20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 264/73

Poročevalec:

Erik SVENSSON

1.1

Javni naročniki so v današnjem času pod hudim pritiskom, saj morajo reševati pereče probleme, ki so posledica begunske krize in krize na področju azila. Zato se EESO z zanimanjem seznanja z obrazložitvenim sporočilom Komisije, ki pa ne prinaša nobenih sprememb.

1.2

EESO verjame, da bosta tako veljavna kot nova direktiva omogočili precej krajše roke za oddajo ponudb in neposredno oddajo naročil, s tem pa dali dovolj manevrskega prostora za hitrejše postopke.

1.3

Kljub temu EESO poudarja,

1.4

Pomena nepridobitnega sektorja, ki dopolnjuje javna naročila, ni mogoče preceniti. Njemu gre zasluga za to, da so lahko mnoge države podprle in pomagale veliko več ljudem, kot pa bi bilo sicer možno.

1.5

Tudi če pravni okvir zdaj omogoča hitrejše postopke javnega naročanja, je po mnenju EESO priporočljivo zmanjšati birokracijo, ki je razlog, da so ti postopki dolgotrajni.

1.6

Zaradi novih in vse večjih groženj morajo javni naročniki razmisliti o ločenem postopku javnega naročanja za področje varnosti in zavarovanja.

1.7

EESO opozarja, da so težave z begunci, ki se po prihodu odločijo, da ne bodo zaprosili za azil, podobne, saj ravno tako nujno potrebujejo pomoč, zdravstveno oskrbo in zaščito.

1.8

EESO poudarja, da je treba pri javnem naročanju, ki je povezano s krizo na področju azila in problematiko beguncev, upoštevati tudi druge storitve, ki utirajo pot za prihodnje vključevanje in ga lajšajo.

1.9

EESO poziva in priporoča, naj Komisija v svojem sporočilu razjasni tudi vprašanje javnega naročanja, ki je povezano s sedanjo begunsko krizo, ali pa naj pripravi še eno sporočilo o javnem naročanju v tem okviru.

2.1

Evropska unija se trenutno spopada s številnimi izzivi zaradi nenadnega, močno povečanega pritoka prosilcev za azil. Države članice morajo med drugim ustrezno in hitro pokriti najnujnejše potrebe prosilcev za azil (nastanitev, blago in storitve). Evropski predpisi na področju javnega naročanja zagotavljajo vsa potrebna orodja za kritje teh potreb, in sicer z določbami veljavne Direktive 2004/18/ES (1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva) in nove Direktive 2014/24/EU (2) o javnem naročanju.

2.2

Komisija v sporočilu ne uvaja novih zakonodajnih predpisov, temveč le podaja razlago predpisov za: (i) naročila za infrastrukturo (nastanitev), ki se lahko zagotavlja z najemom že obstoječih stavb, pri katerih niso potrebne obsežne prilagoditve (gradnje), ali z gradnjo novih ali obnovo obstoječih stavb, če je vrednost projekta enaka ali večja od 5 186 000 EUR; (ii) naročila za dobavo blaga, npr. šotorov, zabojnikov, oblačil, odej, postelj in hrane, z vrednostjo, ki je enaka ali večja od 135 000 EUR (prej 134 000 EUR) ali 209 000 EUR (prej 207 000 EUR), odvisno od tega, kdo je javni naročnik; (iii) naročila za storitve, kot so čiščenje, zdravstvo, priprava in dostava hrane ter varnost, z enakim pragom kot za dobavo blaga. Čeprav se pravila iz direktive v celoti uporabljajo za vse storitve, pa se za socialne in druge posebne storitve uporablja „enostavnejša ureditev“, tj. posebni predpisi o javnem naročanju. Za te storitve je določen prag v višini 750 000 EUR.

2.3

Pri naročilih, ki spadajo na področje uporabe direktive, lahko javni naročnik odda naročilo po odprtem ali omejenem postopku. Minimalni rok za predložitev ponudbe v odprtem postopku je 52 dni, vendar se lahko skrajša na 40 dni z uporabo elektronskih sredstev. V omejenem postopku sta splošna roka 37 dni za predložitev prijave za sodelovanje in dodatnih 40 dni za predložitev ponudbe po tem, ko je javni naročnik izbral kandidate, ki lahko predložijo ponudbo.

V nujnih primerih direktiva predvideva bistveno skrajšanje splošnih rokov: a) „pospešeni omejeni postopek“, v katerem je rok za predložitev prijave za sodelovanje 15 dni in rok za predložitev ponudbe 10 dni; b) „postopek s pogajanji brez predhodne objave“, ki omogoča oddajo naročila za kritje potreb prosilcev za azil tudi v najnujnejših primerih.

2.4

Javni naročniki bodo morali za vsak primer posebej presoditi, kateri postopek bodo izbrali za oddajo naročil, namenjenih kritju perečih potreb prosilcev za azil (nastanitev, dobava blaga in storitev).

3.1

EESO se z zanimanjem seznanja s sporočilom Komisije in se strinja z njenim splošnim stališčem, da morajo biti države članice zmožne pokriti najnujnejše potrebe prosilcev za azil.

3.1.1

EESO ugotavlja, da to sporočilo sicer ne prinaša nobenih sprememb, zato pa koristne natančnejše opredelitve in pojasnitve.

3.2

Po mnenju EESO je zelo dobro in smiselno, da se je Komisija ravno zdaj izrekla o področju uporabe veljavnih predpisov, saj so mnoge države – četudi v različnem obsegu – sprejele več prosilcev za azil kot kdajkoli prej in so (nacionalni in regionalni) javni naročniki pod zelo velikimi pritiski.

3.3

EESO se strinja s stališčem, ki ga je Komisija navedla v sporočilu, namreč da določbe veljavne Direktive 2004/18/ES in nove Direktive 2014/24/EU, ki jih morajo države članice najpozneje do 18. aprila letos prenesti v nacionalno zakonodajo, večinoma že zadoščajo za obvladovanje vse večjega števila prišlekov in hujših časovnih pritiskov, ki so posledica sedanje krize na področju azila.

3.3.1

Zelo pomembno je, da predpisi o javnem naročanju ne ovirajo obvladovanja nastale situacije in zagotavljanja zaščite, ki jo določa zakonodaja s področja azila. To tveganje obstaja zlasti glede nastanitve, zdravstvene oskrbe, varnosti in dobave živil.

3.3.2

EESO verjame, da bodo nova direktiva in z njo novi nacionalni predpisi omogočili precejšnje skrajšanje rokov za oddajo ponudb, s tem pa dali dovolj možnosti za hitrejše postopke.

3.3.3

V najnujnejših primerih poleg tega obstaja možnost neposredne oddaje javnega naročila, tudi če je njegova vrednost nad določenim pragom.

3.4

Vendar pa je po mnenju EESO izredno pomembno, da se pri hitrejših postopkih ali neposredni oddaji zagotovita večja preglednost in izčrpno dokumentiranje postopkov.

3.4.1

Če želimo, da bodo podjetja, sindikati in ostala civilna družba še naprej podpirali zakonodajo o javnem naročanju, je izredno pomembno, da nobena stran – niti oblasti niti dobavitelji – ne bo neprimerno izkoriščala prožnosti, ki jo ponujajo predpisi. Zato je ključnega pomena, da se že med postopkom omogoči lažje preverjanje. Za zagotovitev pravilne izvedbe bi lahko razmislili o mehanizmu predhodnega in naknadnega ocenjevanja.

3.4.2

Poudariti je treba, da je treba celo v izredno nujnih primerih iskati rešitve, ki bodo pozneje omogočale lažje vključevanje in nadaljnjo podporo. To zlasti velja za skupine, ki potrebujejo zaščito, kot so mladoletniki brez spremstva, nosečnice in invalidi.

3.5

V izrednih razmerah, s kakršnimi se trenutno zaradi krize na področju azila spopadajo nekatere države EU, vedno obstaja določeno tveganje, da bodo javni naročniki, pa tudi dobavitelji iskali „bližnjice“.

3.6

Naročila, ki se oddajo v nujnih primerih (s pospešenim omejenim postopkom ali postopkom s pogajanji brez predhodne objave), morajo veljati za kratko obdobje, da se lahko čim prej povrnemo k običajni praksi.

4.1

Poudariti je treba, da je nepridobitni sektor izredno pomemben kot dopolnitev javnega naročanja. V državah, ki so sprejele največ prosilcev za azil (npr. Nemčija in Švedska), je imel ta sektor odločilno vlogo. Brez njega ne bi mogli obvladati razmer, kakršnim smo trenutno priča.

4.1.1

Neposredna oddaja naročil zdaj odpira možnosti tudi za tiste akterje, za katere je sicer skoraj nemogoče pridobiti javno naročilo (npr. nepridobitne organizacije).

4.2

Čeprav pravni okvir dovoljuje hitrejše postopke, pa javni naročniki zanje pogosto potrebujejo (veliko) preveč časa. Birokracija lahko vodi v dolgotrajne postopke javnega naročanja.

4.3

Morebiti je smiselno navesti konkreten primer iz države EU, ki je (poleg Nemčije) glede na svojo velikost sprejela največ prosilcev za azil, predvsem iz Sirije.

4.3.1

Švedska vlada je novembra 2015 preučila, ali je za obvladovanje izredne situacije na področju azila potrebna sprememba zakonodaje.

4.3.2

Švedski javni naročniki so odgovorili, da predpisi o javnem naročanju omogočajo tako nagel odziv v nujnih primerih kot tudi zaščito javnih interesov in smiselno ravnovesje med različnimi interesi.

4.4

Če naj bi javni naročniki pri svojem delu zagotavljali kakovost, hkrati pa se odzivali s potrebno naglostjo, bi morali po mnenju EESO izvesti tržno raziskavo, še preden pride do kriznih razmer, s katero bi opredelili možne in razpoložljive dobavitelje ter ocenili pričakovane stroške.

4.5

Po mnenju EESO je izredno pomembno, da javni naročnik ne odlaša s sklenitvijo pogodbe, temveč postopa tako naglo, kot to dovoljujejo razmere.

4.6

Izkušnje kažejo, da so stroški varnosti in zavarovanja zaradi groženj in najnovejših dogodkov močno narasli (do trikratne vrednosti).

4.7

Za zmanjšanje negotovosti na področju javnih naročil in za večjo razpoložljivost možnih rešitev morajo javni naročniki razmisliti o ločenih postopkih za varnost in zavarovanje.

5.1

EESO opozarja, da so težave v zvezi z begunci, ki ne želijo zaprositi za azil, podobne. Tudi tukaj je treba nujno zagotoviti pomoč, zdravstveno oskrbo in zaščito ter pokriti najbolj temeljne človekove potrebe.

5.2

Po mnenju EESO je treba pri javnih naročilih, povezanih z nastanitvijo, zdravstveno oskrbo in storitvami za prosilce za azil in druge begunce, upoštevati tudi storitve, ki bodo te osebe pripravile na vsakdanje življenje in morebitno prihodnje vključevanje ter ju olajšale. Med takšne nujne storitve sodijo jezikovni tečaji in v najboljšem primeru tudi poklicno usposabljanje.

5.2.1

Konkretni primeri javnih naročil za jezikovne tečaje, učne ure vožnje in druge pomembne dejavnosti, ki jih zagotavljajo nepridobitni sektor, cerkve ali združenja, že obstajajo.

5.3

V finančno šibkih državah, kjer obstaja tveganje, da organi ne bodo mogli plačati storitev, ki so jih oddali, je izredno pomembno zagotoviti, da se plačila tudi dejansko izvedejo.

5.4

EESO meni, da mora Komisija še pojasniti sporočilo s širšega vidika, bodisi tako, da v sporočilu obravnava javno naročanje v okviru krize na področju azila, pa tudi begunske problematike, bodisi tako, da pripravi še eno sporočilo o javnem naročanju za odziv na begunsko problematiko.