušnje v zvezi z raziskavami, tehnologijo in industrijskim razvojem na področju kibernetske varnosti, vendar so prizadevanja raziskovalne in industrijske skupnosti razdrobljena in neusklajena, poleg tega pa jim manjka skupno poslanstvo, kar ovira konkurenčnost na tem področju. Ta prizadevanja in strokovno znanje je treba združiti, povezati v omrežja in učinkovito uporabiti, da se okrepijo in dopolnijo obstoječe raziskave ter tehnološke in industrijske zmogljivosti na ravni Unije in nacionalnih ravneh.

(6)

Unija ima bogato strokovno znanje in izkušnje v zvezi z raziskavami, tehnologijo in industrijskim razvojem na področju kibernetske varnosti, vendar so prizadevanja raziskovalne in industrijske skupnosti razdrobljena in neusklajena, poleg tega pa jim manjka skupno poslanstvo, kar ovira konkurenčnost in učinkovito zaščito ključnih podatkov, omrežij in sistemov na tem področju. Ta prizadevanja in strokovno znanje je treba združiti, povezati v omrežja in učinkovito uporabiti, da se okrepijo in dopolnijo obstoječe raziskave , spretnosti ter tehnološke in industrijske zmogljivosti na ravni Unije in nacionalnih ravneh. Čeprav se sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) sooča s pomembnimi izzivi, kot je izpolnitev povpraševanja po kvalificiranih delavcih, lahko ima korist od tega, da predstavlja raznolikost celotne družbe ter doseže uravnoteženo zastopanost spolov, etnično raznolikost in nediskriminacijo invalidov ter olajša dostop do znanja in usposabljanja za prihodnje strokovnjake na področju kibernetske varnosti, vključno z njihovim izobraževanjem v neformalnih okvirih, na primer v projektih brezplačne in odprtokodne programska opreme, projektih na področju civilne tehnologije, zagonskih podjetjih in mikro podjetjih.

(6a)

Mala in srednja podjetja (MSP) so ključni akterji v sektorju kibernetske varnosti Unije in lahko zaradi svoje prilagodljivosti zagotovijo vrhunske rešitve. Vendar so MSP, ki niso specializirana na kibernetsko varnost, tudi bolj izpostavljena kibernetskim incidentom zaradi visokih zahtev glede naložb in znanja za vzpostavitev učinkovitih rešitev na področju kibernetske varnosti. Zato morata strokovni center in mreža za kibernetsko varnost (mreža) zagotoviti posebno podporo za MSP, tako da jim olajšata dostop do znanja in usposabljanja, da se lahko ustrezno zavarujejo in da tista podjetja, ki so dejavna na področju kibernetske varnosti, lahko prispevajo k vodilnemu položaju Unije na tem področju.

(6b)

Strokovno znanje ne obstaja le v industriji in raziskavah. Nekomercialni in predkomercialni projekti, imenovani „projekti na področju družbene tehnologije“, uporabljajo odprte standarde, odprte podatke ter brezplačno in odprtokodno programsko opremo za razvoj izdelkov in storitev v interesu družbe in javnega dobrega. Prispevajo k odpornosti, ozaveščanju in razvoju kompetenc na področju kibernetske varnosti ter imajo pomembno vlogo pri krepitvi zmogljivosti industrije in raziskav na tem področju.

(6c)

Izraz „deležniki“, kadar se uporablja v okviru te uredbe, se med drugim nanaša na industrijo, javne subjekte in druge subjekte, ki se ukvarjajo z operativnimi in tehničnimi zadevami na področju kibernetske varnosti, pa tudi na civilno družbo, med drugim na sindikate, združenja potrošnikov, skupnost na področju brezplačne in odprtokodne programske opreme ter akademsko in raziskovalno skupnost.

(8)

Strokovni center bi moral biti glavni instrument Unije za združevanje naložb v raziskave, tehnologije in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti, pa tudi za izvajanje zadevnih projektov in pobud v sodelovanju s  strokovno mrežo za kibernetsko varnost . Zagotoviti bi moral finančno podporo za kibernetsko varnost iz programa Obzorje Evropa in programa za digitalno Evropo ter bi moral biti po potrebi odprt tudi Evropskemu skladu za regionalni razvoj in drugim programom. Ta pristop naj bi prispeval k ustvarjanju sinergij in usklajevanju finančne podpore za raziskave , inovacije , tehnologijo in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti ter izogibanju podvajanja

(8)

Strokovni center bi moral biti glavni instrument Unije za združevanje naložb v raziskave, tehnologije in industrijski razvoj na področju kibernetske varnosti, pa tudi za izvajanje zadevnih projektov in pobud v sodelovanju z mrežo. Zagotoviti bi moral finančno podporo za kibernetsko varnost iz programa Obzorje Evropa in programa za digitalno Evropo ter iz Evropskega obrambnega sklada za ukrepe in upravne stroške, povezane z obrambo, ter bi moral biti po potrebi odprt tudi Evropskemu skladu za regionalni razvoj in drugim programom. Ta pristop naj bi prispeval k ustvarjanju sinergij in usklajevanju finančne podpore za pobude Unije glede raziskav in razvoja , inovacij , tehnologije in industrijskega razvoja na področju kibernetske varnosti, ter izogibanju podvajanja.

(8a)

„Vgrajena varnost“ je načelo, določeno v skupnem sporočilu Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom „Odpornost, odvračanje in obramba: okrepitev kibernetske varnosti za EU“, ki vključuje najsodobnejše metode za povečanje varnosti na vseh stopnjah življenjskega cikla izdelka ali storitve, začenši z varno zasnovo in razvojnimi metodami, zmanjšanjem površine za napade ter vključevanjem ustreznih varnostnih preverjanj in revizij. Proizvajalci ali ponudniki morajo za čas trajanja delovanja ali vzdrževanja brez odlašanja dati na voljo posodobitve, ki odpravljajo nove šibke točke ali grožnje, in sicer v ocenjeni življenjski dobi izdelka ter po njenem poteku. To je mogoče doseči tudi tako, da se tretjim stranem omogoči oblikovanje in zagotavljanje takšnih posodobitev. Zagotavljanje posodobitev je zlasti potrebno v primeru splošno uporabljane infrastrukture, izdelkov in procesov.

(8b)

Glede na obseg kibernetske varnosti in naložb v kibernetske zmogljivosti in sposobnosti v drugih delih sveta bi morale Unija in države članice okrepiti finančno pomoč za raziskave, razvoj in uporabo na tem področju. Da bi omogočili ekonomijo obsega in dosegli primerljivo raven zaščite v vsej Uniji, bi si morale države članice prizadevati za evropski okvir, tako da po potrebi vlagajo prek mehanizma strokovnega centra.

(8c)

Strokovni center in strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi si morala prizadevati za izmenjavo na področju izdelkov in procesov, standardov in tehničnih standardov s področja kibernetske varnosti z mednarodno skupnostjo, da bi na mednarodni ravni spodbujala konkurenčnost in najvišje standarde kibernetske varnosti Unije. Tehnični standardi vključujejo oblikovanje referenčnih izvajanj, objavljenih pod odprtimi licencami. Varna zasnova zlasti referenčnih izvajanj je bistvena za skupno zanesljivost in odpornost splošno uporabljane infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, kot sta internet in kritična infrastruktura.

(9)

Ob upoštevanju dejstva, da je cilje te pobude mogoče najbolje doseči, če sodelujejo vse države članice oziroma če jih sodeluje čim več, in da se države članice spodbudi k sodelovanju, bi morale imeti glasovalne pravice samo tiste države članice, ki finančno prispevajo k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra.

(9)

Ob upoštevanju dejstva, da je cilje te pobude mogoče najbolje doseči, če prispevajo vse države članice oziroma če jih prispeva čim več, in da se države članice spodbudi k sodelovanju, bi morale imeti glasovalne pravice samo tiste države članice, ki finančno prispevajo k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra

(12)

Nacionalne koordinacijske centre bi morale določiti države članice. Poleg potrebne upravne zmogljivosti bi morali imeti ti centri tehnološko strokovno znanje s področja kibernetske varnosti ali pa neposreden dostop do takšnega znanja, zlasti na področjih, kot so kriptografija, varnostne storitve IKT, zaznavanje vdorov, varnost sistemov in omrežij, programska oprema, varnost aplikacij ter človeški in družbeni vidiki varnosti in zasebnosti. Prav tako bi morali imeti zmogljivost, da učinkovito sodelujejo in se usklajujejo z industrijo, javnim sektorjem, vključno z organi, imenovanimi v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (23), in raziskovalno skupnostjo.

(12)

Nacionalne koordinacijske centre bi morale določiti države članice. Poleg potrebne upravne zmogljivosti bi morali imeti ti centri tehnološko strokovno znanje s področja kibernetske varnosti ali pa neposreden dostop do takšnega znanja, zlasti na področjih, kot so kriptografija, varnostne storitve IKT, zaznavanje vdorov, varnost sistemov in omrežij, programska oprema, varnost aplikacij ter človeški , etični, družbeni in okoljski vidiki varnosti in zasebnosti. Prav tako bi morali imeti zmogljivost, da učinkovito sodelujejo in se usklajujejo z industrijo, javnim sektorjem, vključno z organi, imenovanimi v skladu z Direktivo (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (23), in raziskovalno skupnostjo za vzpostavitev stalnega javno-zasebnega dialoga o kibernetski varnosti . Poleg tega bi bilo treba javnost z ustreznimi sredstvi komuniciranja ozaveščati o kibernetski varnosti.

(14)

Tehnologije v vzponu, kot so umetna inteligenca, internet stvari, visokozmogljivostno in kvantno računalništvo , blokovne verige, ter koncepti, kot so varne digitalne identitete, ustvarjajo nove izzive za kibernetsko varnost, obenem pa ponujajo rešitve . Za ocenjevanje in potrjevanje odpornosti obstoječih in prihodnjih sistemov IKT bo potrebno preizkušati varnostne rešitve za obrambo pred napadi s pomočjo visokozmogljivostnih in kvantnih računalniških tehnologij. Strokovni center, mreža in strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morali pomagati razvijati in razširjati najsodobnejše rešitve za kibernetsko varnost . Hkrati bi morala strokovni center in mreža podpirati razvijalce in operaterje v ključnih sektorjih, kot so promet, energija, zdravje, finance, uprava, telekomunikacije, proizvodnja, obramba in vesolje, da bi jim pomagala reševati izzive na področju kibernetske varnosti.

(14)

Tehnologije v vzponu, kot so umetna inteligenca, internet stvari, visokozmogljivostno in kvantno računalništvo ter koncepti, kot so varne digitalne identitete, ustvarjajo nove izzive za kibernetsko varnost, obenem pa ponujajo izdelke in procese . Za ocenjevanje in potrjevanje odpornosti obstoječih in prihodnjih sistemov IKT bo potrebno preizkušati varnostne izdelke in procese za obrambo pred napadi s pomočjo visokozmogljivostnih in kvantnih računalniških tehnologij. Strokovni center, mreža , evropska vozlišča za digitalne inovacije in strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morali pomagati razvijati in razširjati najnovejše izdelke in postopke na področju kibernetske varnosti, vključno z dvojno rabo, zlasti tistih, ki organizacijam omogočajo stalno krepitev zmogljivosti, odpornosti in ustreznega upravljanja. Strokovni center in mreža bi morala spodbujati celoten inovacijski cikel in prispevati k premostitvi inovacijskega prepada na področju tehnologij in storitev kibernetske varnosti . Hkrati bi morali strokovni center , mreža in skupnost podpirati razvijalce in operaterje v ključnih sektorjih, kot so promet, energija, zdravje, finance, uprava, telekomunikacije, proizvodnja, obramba in vesolje, da bi jim pomagali reševati izzive na področju kibernetske varnosti , ter raziskati razloge za napade na integriteto omrežij in informacijskih sistemov, kot so kriminal, industrijsko vohunjenje, obrekovanje in dezinformiranje .

(14a)

Zaradi hitro spreminjajoče se narave kibernetskih groženj in kibernetske varnosti se mora biti Unija sposobna hitro in nenehno prilagajati novemu razvoju na tem področju. Zato bi morali biti strokovni center, mreža in strokovna skupnost za kibernetsko varnost dovolj prožni, da bi zagotovili potrebno odzivnost. Spodbujati bi morali rešitve, ki bi subjektom pomagale, da bi lahko stalno gradili zmogljivosti za krepitev odpornosti Unije in lastne odpornosti.

(14b)

Pristojni center bi moral imeti cilj vzpostaviti vodstvo in strokovno znanje Unije na področju kibernetske varnosti in tako zagotoviti najvišje varnostne standarde v Uniji, zagotoviti varstvo podatkov, informacijskih sistemov, omrežij in kritične infrastrukture v Uniji, ustvariti nova visokokakovostna delovna mesta na tem področju, preprečiti beg možganov evropskih strokovnjakov za kibernetsko varnost v tretje države ter dati evropsko vrednost že obstoječim nacionalnim ukrepom za kibernetsko varnost.

(15)

Strokovni center bi moral opravljati več ključnih funkcij. Prvič, moral bi lajšati in pomagati usklajevati delo evropske strokovne mreže za kibernetsko varnost in podpirati strokovno skupnost za kibernetsko varnost. Center bi moral spodbujati tehnološko agendo na področju kibernetske varnosti in lajšati dostop do strokovnega znanja, zbranega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost. Drugič, z dodeljevanjem nepovratnih sredstev, običajno na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, bi moral izvajati ustrezne dele programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. Tretjič, strokovni center bi moral lajšati skupne naložbe Unije, držav članic in/ali industrije.

(15)

Strokovni center bi moral opravljati več ključnih funkcij. Prvič, moral bi lajšati in pomagati usklajevati delo mreže in podpirati strokovno skupnost za kibernetsko varnost. Center bi moral spodbujati tehnološko agendo na področju kibernetske varnosti ter združevati, deliti in lajšati dostop do strokovnega znanja, zbranega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost, in do infrastrukture za kibernetsko varnost. Drugič, z dodeljevanjem nepovratnih sredstev, običajno na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, bi moral izvajati ustrezne dele programa za digitalno Evropo in programa Obzorje Evropa. Tretjič, strokovni center bi moral lajšati skupne naložbe Unije, držav članic in/ali industrije , pa tudi skupne priložnosti za usposabljanje in programe ozaveščanja v skladu s programom za digitalno Evropo za državljane in podjetja, da se premosti vrzel v znanju in spretnostih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti omogočanju MSP na področju kibernetske varnosti.

(16)

Strokovni center bi moral spodbujati in podpirati sodelovanje in usklajevanje dejavnosti strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, kar bi vključevalo široko, odprto in raznoliko skupino akterjev, dejavnih na področju tehnologij kibernetske varnosti. Navedena skupnost bi morala vključevati zlasti raziskovalne subjekte, panoge na strani dobave in povpraševanja ter javni sektor. Strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morala prispevati k dejavnostim in načrtu dela strokovnega centra ter izkoristiti dejavnosti za krepitev skupnosti, ki jih izvajata strokovni center in mreža, ne bi pa smela imeti prednosti pri razpisih za zbiranje predlogov ali ponudb.

(16)

Strokovni center bi moral spodbujati in podpirati dolgoročno strateško sodelovanje in usklajevanje dejavnosti strokovne skupnosti za kibernetsko varnost, kar bi vključevalo široko, odprto , interdisciplirano in raznoliko skupino evropskih akterjev, dejavnih na področju tehnologij kibernetske varnosti. Navedena skupnost bi morala vključevati zlasti raziskovalne subjekte, tudi tiste, ki se ukvarjajo z etiko kibernetske varnosti, panoge na strani dobave , panoga na strani povpraševanja , vključno z MSP, ter javni sektor. Strokovna skupnost za kibernetsko varnost bi morala prispevati k dejavnostim in načrtu dela strokovnega centra ter izkoristiti dejavnosti za krepitev skupnosti, ki jih izvajata strokovni center in mreža, ne bi pa smela imeti prednosti pri razpisih za zbiranje predlogov ali ponudb.

(16a)

Strokovni center bi moral agenciji ENISA zagotoviti potrebno podporo pri njenih nalogah, opredeljenih v Direktivi (EU) 2016/1148 (direktiva o varnosti omrežij in informacij) in Uredbi (EU) 2019/XXX Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) (uredba o kibernetski varnosti). Zato bi morala agencija ENISA strokovnemu centru zagotoviti ustrezne informacije za opredelitev prednostnih področij financiranja.

(17)

Da bi se strokovni center lahko odzval na potrebe panog na strani dobave in povpraševanja, bi se njegove naloge zagotavljanja znanja in tehnične pomoči za industrijo v zvezi s kibernetsko varnostjo morale nanašati tako na izdelke in storitve IKT kot na vse druge industrijske in tehnološke izdelke in rešitve , katerih del bo kibernetska varnost.

(17)

Da bi se strokovni center lahko odzval na potrebe javnega sektorja in panog na strani dobave in povpraševanja, bi se njegove naloge zagotavljanja znanja in tehnične pomoči javnemu sektorju in industriji v zvezi s kibernetsko varnostjo morale nanašati tako na izdelke , procese in storitve IKT kot na vse druge industrijske in tehnološke izdelke in procese , katerih del bo kibernetska varnost. Strokovni center bi moral zlasti olajšati uporabo dinamičnih rešitev na ravni podjetij, osredotočenih na krepitev zmogljivosti celotnih organizacij, vključno z ljudmi, procesi in tehnologijo, da bi organizacije učinkovito zaščitili pred nenehno spreminjajočimi se kibernetskimi grožnjami.

(17a)

Strokovni center bi moral prispevati k široki uporabi najsodobnejših izdelkov in storitev kibernetske varnosti, zlasti tistih, ki so mednarodno priznani.

(18)

Medtem ko bi si morala strokovni center in mreža prizadevati doseči sinergije med civilnim in obrambnim sektorjem na področju kibernetske varnosti, se bodo projekti, financirani s strani programa Obzorje Evropa, izvajali v skladu z Uredbo XXX [Uredba o programu Obzorje Evropa], ki določa, da so dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, osredotočene na uporabo v civilne namene.

(18)

Medtem ko bi si morala strokovni center in mreža prizadevati doseči sinergije in usklajevanje med civilnim in obrambnim sektorjem na področju kibernetske varnosti, se bodo projekti, financirani s strani programa Obzorje Evropa, izvajali v skladu z Uredbo XXX [Uredba o programu Obzorje Evropa], ki določa, da so dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru Obzorja Evropa, osredotočene na uporabo v civilne namene.

(19)

Da se zagotovi strukturirano in trajnostno sodelovanje med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri, bi moralo to temeljiti na pogodbenem sporazumu.

(19)

Da se zagotovi strukturirano in trajnostno sodelovanje med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri, bi moralo to temeljiti na pogodbenem sporazumu , ki bi moral biti usklajen na ravni Unije .

(20)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost in preglednost strokovnega centra.

(20)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne določbe, ki bodo zagotavljale odgovornost in preglednost strokovnega centra in podjetij, ki prejemajo finančna sredstva .

(20a)

Projekte uvajanja, zlasti v zvezi z infrastrukturami in zmogljivostmi, ki se uvedejo na evropski ravni ali prek skupnega javnega naročanja, je mogoče razdeliti na različne faze izvajanja, kot so ločeni razpisi za arhitekturo strojne in programske opreme, njihovo izdelavo ter delovanje in vzdrževanje, pri čemer lahko podjetja sodelujejo le v eni od faz, upravičenci ene ali več faz pa morajo izpolnjevati določene pogoje glede evropskega lastništva ali nadzora.

(20b)

Ker je ENISA posebna agencija Unije za kibernetsko varnost, bi si moral strokovni center prizadevati za največje možne sinergije z agencijo, upravni odbor pa bi se moral zaradi njenih izkušenj na tem področju posvetovati z njo pri vseh zadevah v zvezi s kibernetsko varnostjo, zlasti v zvezi s projekti, povezanimi z raziskavami.

(20c)

Ob imenovanja predstavnika v upravni odbor bi moral Evropski parlament vključiti podrobnosti o mandatu, vključno z obveznostjo rednega poročanja Evropskemu parlamentu oziroma pristojnim odborom.

(21)

Glede na strokovno znanje s področja kibernetske varnosti, ki ga imata Skupno raziskovalno središče Komisije in Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij, bi morala oba imeti dejavno vlogo v strokovni skupnosti za kibernetsko varnost ter industrijskem in znanstvenem svetovalnem odboru.

(21)

Glede na strokovno znanje s področja kibernetske varnosti, ki ga imata Skupno raziskovalno središče Komisije in Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij, in da bi zagotovili največje možne sinergije, bi morala oba imeti dejavno vlogo v strokovni skupnosti za kibernetsko varnost ter industrijskem in znanstvenem svetovalnem odboru. Agencija ENISA bi morala še naprej izpolnjevati svoje strateške cilje, zlasti na področju certificiranja kibernetske varnosti, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2019/XXX [uredba o kibernetski varnosti]  (1a) , strokovni center pa bi moral delovati kot operativni organ na področju kibernetske varnosti.

(24)

Upravni odbor, ki ga sestavljajo države članice in Komisija, bi moral določati splošno usmeritev dejavnosti strokovnega centra in zagotavljati, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti pooblastila, potrebna za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, uvedbo preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev strokovnega centra, sprejetje programa dela in večletnega strateškega načrta, ki odražata prednostne naloge za doseganje ciljev in nalog strokovnega centra, ter lastnega poslovnika, imenovanje izvršnega direktorja ter odločitev o podaljšanju in koncu mandata izvršnega direktorja.

(24)

Upravni odbor, ki ga sestavljajo države članice in Komisija, bi moral določati splošno usmeritev dejavnosti strokovnega centra in zagotavljati, da ta naloge opravlja v skladu s to uredbo. Na upravni odbor bi bilo treba prenesti pooblastila, potrebna za pripravo proračuna, preverjanje njegovega izvrševanja, sprejetje ustreznih finančnih pravil, uvedbo preglednih delovnih postopkov za sprejemanje odločitev strokovnega centra, sprejetje programa dela in večletnega strateškega načrta, ki odražata prednostne naloge za doseganje ciljev in nalog strokovnega centra, ter lastnega poslovnika, imenovanje izvršnega direktorja ter odločitev o podaljšanju in koncu mandata izvršnega direktorja. Da bi izkoristili sinergije, bi morala biti agencija ENISA stalna opazovalka v upravnem odboru in prispevati k delu strokovnega centra, kar vključuje tudi posvetovanja z njo o večletnem strateškem načrtu ter delovnem načrtu in seznamu ukrepov, izbranih za financiranje.

(24a)

Upravni odbor bi moral spodbujati strokovni center na svetovni ravni, da se poveča njegova privlačnost in postane vrhunski organ za odličnost na področju kibernetske varnosti.

(25)

Da bi strokovni center pravilno in učinkovito deloval, bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki so imenovane v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje na funkcijskih področjih. Komisija in države članice bi si morale prizadevati tudi za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje.

(25)

Da bi strokovni center pravilno in učinkovito deloval, bi morale Komisija in države članice zagotoviti, da imajo osebe, ki so imenovane v upravni odbor, ustrezno strokovno znanje in izkušnje na funkcijskih področjih. Komisija in države članice bi si morale prizadevati tudi za omejitev menjav svojih predstavnikov v upravnem odboru, da bi zagotovile njegovo neprekinjeno delovanje , ter za uravnoteženo zastopanost spolov .

(25a)

Teža glasu Komisije pri odločitvah upravnega odbora bi morala biti v skladu s prispevkom iz proračuna Unije za strokovni center, ki ustreza njeni odgovornosti za ustrezno upravljanje proračuna Unije v interesu Unije, kot je določeno v Pogodbah.

(26)

Da bi strokovni center deloval nemoteno, je treba njegovega izvršnega direktorja imenovati na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s področja kibernetske varnosti, izvršni direktor pa mora svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno.

(26)

Da bi strokovni center deloval nemoteno, je treba njegovega izvršnega direktorja imenovati na pregleden način na podlagi zaslug ter dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj s področja kibernetske varnosti, izvršni direktor pa mora svoje naloge opravljati popolnoma neodvisno.

(27)

Strokovni center bi moral imeti industrijsko-znanstveni svetovalni odbor, ki bi deloval kot svetovalni organ, da bi zagotovil reden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi deležniki. Industrijsko-znanstveni svetovalni odbor bi se moral osredotočati na zadeve, ki so pomembne za deležnike, in o njih obvestiti upravni odbor strokovnega centra. Sestava industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora in naloge, dodeljene temu odboru, na primer posvetovanje glede načrta dela, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu strokovnega centra.

(27)

Strokovni center bi moral imeti industrijsko-znanstveni svetovalni odbor, ki bi deloval kot svetovalni organ, da bi zagotovil reden in ustrezno pregleden dialog z zasebnim sektorjem, združenji potrošnikov in drugimi ustreznimi deležniki . Izvršnemu direktorju in upravnemu odboru bi prav tako moral zagotavljati neodvisno svetovanje o uvajanju tehnologije in javnih naročilih . Industrijsko-znanstveni svetovalni odbor bi se moral osredotočati na zadeve, ki so pomembne za deležnike, in o njih obvestiti upravni odbor strokovnega centra. Sestava industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora in naloge, dodeljene temu odboru, na primer posvetovanje glede načrta dela, bi morale zagotoviti zadostno zastopanost zainteresiranih strani pri delu strokovnega centra. Vsaki kategoriji deležnikov iz panoge bi bilo treba dodeliti minimalno število sedežev, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti zastopanju malih in srednjih podjetij.

(28)

Med trajanjem programa Obzorje 2020 bi moral strokovni center prek industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora izkoristiti posebno strokovno znanje ter široko zastopanost zadevnih zainteresiranih strani na podlagi pogodbenega javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost.

(28)

Med trajanjem programa Obzorje 2020 in njegovih pilotnih projektov za strokovno mrežo za kibernetsko varnost v okviru tega programa bi morali strokovni center in njegove dejavnosti prek industrijsko-znanstvenega svetovalnega odbora izkoristiti posebno strokovno znanje ter široko zastopanost zadevnih zainteresiranih strani na podlagi pogodbenega javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost. Strokovni center ter industrijski in znanstveni svetovalni odbor bi morala, če je ustrezno, razmisliti o replikaciji obstoječih struktur, na primer v obliki delovnih skupin.

(28a)

Strokovni center in njegovi organi bi morali izkoristiti izkušnje in prispevke preteklih in sedanjih pobud, kot so pogodbeno javno-zasebno partnerstvo za kibernetsko varnost, Evropska organizacija za kibernetsko varnost (ECSO) ter pilotni projekt in pripravljalni ukrepi za revizije v zvezi s prostim in odprtim virom (EU FOSSA).

(29)

Strokovni center bi moral sprejeti pravila za preprečevanje in upravljanje nasprotij interesov. Strokovni center bi moral poleg tega uporabljati ustrezne predpise Unije o dostopu javnosti do dokumentov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (24). Strokovni center obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2018 Evropskega parlamenta in Sveta. Strokovni center bi moral spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU.

(29)

Strokovni center bi moral sprejeti pravila za preprečevanje , prepoznavanje in reševanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, organi in osebjem, upravnim odborom, znanstvenim in industrijskim svetovalnim odborom ter skupnostjo. Države članice bi morale zagotoviti preprečevanje, prepoznavanje in reševanje nasprotij interesov v zvezi z nacionalnimi koordinacijskimi centri . Strokovni center bi moral poleg tega uporabljati ustrezne predpise Unije o dostopu javnosti do dokumentov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (24). Strokovni center obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/2018 Evropskega parlamenta in Sveta. Strokovni center bi moral spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno zakonodajo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU.

(31)

Strokovni center bi moral delovati odprto in pregledno, s pravočasnim zagotavljanjem vseh ustreznih informacij in promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti. Poslovnik organov strokovnega centra bi bilo treba objaviti.

(31)

Strokovni center bi moral delovati odprto in pregledno, s pravočasnim in celovitim zagotavljanjem informacij in promocijo svojih dejavnosti, vključno z dejavnostmi obveščanja in razširjanja informacij v širši javnosti . Javnosti in vsem zainteresiranim stranem bi moral zagotoviti seznam vseh članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost ter objaviti njihove izjave o interesih v skladu s členom 42. Poslovnik organov strokovnega centra bi bilo treba objaviti.

(31a)

Priporočljivo je, da strokovni center in nacionalni koordinacijski centri v čim večji meri nadzorujejo in upoštevajo mednarodne standarde, da bi spodbudili razvoj k globalnim primerom dobre prakse.

(33a)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z določitvijo elementov pogodbenih sporazumov med strokovnim centrom in nacionalnimi koordinacijskimi centri ter v zvezi z določitvijo meril za ocenjevanje in akreditacijo subjektov kot članov evropske skupnosti za kibernetsko varnost. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje  (1a) . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)

Ker ciljev te uredbe, tj. ohranjanje in razvijanje tehnoloških in industrijskih zmogljivosti Unije na področju kibernetske varnosti, povečanje konkurenčnosti panoge kibernetske varnosti ter pretvarjanje kibernetske varnosti v konkurenčno prednost drugih panog v Uniji, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razpršenosti obstoječih, omejenih sredstev in zaradi obsega potrebnih naložb, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja prizadevanj, prispevanja k doseganju kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(34)

Cilje te uredbe, tj. krepitev konkurenčnosti Unije in zmogljivosti na področju kibernetske varnosti ter zmanjšanje njene digitalne odvisnosti z večjo uporabo izdelkov, procesov in storitev za kibernetsko varnost, ohranjanje in razvijanje tehnoloških in industrijskih zmogljivosti Unije na področju kibernetske varnosti, povečanje konkurenčnosti panoge kibernetske varnosti ter pretvarjanje kibernetske varnosti v konkurenčno prednost drugih panog v Uniji, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči zaradi razpršenosti obstoječih, omejenih sredstev in zaradi obsega potrebnih naložb, temveč se ti cilji zaradi preprečevanja nepotrebnega podvajanja prizadevanj, prispevanja k doseganju kritične mase in zagotavljanja optimalne porabe javnega financiranja lažje dosežejo na ravni Unije . Poleg tega lahko le ukrepi na ravni Unije zagotovijo najvišjo raven kibernetske varnosti v vseh državah članicah in s tem odpravijo varnostne vrzeli v nekaterih državah članicah, ker ustvarjajo varnostne vrzeli za vso Unijo. Zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena Pogodbe ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(1)

„kibernetska varnost“ pomeni zaščito omrežij in informacijskih sistemov, uporabnikov ter drugih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

(1)

„kibernetska varnost“ pomeni vse dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežij in informacijskih sistemov, njihovih uporabnikov in prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

(1a)

(2)

„izdelki in rešitve za kibernetsko varnost“ pomeni izdelke, storitve ali procese IKT s posebnim namenom zaščite omrežij in informacijskih sistemov, uporabnikov ter prizadetih oseb pred kibernetskimi grožnjami.

(2)

„izdelki in procesi“ pomeni komercialne in nekomercialne izdelke, storitve ali procese IKT s posebnim namenom zaščite podatkov, omrežij in informacijskih sistemov, uporabnikov ter drugih oseb pred kibernetskimi grožnjami;

(2a)

(3)

„javni organ“ pomeni vlado ali drugo javno upravo, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali fizično ali pravno osebo, ki opravlja naloge javne uprave po nacionalnem pravu, vključno s posebnimi nalogami;

(3)

„javni organ“ pomeni vlado ali drugo javno upravo, vključno z javnimi svetovalnimi organi, na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni ali fizično ali pravno osebo, ki opravlja naloge javne uprave po pravu Unije in nacionalnem pravu, vključno s posebnimi nalogami;

(4)

„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki prostovoljno finančno prispeva k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra.

(4)

„prispevajoča država članica“ pomeni državo članico, ki prostovoljno finančno prispeva k upravnim in operativnim stroškom strokovnega centra.

(4a)

„evropska vozlišča za digitalne inovacije“ pomeni pravni subjekt, kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2019/XXX Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) .

(a)

ohrani in razvije potrebne kibernetskovarnostne tehnološke in industrijske zmogljivosti za varovanje enotnega digitalnega trga;

(a)

razvije potrebne kibernetskovarnostne tehnološke , industrijske, družbene, akademske in raziskovalne zmogljivosti in sposobnosti za varovanje enotnega digitalnega trga in boljše varstvo podatkov državljanov Unije, podjetij in javnih uprav ;

(aa)

poveča odpornost in zanesljivost infrastrukture omrežij in informacijskih sistemov, vključno s kritično infrastrukturo, interneta ter splošno uporabljane strojne in programske opreme v Uniji;

(b)

poveča konkurenčnost kibernetskovarnostne panoge Unije in kibernetsko varnost pretvarja v konkurenčno prednost za druge panoge Unije.

(ba)

ozavešča o kibernetskih grožnjah ter z njimi povezanih družbenih in etičnih vidikih in pomislekih ter zmanjšuje vrzel v znanju in spretnostih na področju kibernetske varnosti v Uniji;

(bb)

razvija vodilni položaj Unije na področju kibernetske varnosti in zagotavlja najvišje standarde kibernetske varnosti po vsej Uniji;

(bc)

krepi konkurenčnost in zmogljivosti Unije ter zmanjšuje njeno digitalno odvisnost s povečanjem uporabe izdelkov, procesov in storitev na področju kibernetske varnosti, razvitih v Uniji;

(bd)

poveča zaupanje državljanov, potrošnikov in podjetij v digitalno sfero, s čimer pomaga uresničevati tudi cilje strategije za enotni digitalni trg;

1.

olajšati in pomagati koordinirati delo mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (v nadaljnjem besedilu: mreža) iz člena 6 in strokovne skupnosti za kibernetsko varnost iz člena 8;

1.

vzpostaviti mrežo iz člena 6 in skupnost iz člena 8 , ju upravljati in olajšati njuno delo ;

2.

prispevati k izvajanju kibernetskovarnostnega dela programa za digitalno Evropo, vzpostavljenega z uredbo št. XXX (26) in zlasti ukrepov, povezanih s členom 6 Uredbe (EU) št. XXX [program za digitalno Evropo], in programa Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (27), ter zlasti oddelka 2.2.6 stebra II Priloge I Sklepa št. XXX o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa [skl. št. posebnega programa] ter drugih programov Unije, kadar je določeno v pravnih aktih Unije;

2.

usklajevati izvajanje kibernetskovarnostnega dela programa za digitalno Evropo, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (26) in zlasti ukrepov, povezanih s členom 6 Uredbe (EU) št. XXX [program za digitalno Evropo] in programa Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo št. XXX (27), ter zlasti oddelka 2.2.6 Stebra II Priloge I Sklepa št. XXX o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa [skl. št. posebnega programa] ter drugih programov Unije, kadar je določeno v pravnih aktih Unije , ter prispevati k izvajanju ukrepov, ki jih financira Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/XXX ;

3.

izboljšati zmogljivosti, znanje in infrastrukturo na področju kibernetske varnosti v korist panog, javnega sektorja in raziskovalnih skupnosti z opravljanjem naslednjih nalog:

3.

izboljšati odpornost, zmogljivosti, znanje in infrastrukturo na področju kibernetske varnosti v korist družbe, panog, javnega sektorja in raziskovalnih skupnosti z opravljanjem naslednjih nalog , ob upoštevanju najsodobnejše tehnološke in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti in povezanih storitev :

(a)

pridobivanjem, posodabljanjem, upravljanjem in dajanjem na voljo najsodobnejše industrijske in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti ter povezanih storitev različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, vključno z MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo;

(a)

pridobivanjem, posodabljanjem, upravljanjem in dajanjem na voljo zmogljivosti strokovnega centra ter povezanih storitev na pošten, odprt in pregleden način različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, zlasti MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo;

(b)

zagotavljanjem podpore, tudi finančne, drugim subjektom pri pridobivanju, posodabljanju, upravljanju in dajanju na voljo najsodobnejše industrijske in raziskovalne infrastrukture na področju kibernetske varnosti ter povezanih storitev različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, vključno z MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo;

(b)

zagotavljanjem podpore, tudi finančne, drugim subjektom pri pridobivanju, posodabljanju, upravljanju in dajanju na voljo takšnih zmogljivosti in povezanih storitev različnim industrijskim uporabnikom po vsej Uniji, zlasti MSP, javnim sektorjem ter raziskovalno in znanstveno skupnostjo;

(ba)

zagotavljanjem finančne podpore in tehnične pomoči zagonskim podjetjem na področju kibernetske varnosti, malim in srednjim podjetjem, mikropodjetjem, združenjem, posameznim strokovnjakom in projektom na področju družbene tehnologije;

(bb)

financiranjem revizij varnostnih kod programske opreme in s tem povezanih izboljšav za projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme, ki se običajno uporabljajo za infrastrukturo, izdelke in procese;

(c)

zagotavljanjem znanja na področju kibernetske varnosti in tehnične pomoči panogi in javnim organom , zlasti s podpiranjem ukrepov za lažji dostopa do strokovnega znanja, dostopnega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost;

(c)

spodbujanjem izmenjave znanja na področju kibernetske varnosti in tehnične pomoči , med drugim s civilno družbo, panogo in javnimi organi ter akademsko in raziskovalno skupnostjo , zlasti s podpiranjem ukrepov za lažji dostop do strokovnega znanja, dostopnega v mreži in strokovni skupnosti za kibernetsko varnost , da bi izboljšali kibernetsko odpornost v Uniji ;

(ca)

spodbujanjem „vgrajene varnosti“ kot načela v procesu razvoja, vzdrževanja, delovanja in posodabljanja infrastrukture, izdelkov in storitev, zlasti s podpiranjem najsodobnejših varnih razvojnih metod, ustreznega varnostnega preverjanja in varnostnih revizij in vključno z zavezo proizvajalca ali ponudnika storitev, da bo dal na voljo posodobitve za odpravo novih šibkih točk ali groženj, in to brez odlašanja in po predvideni življenjski dobi izdelka, ali da bo tretji osebi omogočil oblikovanje in zagotavljanje takšnih posodobitev;

(cb)

podpiranjem politik za širjenje izvornih kod in njihovega razvoja, zlasti za projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme, ki se uporabljajo v javnih organih;

(cc)

združevanjem deležnikov iz industrije, sindikatov, akademskega sveta, raziskovalnih organizacij in javnih subjektov, da se zagotovi dolgoročno sodelovanje pri razvoju in uvajanju izdelkov in procesov na področju kibernetske varnosti, vključno z združevanjem in souporabo virov in informacij o teh izdelkov in procesih, kjer je to primerno;

4.

prispevati k široki uvedbi najsodobnejših izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost v  gospodarstvu z opravljanjem naslednjih nalog:

4.

prispevati k široki uvedbi najsodobnejših in trajnostnih izdelkov in procesov za kibernetsko varnost v  Uniji z opravljanjem naslednjih nalog:

(a)

spodbujanjem raziskav na področju kibernetske varnosti, razvoja ter uporabe izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost Unije s  strani javnih organov in uporabniških panog ;

(a)

spodbujanjem raziskav na področju kibernetske varnosti, razvoja ter uporabe izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost Unije in celostnih procesov v celotnem ciklu inovacij, med drugim s  pomočjo javnih organov , industrije in trga ;

(b)

pomočjo javnim organom, panogam na strani povpraševanja in drugim uporabnikom pri sprejemanju in vključevanju najnovejših rešitev za kibernetsko varnost;

(b)

pomočjo javnim organom, panogam na strani povpraševanja in drugim uporabnikom s povečanjem njihove odpornosti s sprejemanjem in vključevanjem najsodobnejših izdelkov in procesov za kibernetsko varnost;

(c)

podporo zlasti javnim organom pri organizaciji javnega naročanja ali izvajanju javnega naročanja najsodobnejših izdelkov in rešitev za kibernetsko varnost v imenu javnih organov;

(c)

podporo zlasti javnim organom pri organizaciji javnega naročanja ali izvajanju javnega naročanja najsodobnejših izdelkov in procesov za kibernetsko varnost v imenu javnih organov , tudi z zagotavljanjem podpore pri naročanju, da bi povečali varnost javnih naložb in njihove koristi ;

(d)

zagotavljanjem finančne podpore in tehnične pomoči za zagonska podjetja in MSP na področju kibernetske varnosti, da se povežejo s potencialnimi trgi in privabijo naložbe;

(d)

zagotavljanjem finančne podpore in tehnične pomoči za zagonska podjetja in MSP , mikropodjetja in posamezne strokovnjake na področju kibernetske varnosti, splošno uporabljene projekte brezplačne in odprtokodne programske opreme ter projekte družbene tehnologije, da bi povečali strokovno znanje na področju kibernetske varnosti, se povezali s potencialnimi trgi in možnostmi uporabe ter privabili naložbe;

5.

izboljšati razumevanje kibernetske varnosti in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih v Uniji na področju kibernetske varnosti z opravljanjem naslednjih nalog:

5.

izboljšati razumevanje kibernetske varnosti in prispevati k zmanjšanju vrzeli v znanjih in spretnostih in krepiti njihovo raven v Uniji na področju kibernetske varnosti z opravljanjem naslednjih nalog:

(-a)

(a)

podpiranjem nadaljnjega razvoja znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti, kadar je ustrezno , skupaj z ustreznimi agencijami in organi EU, vključno z agencijo ENISA;

(a)

podpiranjem nadaljnjega razvoja , združevanja in delitve znanj in spretnosti ter kompetenc na področju kibernetske varnosti na vseh ustreznih ravneh izobraževanja , podpiranjem cilja uravnotežene zastopanosti spolov , spodbujanjem splošne visoke ravni znanja na področju kibernetske varnosti ter prispevanjem k odpornosti uporabnikov in infrastruktur po vsej Uniji v sodelovanju z mrežo in po potrebi v dogovoru z ustreznimi agencijami in organi EU, vključno z agencijo ENISA;

(a)

z zagotavljanjem finančne podpore raziskovalnim prizadevanjem na področju kibernetske varnosti, ki temeljijo na skupnem, nenehno vrednotenem in izboljševanem večletnem strateškem, industrijskem, tehnološkem in raziskovalnem programu ;

(a)

z zagotavljanjem finančne podpore raziskovalnim prizadevanjem na področju kibernetske varnosti, ki temeljijo na skupnem, nenehno vrednotenem in izboljševanjem večletnem strateškem, industrijskem, tehnološkem in raziskovalnem načrtu iz člena 13 ;

(b)

s  podporo obsežnim raziskovalnim in predstavitvenim projektom v zvezi s kibernetskovarnostnimi tehnološkimi zmogljivostmi naslednje generacije v sodelovanju s panogo in mrežo;

(b)

s  podpiranjem obsežnih raziskovalnih in predstavitvenih projektov v zvezi s kibernetskovarnostnimi tehnološkimi zmogljivostmi naslednje generacije v sodelovanju s panogo , akademsko in raziskovalno skupnostjo, javnim sektorjem in organi, vključno z mrežo in skupnostjo ;

(ba)

z zagotavljanjem spoštovanja za temeljne pravice in etično ravnanje v raziskovalnih projektih na področju kibernetske varnosti, ki jih podpira strokovni center.

(bb)

s spremljanjem poročil o šibkih točkah, ki jih odkrije skupnost, in olajšanjem razkrivanja šibkih točk, razvoja popravkov in rešitev ter njihovega razširjanja;

(bc)

s spremljanjem rezultatov raziskav o algoritmih samostojnega učenja, ki se uporabljajo za zlonamerne kibernetske dejavnosti, v sodelovanju z agencijo ENISA in podpiranjem izvajanja Direktive (EU) 2016/1148;

(bd)

s podporo raziskavam na področju kibernetske kriminalitete;

(be)

s podporo raziskavam in razvoju izdelkov in procesov, ki se lahko svobodno preučujejo, delijo in nadgrajujejo, zlasti na področju preverjene in preverljive strojne in programske opreme, v tesnem sodelovanju s panogo, mrežo in skupnostjo.

(c)

s podporo raziskavam in inovacijam za standardizacijo v tehnologiji na področju kibernetske varnosti;

(c)

s podporo raziskavam in inovacijam za formalno in neformalno standardizacijo in certificiranje v tehnologiji na področju kibernetske varnosti z vzpostavitvijo povezave z obstoječim delom in po potrebi v tesnem sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo, certifikacijskimi organi in agencijo ENISA ;

(ca)

z zagotavljanjem posebne podpore malim in srednjim podjetjem – tudi prek strokovnega centra in mreže – z olajšanjem njihovega dostopa do znanja in usposabljanja prek prilagojenega dostopa do rezultatov raziskav in razvoja;

7.

s krepitvijo sodelovanja med civilnim in obrambnim področjem v zvezi s tehnologijami in aplikacijami z dvojno rabo na področju kibernetske varnosti, in sicer z opravljanjem naslednjih nalog:

7.

s krepitvijo sodelovanja med civilnim in obrambnim področjem v zvezi s tehnologijami in aplikacijami z dvojno rabo na področju kibernetske varnosti, in sicer z opravljanjem naslednjih nalog , ki so tehnologija, uporaba in storitve reaktivne in obrambne kibernetske obrambe :

8.

izboljševati sinergijske učinke med civilnimi in obrambnimi vidiki kibernetske varnosti v zvezi z evropskim obrambnim skladom z opravljanjem naslednjih nalog:

8.

izboljševati sinergijske učinke med civilnimi in obrambnimi vidiki kibernetske varnosti v zvezi z evropskim obrambnim skladom z opravljanjem naslednjih nalog , ki so tehnologija, uporaba in storitve reaktivne in obrambne kibernetske obrambe :

(ba)

z zagotavljanjem pomoči in svetovanjem Komisiji glede izvajanja Uredbe (EU) 2019/XXX [prenovitev Uredbe (ES) št. 428/2009, kot je predlagana s COM(2016)0616];

8a.

(a)

pravila o delovanju infrastrukture ali zmogljivosti, kadar je ustrezno tudi poverjanje dejavnosti organu gostitelju na podlagi meril, ki jih določi strokovni center;

(a)

posebna pravila o delovanju infrastrukture ali zmogljivosti, kadar je ustrezno tudi poverjanje dejavnosti organu gostitelju na podlagi meril, ki jih določi strokovni center;

(ba)

posebna pravila za različne faze izvajanja;

(bb)

da je zaradi prispevka Unije dostop odprt, kolikor je mogoče in zaprt, kolikor je potrebno;

(a)

podpirati strokovni center pri doseganju njegovih ciljev in zlasti pri usklajevanju strokovne skupnosti za kibernetsko varnost;

(a)

podpirati strokovni center pri doseganju njegovih ciljev in zlasti pri vzpostavitvi in usklajevanju strokovne skupnosti za kibernetsko varnost;

(b)

olajšati udeležbo industrije in drugih akterjev na ravni držav članic pri čezmejnih projektih;

(b)

krepiti, spodbujati in olajšati udeležbo civilne družbe, industrije , zlasti zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij, akademskih krogov in raziskovalne skupnosti ter drugih akterjev na ravni držav članic pri čezmejnih projektih;

(ba)

skupaj z drugimi subjekti s podobnimi nalogami delovati kot enotna kontaktna točka za izdelke in procese za kibernetsko varnost, ki se financirajo iz drugih programov Unije, kot je InvestEU ali program enotnega trga, zlasti za mala in srednja podjetja;

(c)

skupaj s strokovnim centrom prispevati k opredelitvi in obravnavanju sektorskih industrijskih izzivov na področju kibernetske varnosti;

(c)

skupaj s strokovnim centrom prispevati k opredelitvi in obravnavanju sektorskih izzivov na področju kibernetske varnosti;

(ca)

tesno sodelovati z nacionalnimi organizacijami za standardizacijo, da bi spodbujali uporabo obstoječih standardov in pri določanju novih standardov vključili vse ustrezne deležnike, zlasti mala in srednja podjetja;

(e)

prizadevati si za sinergije z ustreznimi dejavnostmi na nacionalni in regionalni ravni;

(e)

prizadevati si za sinergije z ustreznimi dejavnostmi na nacionalni , regionalni in lokalni ravni;

(fa)

spodbujati in razširjati skupne minimalne izobraževalne programe za kibernetsko varnost v sodelovanju z ustreznimi organi v državah članicah;

(g)

spodbujati in razširjati ustrezne delovne rezultate mreže, strokovne skupnosti za kibernetsko varnost in strokovnega centra na nacionalni ali regionalni ravni;

(g)

spodbujati in razširjati ustrezne delovne rezultate mreže, strokovne skupnosti za kibernetsko varnost in strokovnega centra na nacionalni , regionalni ali lokalni ravni;

(h)

ocenjevati zahtevke subjektov, ki imajo sedež v isti državi članici kot koordinacijski center, da postanejo del strokovne skupnosti za kibernetsko varnost.

(h)

ocenjevati zahtevke subjektov in posameznikov , ki imajo sedež v isti državi članici kot koordinacijski center, da postanejo del strokovne skupnosti za kibernetsko varnost.

(a)

raziskave,

(a)

akademski svet ali raziskave,

(ca)

etika,

(cb)

formalna in tehnična standardizacija in specifikacije.

(5a)

(a)

sprejme večletni strateški načrt, ki vsebuje izjavo o glavnih prednostnih nalogah in načrtovanih pobudah strokovnega centra, vključno z oceno potreb po financiranju in virih;

(a)

sprejme večletni strateški načrt, ki vsebuje izjavo o glavnih prednostnih nalogah in načrtovanih pobudah strokovnega centra, vključno z oceno potreb po financiranju in virih , pri čemer upošteva nasvete agencije ENISA ;

(b)

na podlagi predloga izvršnega direktorja sprejme delovni načrt strokovnega centra, letne računovodske izkaze in bilanco stanja ter letno poročilo o dejavnostih;

(b)

na podlagi predloga izvršnega direktorja sprejme delovni načrt strokovnega centra, letne računovodske izkaze in bilanco stanja ter letno poročilo o dejavnostih , pri čemer upošteva nasvete agencije ENISA ;

(e)

sprejme merila in postopke za ocenjevanje in akreditacijo subjektov kot članov strokovne skupnosti za kibernetsko varnost;

(e)

sprejme postopke za ocenjevanje in akreditacijo subjektov kot članov skupnosti;

(ea)

sprejme tehnične dokumente iz člena 10(2);

(ga)

sprejme pravila o preglednosti za strokovni center;

(i)

ustanovi delovne skupine s člani strokovne skupnosti za kibernetsko varnost ;

(i)

ustanovi delovne skupine s člani skupnosti , pri čemer upošteva nasvete stalnih opazovalcev ;

(l)

promovira strokovni center na svetovni ravni, da se poveča njegova privlačnost in postane vrhunski organ za odličnost na področju kibernetske varnosti ;

(l)

promovira sodelovanje strokovnega centra s svetovnimi akterji ;

(r)

sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufije, in sicer ob upoštevanju analize stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti;

(r)

sprejme strategijo za boj proti goljufijam in korupciji , ki je sorazmerna s tveganji goljufije in korupcije , in sicer ob upoštevanju analize stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti , ter sprejme celovite zaščitne ukrepe za osebe, ki poročajo o kršitvah prava Unije v skladu z veljavno zakonodajo Unije ;

(s)

sprejme metodologijo za izračun finančnega prispevka držav članic;

(s)

sprejme obsežno opredelitev finančnih prispevkov držav članic in metodologijo za izračun zneska prostovoljnih prispevkov držav članic , ki se lahko v skladu s to opredelitvijo obravnavajo kot finančni prispevki, ta izračun pa se opravi ob koncu vsakega proračunskega leta ;

(a)

upravljanje in organizacijo strokovnega centra in mreže;

(b)

dodelitev sredstev za strokovni center in mrežo;

(c)

skupne ukrepe več držav članic, ki se po možnosti dopolnijo iz proračuna Unije na podlagi odločitve v skladu s točko (b).

(c)

po posvetovanju z upravnim odborom in Komisijo pripravi osnutek večletnega strateškega načrta in osnutek letnega delovnega načrta strokovnega centra, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, ki so potrebni za izvajanje delovnega načrta in vključno z ustreznimi ocenami odhodkov, kot so jih predlagale države članice in Komisija, ter ju predloži v sprejetje upravnemu odboru;

(c)

po posvetovanju z upravnim odborom , industrijskim in znanstvenim svetovalnim odborom, agencijo ENISA in Komisijo pripravi osnutek večletnega strateškega načrta in osnutek letnega delovnega načrta strokovnega centra, vključno z obsegom razpisov za zbiranje predlogov, razpisov za prijavo interesa in razpisov za zbiranje ponudb, ki so potrebni za izvajanje delovnega načrta in vključno z ustreznimi ocenami odhodkov, kot so jih predlagale države članice in Komisija, ter ju predloži v sprejetje upravnemu odboru;

(h)

pripravi akcijski načrt, pri čemer upošteva ugotovitve retrospektivnih vrednotenj in poroča Komisiji o napredku vsaki dve leti;

(h)

pripravi akcijski načrt, pri čemer upošteva ugotovitve retrospektivnih vrednotenj, in o napredku vsaki dve leti poroča Komisiji in Evropskemu parlamentu ;

(l)

na podlagi prednostnega seznama, ki ga pripravi skupina neodvisnih strokovnjakov, odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje;

(l)

po posvetovanju z industrijskim in znanstvenim svetovalnim odborom in agencijo ENISA na podlagi prednostnega seznama, ki ga pripravi skupina neodvisnih strokovnjakov, odobri seznam ukrepov, izbranih za financiranje;

(s)

pripravi akcijski načrt ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter poroča Komisiji o napredku dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(s)

pripravi akcijski načrt ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter o napredku poroča Komisiji in Evropskemu parlamentu dvakrat letno, upravnemu odboru pa redno;

(v)

skrbi za učinkovito komuniciranje z institucijami Unije;

(v)

skrbi za učinkovito komuniciranje z institucijami Unije in na zahtevo poroča Evropskemu parlamentu in Svetu ;

(1)

izvršnemu direktorju ter upravnemu odboru v rokih, ki jih določi upravni odbor, strateško svetuje in prispeva k pripravi osnutka delovnega načrta ter večletnega strateškega načrta;

(1)

izvršnemu direktorju ter upravnemu odboru v rokih, ki jih določi upravni odbor, strateško svetuje in prispeva k  vzpostavitvi, usmeritvi in delovanju strokovnega centra, ko gre za vprašanja industrije in raziskav, ter pripravi osnutka delovnega načrta ter večletnega strateškega načrta;

(1a)

(3)

spodbuja in zbira povratne informacije o delovnem načrtu in večletnem strateškem načrtu strokovnega centra.

(3)

spodbuja in zbira povratne informacije o delovnem načrtu in večletnem strateškem načrtu strokovnega centra ter svetuje upravnemu odboru o tem, kako izboljšati strateško usmeritev in delovanje centra .

(a)

1 981 668 000  EUR iz programa za digitalno Evropo, kar vključuje do 23 746 000  EUR za upravne stroške;

(a)

1 780 954 875  EUR v cenah iz leta 2018 (1 998 696 000 EUR v tekočih cenah) iz programa za digitalno Evropo, kar vključuje do 21 385 465  EUR v cenah iz leta 2018 ( 23 746 000 EUR v tekočih cenah) za upravne stroške;

(ba)

znesek iz Evropskega obrambnega sklada za ukrepe strokovnega središča na področju obrambe, vključno z vsemi povezanimi upravnimi stroški, kot so stroški, ki lahko nastanejo strokovnemu centru, kadar deluje kot vodja projekta za dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Evropskega obrambnega sklada.

(a)

finančnih prispevkov sodelujočih držav članic za upravne stroške;

(a)

finančnih prispevkov Unije in sodelujočih držav članic za upravne stroške;

(b)

finančnih prispevkov sodelujočih držav članic za operativne stroške;

(b)

finančnih prispevkov Unije in sodelujočih držav članic za operativne stroške;

(ca)

Členi 22 [Lastništvo rezultatov], 23 [Lastništvo rezultatov] in 30 [Uporaba pravil o tajnosti podatkov] Uredbe (EU) 2019/XXX [Evropski obrambni sklad] se uporabljajo za sodelovanje strokovnega centra v vseh ukrepih v zvezi z obrambo, kadar je tako določeno v delovnem načrtu, dodelitev neizključnih licenc pa se lahko omeji na tretje osebe, ki imajo sedež ali se šteje, da imajo sedež v državi članici in jih upravlja država članica in/ali državljan države članice.