21.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 341/29

1.1

EESO odločno pozdravlja industrijsko politiko EU v vesoljskem sektorju (1). Podpira tudi predvideni proračun v višini 11 milijard EUR za programa Galileo in Copernicus ter raziskave in razvoj v okviru programa Obzorje 2020 v obdobju 2014–2020, ki dopolnjuje obstoječi letni proračun Evropske vesoljske agencije (ESA) v višini 4 milijarde EUR. Te odločitve so v skladu s stališči, ki jih je EESO že izrazil (2).

1.2

Vesoljska politika EU bi morala ob podpori političnih zavez po vsej Evropi zagotoviti neodvisen dostop EU do vesolja skozi celotno vrednostno verigo, tj. od faze zasnove do faze razvoja, vzpostavitve in uporabe. Te dolgoročne in zelo tvegane dejavnosti morajo biti povezane s predvidljivostjo, gotovostjo in trajnimi zavezami.

1.3

EU potrebuje kritično maso. Notranji trg na področju vesolja mora tako iz notranjih kot zunanjih razlogov temeljiti na natančno opredeljenem pojmu enakih konkurenčnih pogojev na evropski ravni.

1.4

Za soočenje z velikimi institucionalnimi trgi po svetu, ki imajo vse večji strateški in tehnološki vpliv, je potrebna proaktivna industrijska politika. Treba je izboljšati konkurenčnost industrije EU. Hkrati pa je treba postopno odpravljati še vedno velike notranje ovire.

1.5

V okviru industrijske politike EU bi bilo treba povezati različne strategije držav članic in v enem samem okviru poenotiti nacionalne težnje.

1.6

Vse zainteresirane strani si morajo prizadevati za isti cilj. Pri tem ima ESA posebno mesto. Njeno delovanje je zelo uspešno in njeni dosežki nesporni. V okviru nove strukture bo ESA poleg svoje običajne vloge tudi spodbujala vesoljske projekte v skladu s predpisi EU. Vzpostavljene bodo nove metode in odnosi. Zato je treba zagotoviti dobro razvito usklajevanje in prilagajanje med vsemi akterji, tj. službami Komisije, agencijo ESA in državami članicami.

1.7

Treba je vzpostaviti formalne pogoje za posvetovanje z industrijo, zlasti kar zadeva MSP. Zadosten delež proračunskih sredstev v okviru programa Copernicus je treba nameniti za nove storitve in aplikacije.

1.8

V vesoljskem sektorju je treba zaposliti visoko kvalificirano delovno silo na podlagi ustreznih pogodb. Stalno pozornost je treba namenjati zagotavljanju ustreznih spretnosti in znanja v okviru najsodobnejšega izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanja mobilnosti.

1.9

Gonilna sila vesoljske politike v vseh državah so prizadevanja za strateško varnost in obrambo. Nova vesoljska politika in ukrepi EU temeljijo na členu 172 in zlasti členu 189 PDEU. Temeljiti morajo na večjem soglasju med državami članicami glede varnosti in obrambe, zato jih je treba vključiti v širši okvir zunanje politike EU. Po drugi strani so lahko izkušnje na posameznih konkretnih področjih vesoljske politike zgled za evropsko obrambno politiko. To bi bilo treba upoštevati v prihodnjih razpravah o evropski obrambi.

1.10

Vesoljska industrijska politika EU lahko resnično spodbudi konkurenčno, trdno, učinkovito in uravnoteženo industrijsko bazo v Evropi, ki zagotavlja podporo vladnim službam, pa tudi podjetjem in državljanom. Ta sektor je še vedno občutljiv, kriza pa prinaša novo negotovost. Zdaj je čas za ukrepanje.

1.11

V tem okviru EESO v celoti podpira pet ciljev, ki jih je določila Komisija: skladen in trden ureditveni okvir, trdna industrijska baza, ki vključuje MSP, konkurenčnost in stroškovna učinkovitost, trgi vesoljskih aplikacij in storitev ter tehnološka neodvisnost in neodvisen dostop do vesolja (3).

1.12

Položaj Evrope v svetu je treba utrditi in okrepiti z izboljšanjem delovanja in konkurenčnosti evropske industrije, dohajanjem ambicij drugih držav, ki opravljajo polete v vesolje, in vrhunske tehnologije, spodbujanjem stroškovne učinkovitosti skozi celotno vrednostno verigo ter razvojem trgov za vesoljske aplikacije in storitve.

2.1

Zaradi varnostnih in obrambnih vidikov se je vesoljska politika razvila izven okvira Pogodbe EU. Države članice so imele lastne vesoljske strategije. Skupni evropski interesi so bili v določeni meri obravnavani v okviru raziskav in razvoja ter industrijskih projektov agencije ESA.

2.2

Leta 2003 se je začela nova faza s sklenitvijo okvirnega sporazuma med EU in ESA. 7. okvirni program je bil vključen v raziskovalne projekte in sektorska industrijska politika EU je začela postajati realnost. Povečale so se naložbe v fazo raziskav in razvoja ter po njej, povečala se je tudi konkurenca, specializirana zasebna podjetja pa so razvila nove aplikacije in storitve.

2.3

EESO je odločno podprl strategijo EU za povezavo koncepta ESA s tesnejšim sodelovanjem evropskih institucij ter konkretne predloge in odločitve v zvezi s tem (4).

2.4

V poznejših mnenjih je EESO poudaril pomen vesoljskih politik EU za javne službe, podjetja in zlasti državljane. Pozdravil je napredek na številnih specifičnih področjih, kot so evropski program za opazovanje zemlje (GMES), vesoljska komponenta GMES in vesoljska strategija, ki koristi državljanom (5).

2.5

Leta 2012 se je EESO zavzel za vključitev financiranja GMES v večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 (6). Svet je 8. februarja 2013 v skladu s tem sklenil, da 3,78 milijarde EUR sredstev nameni za program GMES (ki se po novem imenuje Copernicus), 6,3 milijarde EUR za Galileo in 1,7 milijarde EUR za raziskave in razvoj v okviru programa Obzorje 2020. To odločitev mora še potrditi Evropski parlament.

2.6

Najnovejše sporočilo Komisije o industrijski politiki v vesoljskem sektorju je potreben korak naprej, saj "Evropa trenutno v vesolju zaostaja za večino, če ne celo za vsemi drugimi državami, ki opravljajo polete v vesolju" (7).

3.1

Razmere so se drastično spremenile. Po vsem svetu so naložbe novih držav, ki opravljajo polete v vesolje, vse večje. ZDA ostajajo najpomembnejši akter. Promet ZDA v tem sektorju je približno desetkrat večji kot v Evropi. Kitajska in Indija postajata pomembni konkurentki. Rusija je pred kratkim napovedala, da bo svoj proračun za vesolje znatno povečala.

3.2

Osrednjega pomena so strateška vprašanja glede neodvisnosti in samostojnosti. Vsi trgi na Kitajskem, v Indiji in na Japonskem ter večina trgov v Rusiji so popolnoma institucionalni. V ZDA je takih trgov 70 %. To je v velikem nasprotju z Evropo, kjer je 50 % trga odvisnega od zasebnega sektorja. Treba je omeniti, da 20-odstotni tržni delež zasebnega sektorja v ZDA po obsegu predstavlja več kot 50-odstotni tržni delež zasebnega sektorja v Evropi.

3.3

Svetovni trg raste, hkrati pa se s prihodom novih držav, ki opravljajo polete v vesolju, povečuje konkurenca. To ogroža težko pridobljen položaj evropske industrije, saj se poleg tega, da nove tekmice izvajajo agresivne izvozne politike, pojavljajo ovire. Tudi ameriški vesoljski sektor se zaradi zmanjševanja proračuna za obrambo usmerja v izvoz po svetu.

3.4

Zato EESO v celoti podpira cilj ohranitve neodvisnega dostopa EU do vesolja, kot je bilo predlagano v več sklepih Sveta in sporočilih Komisije. Svet in Komisija zdaj bolj kot kdaj koli prej upravičeno poudarjata potrebo po neodvisnosti EU na strateških področjih vesoljskega sektorja ob spodbujanju in ohranjanju neodvisnega dostopa EU do vesolja.

3.5

Evropa je trenutno še vedno v precejšnji meri odvisna od ameriške tehnologije. Vlade, ESA in EU si bodo morale zelo prizadevati za zmanjšanje te odvisnosti in zagotovitev neprekinjenega dotoka znanja in visoko-tehnološkega materiala.

3.6

Te dolgoročne in zelo tvegane dejavnosti morajo biti povezane s predvidljivostjo, gotovostjo in trajnimi zavezami. Sektor je na poti do polne zrelosti še vedno občutljiv, zlasti kar zadeva MSP, ki bistveno prispevajo k razvoju aplikacij. Trenutna kriza še dodatno povečuje to občutljivost.

4.1

Komisija je v sedanjih težkih razmerah pripravila predlog za dejavno industrijsko politiko EU na podlagi členov 173 in 189 PDEU.

4.2

Prvič doslej je izvedla poglobljeno analizo izzivov na podlagi posvetovanj z različnimi javnimi in zasebnimi akterji. Ta splošno sprejeta analiza je pomembno prispevala k zvišanju proračuna za agencijo ESA, ki trenutno znaša približno 4 milijarde EUR, za dodatnih 11 milijard EUR proračunskih sredstev za vesolje v obdobju 2014–2020. Glede na to, da druge države, ki opravljajo polete v vesolje, vodijo agresivno politiko, je to odločen korak naprej.

4.3

Ta dodatna sredstva so tudi dobro izhodišče za sektor, ki naj bi v naslednjem desetletju zabeležil bistveno rast iz dveh razlogov:

4.4

Vesoljske storitve koristijo vse večjemu številu dejavnosti, kot so varnost, kmetijstvo, promet, regionalni razvoj, pomorski nadzor, meteorologija, telekomunikacije, radiodifuzija in premostitev digitalnih vrzeli.

4.5

Poleg tega bo vesoljska tehnologija zagotavljala podporo pri obravnavi številnih globalnih vprašanj, kot so podnebne spremembe, zanesljiva preskrba s prehrano, ribištvo, krčenje gozdov, nadzor naravnih virov, spremljanje na področju katastrof itd. Evropa bi morala imeti na voljo lasten globalni sistem, da bi lahko v celoti izpolnila vlogo glede na svoj gospodarski položaj v svetu. Treba je povečati ozaveščenost javnosti v zvezi s tem.

4.6

EESO v celoti podpira odločitev, da EU vzpostavi ustrezne pogoje in tako izkoristi možnosti v okviru proaktivne industrijske politike. To dojema kot konkretno izvedbo širšega koncepta industrijske politike EU, kot je opredeljeno v sporočilih Komisije o industrijski politiki, objavljenih leta 2010 in leta 2012.

4.7

V okviru te politike bi bilo treba zagotoviti neodvisen dostop EU do vesolja in s tem povezane tehnologije z zasnovo in razvojem vesoljskih sistemov ter tudi z vzpostavitvijo in uporabo programov. Samostojnost in neodvisno preverjanje podatkov sta nujno potrebna, zlasti kar zadeva Kitajsko, pa tudi prijateljske države, na primer ZDA, ki so neizogibno konkurenca Evropi.

4.8

Glavnina industrijskih politik, ki se izvajajo na podlagi nacionalnih strategij, je še vedno v pristojnosti držav članic. Te strategije sodijo v širše področje varnostne in obrambne politike, kar pojasnjuje tudi tesno povezavo med vladami, nacionalnimi raziskavami in industrijo. To povzroča notranje ovire in s tem razdrobljenost in neenotnost, pa tudi zaostanek Evrope na tem področju.

4.9

Iz tega je razvidno, da so za kakršno koli industrijsko politiko EU nujno potrebni enaki konkurenčni pogoji. Komisija bi morala oblikovati jasna merila, da se natančno opredeli koncept "enakih konkurenčnih pogojev". Tak natančno opredeljen koncept je tudi nujno potreben za vse "vzajemne" ukrepe pri odpiranju mednarodnih trgov s tretjimi državami.

4.10

EESO poudarja, da mora biti končni cilj vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev in pregledne notranje konkurence. To bo znatno prispevalo k temu, da bo EU ostala v koraku s preostalim delom sveta.

4.11

EESO meni, da je treba glede politike Komisije na področju raziskav in razvoja izpolniti dva pomembna cilja:

4.12

Ta prizadevanja je treba obravnavati ob upoštevanju zmanjševanja proračunov držav članic za raziskave in razvoj. Zaradi finančnega nadomestila Komisije, ki izravnava to zmanjšanje proračunov, ostajajo skupni izdatki na skoraj enaki ravni. Edina izjema pri tem je Nemčija, ki je nedavno svoj proračun za vesolje na področju raziskav in razvoja povečala za 10 %.

4.13

EESO je že večkrat poudaril, da je uspešna industrijska politika horizontalna politika: treba je zagotoviti usklajevanje med različnimi generalnimi direktorati Komisije, da bi dosegli vse zastavljene cilje GD za podjetništvo in industrijo, na primer s pomočjo GD za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo na področju satelitskih komunikacijskih storitev ter GD za trgovino na področju odpiranja trgov in zagotavljanja zanesljive oskrbe z nujnimi sestavnimi deli.

5.1

Znanost in tehnologija sta bistvenega pomena. EESO znova poudarja, da je ESA zelo pomembna za evropsko vesoljsko politiko. Glede na ovire, ki jih je treba premagati v kakršnem koli medvladnem okviru, je preteklo in sedanje delovanje ESA nesporno uspešno. Od samega začetka je bistveno prispevala k vzpostavitvi obstoječih dejavnosti EU na področju vesolja. Ima nepogrešljivo vlogo pri raziskavah in razvoju na področju vesolja in v določeni meri tudi pri industrijskih dejavnostih, kar nenazadnje dosega na podlagi pozitivnega razmerja med stroški in kakovostjo proizvodov.

5.2

ESA je zelo izkušena partnerica nacionalnih vlad in industrije. S svojimi dosežki tako predstavlja visoko kakovosten člen verige, ki gradi in krepi bazo evropske industrije. Poleg tega je obstoječi sistem "pravičnega povračila" vlade spodbudil, da nadzorujejo skupne dosežke na področju raziskav in razvoja ter nadaljnje dejavnosti v svojih državah.

5.3

Vendar pa je sčasoma postalo jasno, da bodo potrebne nove usmeritve, če EU resnično želi postati konkurenčen globalni akter. Okvirni sporazum med ESA in EU iz leta 2003 je omogočil oblikovanje novih politik EU in zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev ter izboljšal konkurenco in konkurenčnost. Med ESA in EU se je razvilo uspešno partnerstvo. Dolgoročne zaveze agencije ESA bodo trdna podlaga za vesoljsko industrijsko politiko EU.

5.4

Vendar pa je treba zaradi hitro spreminjajočih se razmer izvesti natančno oceno postopkov in zagotoviti optimalno uporabo finančnih sredstev, da se zagotovi podpora za trajno konkurenčnost in odpornost evropskih podjetij.

5.5

Čeprav se priznava vloga, ki jo ima ESA pri vzpostavljanju trdne podlage za uporabo lastnih vesoljskih sistemov EU s pomočjo usmerjenih in integriranih aplikacij, pa njene možnosti podpore politikam EU še niso v celoti izkoriščene. Tesnejše sodelovanje med ESA in EU bi pomenilo močno spodbudo na tem področju.

5.6

Potrebni so novi pristopi in mehanizmi za ohranitev premišljene politike za uspešno uvedbo in trajno uporabo delujočih vesoljskih sistemov. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito evropeizacijo sredstev za uresničitev treh ciljev:

5.7

Najnovejše odločitve so v skladu s pozivi k posodobitvi, za kar se je EESO zavzel v mnenju iz leta 2008 (8). V tem mnenju je EESO poudaril, da bo zaradi vse večje zrelosti vesoljskega trga potrebna večja prožnost, ki jo v času vse hitrejših tehnoloških ciklusov ter vse večjih sinergij in vse številnejših aplikacij praviloma ne zagotavljajo togi vzorci odnosov, ki nastanejo na podlagi načela pravičnega povračila, ki ga uporablja ESA (9).

5.8

Treba se je izogibati nenadnim spremembam. Zato se je EESO zavzel za izvedbo analize in dialoga o tem, kaj želi Evropa doseči čez deset let: tako "naj bi dialog vključeval tudi način financiranja agencije ESA, dinamični prispevek srednje velikih podjetij in ohranitev najvišje stopnje konkurenčnosti" (10).

5.9

EESO meni, da je bilo z Resolucijo Sveta iz novembra 2012 o odnosu med EU in ESA (11) in novim finančnim okvirom, sprejetim 8. februarja, dejansko uresničeno njegovo priporočilo iz leta 2008. EU začenja novo fazo.

5.10

Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj bo ESA bo pri izvajanju odločitev pristojna za izvršno upravljanje, pri čemer bo delovala v skladu s predpisi EU. Z ustreznim izvajanjem bo doseženo optimalno ravnotežje med pristojnostmi ESA in običajnim tržnim mehanizmom EU.

5.11

Za zdaj, zlasti v začetni fazi, še ni mogoče predvideti, kako bodo sprejete delovne metode delovale. Kljub manjšim spremembam v zadnjih nekaj letih, ko so bili v ospredje postavljeni tržni pristopi, je treba vzpostaviti novo povezavo med znanostjo in raziskavami na področju vesolja. Zato je Odbor zadovoljen, da se načrtujejo izvedljiva merila ločevanja med načelom pravičnega povračila (njegov namen je v Evropi razviti in uporabljati raznoliko vesoljsko industrijo), ki ga uporablja ESA, in pravili notranjega trga EU, ki so zavezujoča za Komisijo, da bo mogoče razširiti plodno sodelovanje Komisije in ESA ter nadalje okrepiti evropsko vesoljsko industrijo.

5.12

Ta vidik je bil obravnavan tudi v dopolnilnem mnenju komisije CCMI o tej temi. Na nekatera kritična vprašanja, izražena v tem mnenju, je bilo doslej že mogoče zadovoljivo odgovoriti.

6.1

Pri vzpostavljanju vesoljske politike v skladu s členom 189 bi bilo treba v čim večji meri uporabljati vzporedne pristojnosti Komisije in držav članic. Države članice bi prav tako morale prevzeti pobudo za medsebojno sodelovanje na posameznih področjih. Te procese lahko spremlja Komisija.

6.2

V spreminjajočem se konkurenčnem in dinamičnem okolju je treba opredeliti ustrezne pogoje za zagotavljanje trdne konkurenčne baze za industrijo EU. EESO zato poziva, naj se industriji odslej zagotovi formalno mesto med posvetovalnimi organi, zlasti ko gre za področja, na katerih so dejavna manjša podjetja. S tem povezane zahteve je treba opredeliti na odprt in pregleden način.

6.3

Med drugim je treba obravnavati politiko brezplačnih in odprtih podatkov, kakovost, standarde in certificiranje. Storitve zagotavljajo tako organi javnega sektorja kot zasebni akterji, zato je treba zagotavljati učinkovito spremljanje.

6.4

Z ustaljenimi mehanizmi posvetovanja se bo podprl velik potencial MSP. Za nove storitve in aplikacije je treba nameniti zadosten delež proračunskih sredstev v okviru programov Copernicus in Galileo.

6.5

Zaradi tehnološke intenzivnosti sektorja je delovna sila v povprečju zelo usposobljena. Na svetu je v vesoljskem sektorju zaposlenih 800 000 oseb, od tega 25 % v ZDA in zgolj 4 % v Evropi. Vse večja je potreba po zaposlovanju oseb z univerzitetno izobrazbo, s čimer bi povečali potencial EU in ustvarili koristne sinergije. Da se poveča privlačnost sektorja, si je treba prizadevati za sklepanje dostojnih pogodb o delu, ki bi morale biti pravilo.

6.6

Vesolje buri domišljijo mladih. EESO se zavzema za aktivno politiko trga dela, ki bi temeljila na najsodobnejšem izobraževanju in usposabljanju ter spodbujala pridobitev višje tehnične izobrazbe, zlasti z vzpostavitvijo tesne povezave med raziskavami in inovacijami. Tako se bo spodbujala tudi zaželena ustrezna mobilnost.

6.7

Industrijska politika v vesoljskem sektorju je zaradi prevladujoče vloge institucionalnega trga tesno povezana s politikami javnega naročanja. V okviru teh politik bi bilo treba izpolniti stroge zahteve glede kakovosti in preglednosti. EESO poudarja, da bi industrija zelo pozdravila oblikovanje specifične politike javnega naročanja na področju vesolja, v katero bi bila neposredno vključena EU, ko bodo Komisija in države članice opredelile njeno področje uporabe.

6.8

Taka politika bo utrla pot EU, da postane lastnica evropske vesoljske infrastrukture in uporabnica vesoljskih storitev, pri tem pa uresničuje celo vrsto javnih politik.

6.9

EESO poudarja pomen regij in regionalnega prizadevanja pri spodbujanju razvoja dejavnosti vesoljske industrije. Vloga regij je podcenjena. Treba jih je ustrezno obveščati in jim dati na voljo ustrezna sredstva, da bodo lahko izkoristile morebitne pozitivne učinke učinkovite uporabe vesoljskih storitev.

6.10

Na voljo ni zadovoljivih količinskih tržnih raziskav, zato ni dovolj zanesljivih podatkov o končnem učinku vesoljskih raziskav na prodajnem trgu aplikacij. Treba je poglobiti analitično znanje o fazi raziskav in razvoja ter nadaljnjih fazah.

6.11

Analiza podjetja Euroconsult med drugim navaja, da se v ZDA z naložbami v fazo raziskav in razvoja ustvari dvakrat več dobičkonosnih dejavnosti v nadaljnjih fazah kot v Evropi. O teh ugotovitvah sicer obstajajo dvomi, vendar pa nikoli niso bile analitično ovržene (12). Za EU je zanimiv in po svoje edinstven še en primer posodobljene analize gospodarskega učinka različnih segmentov vesoljske industrije Združenega kraljestva (13).

6.12

EESO spodbuja Komisijo, ESA in države članice, naj izvedejo skupne analize različnih segmentov sektorja in jih obravnavajo v globalnem okviru. S konsolidiranimi podatki o (novih) delovnih mestih, stopnjah rasti in aplikacijah se bo povečal pomen sektorja in zagotovila nadaljnja podpora javnosti.

7.1

Podobno kot v primeru vesoljskih politik evropskih tekmic bi bila vesoljska politika EU po mnenju EESO uspešnejša, če bi temeljila na vse večjem soglasju med državami članicami glede strateških vprašanj na področju obrambe in varnosti ter bila umeščena v širši okvir zunanje politike EU. To povezavo bi bilo treba po potrebi upoštevati v prihodnjih razpravah o evropski obrambi.

7.2

Evropsko sodelovanje na področju vesolja je znatno bolj razvito kot v drugih obrambnih sektorjih. Obrambne vesoljske dejavnosti bi lahko bile povezane tudi z oblikovanjem obrambne politike EU kot pilotni primeri ali zgledi za skupne obrambne projekte. EESO ugotavlja, da je bil tak predlog podan že daljnega leta 1987. Vendar pa glede tega niso bili nikoli sprejeti nadaljnji ukrepi.