7.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/40

—

ob upoštevanju Evropske listine o malih in srednje velikih podjetjih, sprejete na Svetu Evropske unije 19. in 20. junija 2000 v Feiri,

—

ob upoštevanju Priporočila Komisije št. 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP) (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. november 2011 z naslovom "Mala podjetja, velik svet – novo partnerstvo za pomoč MSP pri izkoriščanju priložnosti v svetu" (COM(2011)0702),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom "Zmanjšanje upravnega bremena za MSP – Prilagoditev predpisov EU potrebam mikropodjetij" (COM(2011)0803),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. februarja 2011 z naslovom "Pregled ‚Akta za mala podjetja‘ za Evropo" (COM(2011)0078),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – Skupaj za novo rast" (COM(2011)0206),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom "Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast" (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 30. novembra 2011 za uredbo o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020) (COM(2011)0834),

—

ob upoštevanju poročila Komisije o evropski konkurenčnosti iz leta 2011 (COM(2011) 0642),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o praktičnih vidikih v zvezi z revizijo instrumentov EU za podporo financiranju malih in srednjih podjetij v naslednjem programskem obdobju (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o pregledu Akta za mala podjetja (4),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A7-0293/2012),

A.

ker imajo mikro podjetja ter MSP v času gospodarske krize težave pri dostopanju do finančnih sredstev, zlasti malih posojil, za podporo svojega razvoja;

B.

ker je 25 % MSP v EU mednarodno dejavnih v okviru enotnega trga, toda le 13 % jih je mednarodno dejavnih zunaj EU; ker le 24 % mikropodjetij izvaža blago ali storitve, medtem ko je pri malih podjetjih ta delež 38 %, pri srednjih pa 53 %;

C.

ker skoraj tretjina upravnega bremena, ki izhaja iz zakonodaje EU, nastaja predvsem zaradi nesorazmernega in neučinkovitega nacionalnega izvajanja, kar pomeni, da bi bilo mogoče prihraniti do 40 milijard EUR, če bi države članice zakonodajo EU prenašale bolj učinkovito (5);

D.

ker ima več kot 96 % MSP v Evropski uniji manj kot 50 zaposlenih in manj kot 10 milijonov letnega prometa; ker je njihova zmožnost izvoza blaga in storitev izven njihovih nacionalnih meja omejena, kar je predvsem posledica visokih fiksnih stroškov, povezanih z mednarodno trgovino, pravne negotovosti in regulativne razdrobljenosti;

E.

ker so med letoma 2002 in 2010 85 % novih delovnih mest v EU ustvarila MSP, zlasti novoustanovljena; ker je v EU 32,5 milijona oseb samozaposlenih;

F.

ker industrija igra ključno vlogo v evropskem gospodarstvu, saj ustvari 25 % neposrednih delovnih mest v zasebnem sektorju EU, njen delež pri zasebnih raziskavah in razvoju pa je 80 %;

G.

ker je ustvarjanje delovnih mest v ekoloških industrijah v primerjavi s številnimi drugimi sektorji ves čas trajanja recesije pozitivno in naj bi po napovedih ostalo trdno tudi v prihodnjih letih (6);

H.

ker internet ter informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) povečujejo možnosti MSP za prodajo storitev po svetu in imajo ključno vlogo pri tem, da MSP več prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest;

I.

ker je Komisija ocenila, da bi politike, ki spodbujajo prehod na zeleno gospodarstvo, kot sta učinkovita raba virov, energetska učinkovitost in politike prilagajanja na podnebne spremembe do leta 2020 lahko ustvarile več kot 9 milijonov delovnih mest, predvsem v sektorju MSP.

1.

ugotavlja, da se MSP soočajo s skupnimi strukturnimi in regulativnimi izzivi, kot so dostop do financiranja, človeški kapital ter organizacijski viri; v zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da si Komisija prizadeva za spodbujanje in podpiranje gospodarske dejavnosti MSP na enotnem trgu in trgih tretjih držav; meni, da bi bilo na internacionalizacijo MSP na splošno treba gledati kot na proces; opozarja, da bi MSP za uspešno širjenje svojega poslovanja zunaj EU potrebovala svetovalne storitve že na svoji lokalni ravni in ne samo na tretjih trgih; poudarja, da se mora ta potreba odražati v podpornih politikah EU;

2.

opozarja, da so MSP izredno raznolika; zato poudarja, da bi Komisija pri zasnovi novih politik za MSP morala upoštevati različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo glede na svojo velikost in sektor;

3.

opozarja, da imajo MSP več koristi od internacionalizacije kot večja podjetja, in sicer zaradi stika z najboljšimi praksami, boljšo absorpcijo presežne proizvodnje, izboljšano dobavo vhodnih proizvodov zaradi uvoza in s tem večjo konkurenčnostjo, tako da mala in srednja podjetja, ki svoje izdelke izvažajo, redno dosegajo boljše rezultate kot tista, ki jih ne, in v večji meri prispevajo k večji blaginji celotnega gospodarstva in potrošnikov;

4.

zavrača prepričanje, da bi varovanje malih in srednjih podjetij v EU pred mednarodno konkurenco lahko pripomoglo k njihovi rasti in doseganju boljših rezultatov na mednarodnem prizorišču; meni, nasprotno, da bi morala EU v mednarodnih pogajanjih podpreti pozitivno agendo v korist svojih malih in srednjih podjetij, da bi v interesu malih in srednjih podjetij po vsem svetu dosegla vzajemno zmanjšanje ovir;

5.

meni, da je učinkovito varstvo malih in srednjih podjetij pred nepoštenimi trgovinskimi praksami partnerskih držav EU enako pomembna kot pomoč malim in srednjim podjetjem, ki se želijo internacionalizirati; meni, da sta internacionalizacija in varstvo dve plati istega procesa globalizacije;

6.

poudarja, da bi moralo sporočilo upoštevati razlike med sektorji, saj je internacionalizacija storitvenih malih in srednjih podjetij bistveno drugačna od internacionalizacije proizvodnih; ugotavlja, da mnogim storitvenim malim in srednjim podjetjem, ki pa predstavljajo večino, pogosto ni treba doseči kritične velikosti za začetek izvoza, temveč bi jim najbolj koristili bolj odprti predpisi in dostop do informacijsko-komunikacijske tehnologije v ciljnih državah, medtem ko bi malim in srednjim podjetjem v industriji bolj koristili izboljšani pogoji na področju transportne logistike in olajševanje trgovine;

7.

ugotavlja, da je večina javnih politik v podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij EU osredotočena na proizvodnjo, zato priporoča, da se spremenijo tako, da bodo upoštevale tudi drugačne potrebe storitvenih malih in srednjih podjetij; zlasti priporoča ponoven premislek o minimalnih zahtevah glede velikosti za trgovinske podporne programe za mala in srednja podjetja, ki običajno temeljijo na izvoznem modelu tovrstnih podjetij v posameznih panogah, pri čemer je možnost za internacionalizacijo podjetja odvisna od dosežene kritične velikosti;

8.

meni, da se v sporočilu sicer skušajo obravnavati težave, s katerimi se mala in srednja podjetja soočajo pri prepoznavanju poslovnih priložnosti v tujini, ni pa dovolj poudarjeno, da bi moralo biti javno delovanje usmerjeno v dajanje smernic, predlogov in spodbud MSP, naj se internacionalizirajo; meni, da bi morala EU – seveda skupaj z državami članicami – proaktivno podpirati in uveljavljati spodbude za razvoj malih in srednjih podjetij v strateških sektorjih s povečanjem vrednosti obstoječih pobud, zlasti v primeru proizvodnih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in tehnološko naprednih proizvodnih dejavnosti, ki omogočajo konkurenčno prednost pred gospodarstvi v vzponu; zato poudarja, da je treba poiskati obetavne tržne niše, ki so se že začele vključevati v druge dokumente politike EU, kot je poročilo skupine na visoki ravni o ključnih omogočitvenih tehnologijah;

9.

poziva Komisijo, naj večjezični spletni portal, ki je predviden v sporočilu, vzpostavi čimprej, tako da bo v celoti dokončan in delujoč najkasneje do konca leta 2013; meni, da bi moral portal sicer upoštevati veliko raznolikost MSP in njihova vprašanja, obstoječih portalov pa ne bi smel podvajati, temveč jih povezovati, obenem pa bi moral biti dostopen in uporabnikom prijazen ter ne bi smel povzročati dodatnih stroškov, povezanih z iskanjem, za MSP; poudarja, da bi portal moral privesti do povečanega števila malih in srednjih podjetij EU, ki poslujejo mednarodno;

10.

poziva k povečanju in večji učinkovitosti podpore za dostop MSP do enotnega trga in trgov tretjih držav na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, zlasti kar zadeva promocijske dejavnosti in dostop do informacij, varstvo pravic intelektualne lastnine, sodelovanje na javnih razpisih, IKT, standardizacijo in regulativna vprašanja; meni, da je Evropska podjetniška mreža učinkovito orodje za dosego teh ciljev; se strinja, da je treba na podlagi temeljite ocene uvesti nov model upravljanja Evropske podjetniške mreže, da se poveča učinkovitost, zmanjša upravna in upravljalna obremenitev in omogoči podpora po meri; meni, da taka podpora lahko podjetjem pomaga pri pri pridobivanju znanja in veščin ter opredeljevanju strategij širjenja na tuje trge, s spodbujanjem usklajevanja ponudbe in povpraševanja pa lahko pospešuje sodelovanje med podjetji;

11.

je prepričan, da bo Evropska podjetniška mreža lahko dosegala čim večjo vrednost za MSP v EU le pod pogojem, da se bo okrepilo delovanje in upravljanje organizacij, ki jo sestavljajo, ter da bodo njene podporne storitve postale bolj prepoznavne;

12.

poziva države članice, naj na lokalni in regionalni ravni vzpostavijo enotno mrežo služb za pomoč izvoznikom, ki bodo delovale v sodelovanju s podjetji, gospodarskimi zbornicami, univerzami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bodo malim in srednjim podjetjem na voljo zlahka prepoznavne kontaktne osebe ter da bodo lahko v svojem jeziku prejemala njim prilagojeno svetovanje in ekonomske analize čezmorskih trgov ter informacije glede izvoznih priložnosti, (tarifnih in netarifnih) trgovinskih ovir, veljavnih predpisov o varstvu naložb in reševanju sporov, upravnih postopkih in konkurentih na trgih tretjih držav, ki jih bodo lahko takoj uporabila; je prepričan, da bi lahko te službe v skladu z Evropsko listino o malih podjetjih prispevale k izmenjavi dobre prakse;

13.

priporoča, naj bo malim in mikropodjetjem namenjenih več informacij, saj je ta podskupina najmanj mednarodno dejavna in najslabše seznanjena s svojimi izvoznimi možnostmi in koristmi, ki bi jih pridobila z internacionalizacijo;

14.

se strinja, da je treba podporne programe, ki se financirajo iz javnih sredstev, izvajati v stroškovno čim bolj učinkoviti obliki, zlasti v času, ko gospodarstvo EU še vedno okreva po najhujši krizi v zadnjih desetletjih. glede tega opozarja, da bi morala kvaliteta programov ostati najmanj na enaki ravni;

15.

podpira predlog, da bi številne lokalne, regionalne in nacionalne podporne sheme ter podporne sheme EU morale biti zajete v pregled; meni, da bi ta pregled moral vključevati pobude zasebnega sektorja in lokalne pobude za pomoč MSP pri dostopu do financiranja, zlasti pobude za lažji dostop mikropodjetij do posojil, pa tudi oceno učinkovitosti obstoječih podpornih shem EU; meni, da bi pregled morali izvajati redno in da bi moral služiti kot osnova za sistem primerjanja uspešnosti in pregleda napredka; meni, da bi začetni pregled morali uporabiti kot podlago za oceno učinkovitosti obstoječih podpornih shem EU; ugotavlja, da pregled morebiti ne bi zajel vseh pobud, zlasti če so omejene ali neformalne ter če stroški in/ali praktičnost takšnega početja niso sprejemljivi;

16.

do konca leta 2012 pričakuje prve konkretne predloge za poenostavitev in uskladitev obstoječih podpornih shem EU, da bi slednje postale učinkovite in bi se odzivale na potrebe MSP v EU; meni, da se mora EU pri svojem delovanju izogibati vsakršnemu podvajanju ali razvijanju vzporednih struktur ter izkazovati jasno evropsko dodano vrednost; je prepričan, da je treba obstoječe nacionalne podporne strukture spoštovati ob upoštevanju načela subsidiarnosti; meni, da mora servisiranje posameznih MSP v EU zagotavljati organizacija, ki je opredeljena kot najbolj ustrezna za njihove individualne poslovne potrebe; poziva Komisijo, naj pristojne odbore Evropskega parlamenta redno obvešča o napredovanju tega stalno potekajočega pregleda;

17.

poudarja, da morajo nove dejavnosti EU, kot je ta, izkazati dodano vrednost v primerjavi z obstoječimi instrumenti; meni, da je takšno dodano vrednost mogoče najti zlasti v primerih geografskih ali vsebinskih tržnih nepopolnosti ("praznin") ali ko je treba okrepiti zastopanje trgovinskih interesov EU ali zbiranje podatkov o dostopu do trga v okviru podatkovne zbirke.

18.

poudarja, da morajo mala in srednja podjetja sodelovati pri pregledu obstoječega podpornega okvira; poziva mala in srednja podjetja, naj skupaj z Evropsko podjetniško mrežo in poslovnimi organizacijami EU tesno sodelujejo pri izvajanju pregleda;

19.

vztraja, da je treba orodja, ki so zdaj pri izvozu na voljo vsem podjetjem EU, kot sta podatkovna zbirka o dostopu na trg in služba za pomoč izvoznikom, prilagoditi potrebam malih in srednjih podjetij; ceni vzpostavitev službe za pomoč malim in srednjim podjetjem pri vprašanjih glede instrumentov trgovinske zaščite; priporoča večjo skladnost med različnimi strukturami pomoči evropskim malim in srednjim podjetjem v tretjih državah;

20.

meni, da bi bilo treba oblikovati praktične in stroškovno učinkovite rešitve, ki bi malim in srednjim podjetjem pomagale preseči pomanjkanje obratnih sredstev, zlasti kapitala za potrebno začetno naložbo in za začetek financiranja izvoza, ter jih izvajati v okviru skupne trgovinske politike EU ali drugih ustreznih instrumentov EU, če bi pri pregledu ugotovili, da je to potrebno in izvedljivo;

21.

je prepričan, da čeprav se obstoječe nacionalne strukture učinkovito uporabljajo, so na trgih tretjih držav potrebne pobude EU, če se izkaže, da imajo dodano vrednost; spodbuja sodelovanje med strokovnjaki v javnem in zasebnem sektorju, vključno z delovanjem skupin EU za dostop do trga; se strinja, da so mala in srednja podjetja iz manjših in novih držav članic v slabšem položaju, ker na nekaterih trgih tretjih držav morda nimajo dovolj diplomatskih predstavništev, izkušenih partnerjev ali obojega; vseeno poudarja, da pobude EU ne smejo posegati v konkurenco med posameznimi podjetji iz različnih držav članic na tretjem trgu;

22.

poudarja, da je internacionalizacija malih in srednjih podjetij proces ter da MSP že sedaj potrebujejo podporne storitve na lokalni ravni, ne samo na tretjih trgih, da so lahko uspešna; priznava, da skupna prizadevanja EU na področju lobiranja, trgovinske politike in dostopa do trga, pa tudi dopolnilni programi za reševanje neuspešnosti na trgu lahko dodajo precejšnjo vrednost temu procesu na tretjih trgih;

23.

poziva Komisijo, naj nove strukture vzpostavi šele po opravljenem pregledu financiranja in pripravi seznama razpoložljivih svetovalnih storitev v državah članicah ter po ustrezni analizi njihove učinkovitost in na podlagi dokazane potrebe po vzpostavitvi novih struktur, da bi preprečili podvajanje;

24.

podpira predlog Komisije, da se okrepi sodelovanje med različnimi podjetniškimi združenji, gospodarskimi zbornicami in drugimi akterji, ki delujejo na enotnem trgu in v tretjih državah, da se omogočijo poslovna partnerstva in pospešujejo grozdi ter dostop do novih trgov, in sicer s spodbujanjem procesa internacionalizacije od ravni posameznega podjetja do ravni mreže ali verig na več lokacijah, da bi spodbudili bolj zapletene in trajnostne projekte internacionalizacije, pri katerih bi sodelovala različna podjetja in druge javne podporne organizacije in institucije;

25.

poudarja pomen ozemlja, na katerem delujejo mala in srednja podjetja, ter poziva Komisijo in države članice, naj stalno sodelujejo z lokalnimi organi, da bi okrepili mrežno povezovanje;

26.

meni, da bi bilo treba spodbujati oblikovanje skupnih podjetij ali drugih partnerskih sporazumov med MSP kot strategijo za vstop na trge, uvajanje projektov neposrednih naložb na enotni trg in v tretje države in sodelovanje na javnih razpisih; poziva Komisijo, naj zagotovi sredstva za spodbujanje takšnega nadnacionalnega sodelovanja;

27.

ugotavlja, da je grozde in mreže pogosto mogoče ustvariti virtualno in fizično; poziva države članice, naj spodbujajo zagotavljanje potrebnih orodij in sredstev ter s tem omogočijo oblikovanje virtualnih grozdov in mrež;

28.

poziva države članice, naj na mednarodnih forumih in konferencah dejavno podpirajo vlogo Komisije pri krepitvi dostopa MSP do trgov tretjih držav;

29.

priporoča, naj Komisija prouči vse razsežnosti, povezane z internacionalizacijo, zlasti izvoz in uvoz, vključno z različnimi oblikami gospodarskih partnerstev in sodelovanja; ugotavlja, da sporočilo ne daje dovolj poudarka tej drugi razsežnosti;

30.

poziva k večjemu vključevanju politik Unije v korist MSP, zlasti v povezavi z inovacijami, rastjo, internacionalizacijo, produktivnostjo, obvladovanjem stroškov in zmanjšanjem birokracije, kakovostjo človeških virov in družbeno odgovornostjo;

31.

pozdravlja nov program za konkurenčnost malih in srednjih podjetij; je seznanjen z uspešnimi ukrepi iz programa za konkurenčnost in inovacije; je prepričan, da bi bilo treba v okviru novega programa nadaljevati z ukrepi, kot sta skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za zmanjšanje upravnih obremenitev in Evropska podjetniška mreža, ter te ukrepe še razširiti; poudarja, da je treba izboljšati dostopnost sredstev za MSP ter okrepiti vlogo, ki bi jo lahko imel zasebni sektor; poziva k poenostavitvi in racionalizaciji različnih instrumentov Unije za dostop do posojil, jamstev ali tveganega kapitala, zlasti za MSP, ki načrtujejo internacionalizacijo; poziva k pregledu stroškov in dostopnosti osnovnih bančnih storitev za MSP, ki se ukvarjajo s čezmejno – zlasti medvalutno – trgovino, tudi zunaj Evropske unije; spodbuja države članice, naj razmislijo o uporabi dela nacionalnih prihodkov iz davka od dobička pravnih oseb za lajšanje dostopa MSP do garancij za posojilo; poudarja, da bi morali biti vsi instrumenti, zlasti nefinančni, sprejeti na osnovi kritične ocene programa za konkurenčnost in inovacije ter v tesnem sodelovanju z organizacijami MSP;

32.

poudarja, da je treba v večletnem finančnem okviru občutno povečati proračun za program COSME, zlasti ob upoštevanju znatnih slabosti trga v zvezi s financiranjem MSP in potrebe po povečanju podpore EU za prenose podjetij; v zvezi s tem meni, da je treba še naprej razmišljati o razmejitvi med dejavnostmi in proračunoma programov COSME in Obzorje 2020, da se bodo mala in srednja podjetja laže orientirala;

33.

poziva države članice, naj zagotovijo, do bodo imela MSP na voljo dovolj izvoznih jamstvenih mehanizmov za izvoz;

34.

ugotavlja pomen kvalificiranih in usposobljenih podjetnikov pri soočanju z izzivi mednarodnega poslovanja; poziva Komisijo, naj spodbuja program Erasmus za mlade podjetnike in naj prouči možnosti za program Erasmus Mundus za podjetnike, ki bi nadarjenim podjetnikom omogočil nabiranje izkušenj v centrih odličnosti zunaj EU in povezovanje z njimi, tudi z nadaljnjim izobraževanjem na področju poslovne kulture, ki omogoča oblikovanje mednarodne podjetniške vizije, potrebne za pridobitev potrebnih in bistvenih orodij za tekmovanje na globalnem trgu; poziva Komisijo in države članice, naj v ustrezne politike EU za program Erasmus za vse vključi mlade podjetnike in industrijske politike;

35.

pozdravlja predlog Komisije o pregledu evropske standardizacije; poudarja, da je potreben bolj skladen sistem mednarodnih standardov, ki bo omogočil interoperabilnost in zmanjšal ovire za MSP, ki se internacionalizirajo;

36.

podpira evropski sistem za standardizacijo, ki MSP bolj sistematično vključuje v postopke odločanja ob upoštevanju preizkušenega načela nacionalnih delegacij; poziva Komisijo, naj sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo standardi, ki jih pripravijo evropske organizacije za standardizacijo, lažje in po nižji ceni dostopni za MSP, da se omogoči interoperabilnost in zmanjšajo nekatere bistvene ovire, s katerimi se srečujejo MSP, ki vstopajo na mednarodni trg; poudarja, da je prilagoditev politike standardizacije informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) EU razvoju trga in politike pomembno orodje za vključitev MSP v e-poslovanje, e-trgovino, e-tovorni promet, inteligentne prometne sisteme (ITS) itd.;

37.

poudarja, da je preprost, učinkovit in cenovno sprejemljiv režim pravic intelektualne lastnine in avtorskih pravic ključnega pomena za spodbujanje internacionalizacije MSP; meni, da MSP potrebujejo učinkovito zaščito intelektualne lastnine, ki bo spodbujala razvoj novih tehnologij kot podlage za njihovo mednarodno dejavnost;

38.

poudarja, da mala in srednja podjetja nimajo na voljo sredstev za spopadanje s kršitvami pravic intelektualne lastnine, ki jih utrpijo na tretjih trgih; poziva k oprijemljivim pobudam EU za boljše varstvo pravic intelektualne lastnine teh podjetij v tretjih državah, kot ga je na primer dosegla služba za pomoč malim in srednjim podjetjem na področju pravic intelektualne lastnine na Kitajskem; opaža, da je bila ta oblika razširjena v pilotno pobudo za izbrane južnoameriške države in članice združenja ASEAN; poudarja, da je treba izvesti resnično oceno že obstoječih služb te vrste, da bi karseda izboljšali ta model, preden bi začeli razširjati njegovo uporabo; poziva Komisijo, naj po vzoru pridobljenih izkušenj iz te ocene vzpostavi podobne službe na prednostnih trgih, kjer je problematika pravic intelektualne lastnine pomembno vprašanje; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo carinsko sodelovanje v EU in s tretjimi državami pri zaseganju ponarejenega blaga in naj poenostavijo carinske postopke;

39.

ugotavlja pomen oblikovanja poenostavljenega in preglednega regulativnega okvira EU za javna naročila, da bodo imela MSP boljši dostop do javnih naročil v EU, pa tudi v tretjih državah, tudi s pomočjo uporabe načela "samo enkrat" ter elektronskih prenosnih sistemov, pa tudi z uporabo evropskega kodeksa najboljših praks za lažji dostop MSP do javnih naročil; meni, da so javna naročila učinkovit instrument javne politike za podpiranje zmožnosti domačih malih in srednjih podjetij za tehnične inovacije ter za zagotavljanje njihove rasti do obsega, ko bodo lahko začela z internacionalizacijo; poziva k boljši opredelitvi razpisov, pa tudi k omogočanju javnih razpisov za storitve;

40.

pričakuje, da bo Komisija dala pobudo za zagotovitev, da bodo imela mala in srednja podjetja EU enak dostop do javnih naročil na trgih tretjih držav kot druge družbe; upa, da bo nedavno objavljeni predlog uredbe o evropskem trgu javnih naročil spodbudil vzajemno odprtost, kar bi koristilo evropskim malim in srednjim podjetjem; poziva EU, naj razvije ambiciozno skupno industrijsko politiko, ki bo temeljila na spodbujanju raziskav in inovacij, vključevala inovativne oblike financiranja, kot so evropske projektne obveznice, ter podpirala razvoj malih in srednjih podjetij, zlasti prek dostopa do javnih naročil, da bi ohranila svojo konkurenčnost kljub vstopanju novih velikih akterjev v industrijski in raziskovalni sektor; poziva EU, naj poveča vrednost evropske proizvodnje z zagotavljanjem bolj kakovostnih informacij za potrošnike, zlasti s sprejetjem uredbe o označevanju porekla pri navedbi države porekla za proizvode, uvožene v EU;

41.

odločno poziva države članice, naj v času danskega predsedovanja sklenejo sporazum o skupnem patentnem sistemu, saj je za EU bistveno, da podjetjem na enotnem trgu zagotovi enostaven in cenovno dostopen dostop do patentne zaščite, ki je podoben tistemu, s katerim razpolagajo njihovi tekmeci v Združenih državah ter na Kitajskem in Japonskem;

42.

priporoča, da bi delujoče centre za mala in srednja podjetja razširili samo z ustreznim upoštevanjem ugotovitev, pridobljenih pri oceni učinkovitosti sedanjih centrov, ter splošnih vodilnih načel; ugotavlja, da bi ti centri bolje delovali v navezi s skupnimi službami za potrebam prilagojeno pomoč in točkami vse na enem mestu za mala podjetja EU v tretjih državah; meni, da bi morale biti pobude EU osredotočene na področja, kjer ta podjetja dejansko delujejo;

43.

poziva k jasnejši opredelitvi prednostnih trgov malih in srednjih podjetij na podlagi načrta za trgovinska pogajanja EU; opozarja, da bi morali prednostni trgi vsekakor vključevati hitro rastoče trge, kot so države BRIK, vendar bi morali upoštevati tudi, kako mala in srednja podjetja zaznavajo priložnosti za internacionalizacijo v razvitih državah in sosednjih regijah; zato meni, da so glavno merilo za oblikovanje seznama prednostnih trgov rast trga gostitelja in vrzeli v obstoječih podpornih strukturah; predlaga, da bi na seznam dodali več sosed EU, predvsem zahodnobalkanske in sredozemske države ali tiste, ki mejijo na EU, saj mala in srednja podjetja večinoma izvažajo trgovinskim partnerjem v sosednjih državah, trgovina med EU in temi državami pa ima tudi močno vlogo pri rasti in stabilnosti teh držav;

44.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo v vseh trgovinskih pogajanjih upoštevale posebne potrebe in interesi malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da bi to pomenilo prepoznavanje področij pogajanj, na katerih težave vplivajo na več malih in srednjih podjetij kot v drugih kategorijah podjetij, in osredotočanje nanje v procesu pogajanj o trgovinskih sporazumih s tretjimi državami; podpira reformo večstranskega okvira, da bi mala in srednja podjetja vključili v Svetovno trgovinsko organizacijo ter zagotovili hitrejšo arbitražo in reševanje sporov za mala in srednja podjetja;

45.

poudarja, da so naložbe v tujini najzahtevnejša oblika internacionalizacije za mala in srednja podjetja; priporoča, da bi bilo treba pri prihodnjih pogajanjih EU o dvostranskih sporazumih glede naložb upoštevati potrebe teh podjetij glede večje varnosti njihovih neposrednih naložb v tujini;

46.

meni, da je boljši, cenejši in hitrejši dostop malih in srednjih podjetij do protidampinških postopkov odločilen za njihovo učinkovitejšo zaščito pred nepoštenimi trgovinskimi praksami trgovinskih partnerjev; poziva Komisijo, naj to vprašanje ustrezno obravnava pri reformi instrumentov trgovinske zaščite;

47.

ceni pobude za spodbujanje stikov med podjetji, ki so predvidene v dvostranskih sporazumih o prosti trgovini; opozarja, da pomenijo izzivi, povezani z iskanjem morebitnih strank v čezmorskih državah in navezovanjem stikov z njimi ter z vzpostavljanjem zanesljivih dobavnih verig, veliko breme za mala in srednja podjetja, ki želijo vstopiti na izvozni trg, ter da zlasti manjša in mikropodjetja za prodajo blaga v tujini uporabljajo posrednike.

48.

pozdravlja izpolnitev cilja za leto 2012 o zmanjšanju upravnih stroškov na najmanjšo možno mero, vendar verjame, da je mogoče doseči veliko več; poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo ter naj si zastavi nov in ambiciozen cilj za zmanjšanje v skladu z Aktom za mala podjetja za Evropo in načelom „najprej pomisli na male“; meni, da bi tak nov cilj zmanjšanja moral biti neto cilj, ki bi upošteval novo zakonodajo, ki se sprejme po določitvi ciljev; priporoča, naj bo novi cilj izmerljiv in preverljiv ter namenjen doseganju kvalitativnega izboljšanja, na primer zmanjšanja obsega dokumentacije, ki se zahteva od MSP ter zagotovitve, da se slednja ne bodo soočala z nerealističnimi roki za predložitev dokumentacije; meni, da bi morala imeti skupina neodvisnih zainteresiranih strani na visoki ravni za upravne obremenitve osrednjo in stalno vlogo pri nadzorovanju napredka pri doseganju cilja za zmanjšanje;

49.

poziva države članice in Komisijo, naj dosežejo dogovore, ki malim in srednjim podjetjem omogočajo delovanje in trženje njihovih zamisli po vsej Evropi, tako da jim zagotovijo boljši dostop do trgov in zmanjšajo birokracijo;

50.

poudarja svoje razočaranje glede tega, da Komisija površno in neredno uporablja test MSP; vztraja, da bi se moral test MSP sistematično uporabljati kot obvezni del ocene učinka; poziva Komisijo, naj pojasni, zakaj ni bil izveden ustrezen test MSP za sveženj o varstvu podatkov in hitro sprejme konkretne ukrepe, da se to popravi;

51.

odločno podpira osredotočanje na mikropodjetja v dopolnjenem testu MSP ter je seznanjen s konceptom samodejnega izključevanje mikropodjetij iz vsakršne predlagane zakonodaje; meni, da se izvzetje lahko uporabi samo če se na specifične potrebe mikropodjetij ni mogoče odzvati s prilagojenimi rešitvami ali milejšimi režimi, kot dokazuje test MSP; zato vztraja pri določitvi mikrorazsežnosti kot sestavnega dela testa MSP, da se sistematično ocenjujejo vse razpoložljive možnosti; opozarja, da kakršnokoli izvzetje ali prilagojena rešitev ne bi smela poseči v temeljne zahteve EU glede zdravja in varnosti pri delu, temeljne pravice delavcev v EU ali temeljna načela okoljske zakonodaje EU; poudarja, da morajo biti razlogi za celotno vključitev mikropodjetij v področje uporabe neke določbe jasno dokazani z rezultati testa MSP;

52.

poudarja potrebo po večji učinkovitosti prenosa zakonodaje EU v nacionalno pravo; poziva Komisijo k večjemu usklajevanju zakonodaje, da bi se zmanjšale možnosti za čezmerno regulacijo in da bi se test MSP uporabljal bolj sistematično; poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšni meri je mogoče "kontrolni seznam za dobro izvajanje zakonodaje EU" (7) uvesti kot zahtevo za države članice v korist enotnega trga;

53.

poziva nacionalne vlade, naj uporabijo pristop "izpolnjuj ali utemelji", podoben določbam za upravljanje podjetij; poudarja, da bi morale vlade v skladu s tem pristopom ustrezno utemeljiti izvajanje dodatnih določb poleg tistih, ki jih zahteva zakonodaja EU;

54.

obžaluje, da le nekaj držav članic sistematično uporablja test MSP v svojih nacionalnih procesih odločanja; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o minimalnih zahtevah za izvajanje testov MSP na nacionalni ravni, ki temeljijo na testu MSP, ki ga uporablja Komisija, ter na najboljših nacionalnih praksah;

55.

poziva k "preverjanju primernosti" obstoječe zakonodaje EU, da se odpravijo neskladnosti in zastareli ali neučinkoviti predpisi;

56.

v zvezi s pregledi ustreznosti poziva k prepoznavanju področij, na katerih obstajajo prekomerne obremenitve, neskladja ali neučinkovita zakonodaja, ki negativno vplivajo na MSP; poziva Komisijo, naj zagotovi izpolnjevanje ciljev iz določb o zdravju, varnosti, enakosti in socialni varnosti;

57.

odločno podpira zamisel "en noter, en ven" kot vodilno načelo zakonodaje EU o enotnem trgu, s katerim bi zagotovili, da ne bi bilo mogoče sprejeti nobene nove zakonodaje, ki MSP nalaga stroške, ne da bi na danem področju opredelili obstoječi enakovredni predpis, ki ga je mogoče odpraviti;

58.

poziva k okrepitvi vloge mreže odposlancev MSP, saj prinaša resnično dodano vrednost komuniciranju in usklajevanju med državami članicami ter med nacionalno in evropsko ravnjo, vse od oblikovanja politik do izvajanja zakonodaje; poziva Komisijo in nacionalno upravo, naj odposlancem MSP dasta možnost neodvisnega delovanja in uporabe medsektorskega pristopa, da zagotovita upoštevanje interesov MSP na vseh področjih oblikovanja zakonodaje in politike; vztraja, naj bodo odposlanci MSP tesno vključeni v postopke testa MSP; spodbuja tudi krepitev organizacij civilne družbe, katerih delovanje je namenjeno združevanju malih in srednjih podjetij EU, ter poziva, da se potrebe teh organizacij upoštevajo v upravnih in zakonodajnih postopkih;

59.

poudarja pomen dogovarjanja s socialnimi partnerji pri načrtovanju nacionalnih ukrepov za krepitev in spodbujanje malega in srednjega podjetništva;

60.

je seznanjen s sedanjim vrednotenjem opredelitve MSP, ki že pokriva več kot 99 % vseh podjetij v EU; poziva Komisijo, naj preuči učinek: a) povečevanja prožnosti in preprečevanja negativnih spodbud za rast (npr. s tem, da se prehodna obdobja podaljšajo na 3 leta), b) prilagajanja zgornjih meja za promet in bilanco stanja gospodarskim gibanjem ter c) omogočanja bolj razlikovalnega obravnavanja vsake izmed podkategorij;

61.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo poseben vizumski režim v okviru Schengenskega sporazuma v povezavi z uvoznimi in izvoznimi dejavnostmi;

62.

izpostavlja enotni trg kot ključni dejavnik, ki omogoča oblikovanje najboljšega možnega okolja za MSP; obžaluje, da na številnih področjih še ni uresničen, zlasti ne njegova digitalna razsežnost; zato poziva Komisijo, naj spodbuja uresničitev digitalnega enotnega trga do leta 2015, vključno s pospeševanjem razvoja širokopasovnih tehnologij ter infrastrukture, z namenom, da države članice prisili k izvajanju in uporabi obstoječe zakonodaje, ter pripravi nove predloge za področja, na katerih še vedno ni zakonodaje o notranjem trgu, zlasti glede zmanjševanja stroškov in birokracije pri poslovanju;

63.

poziva Komisijo, naj pospeši vzpostavitev visokohitrostnih širokopasovnih povezav v regijah EU, da se zagotovi karseda obsežno sodelovanje MSP na vse bolj digitaliziranem notranjem trgu;

64.

priznava, da lahko računalništvo v oblaku znatno poveča učinkovitost in produktivnost MSP; zato poziva Evropsko komisijo, naj razvije vseevropski okvir za računalništvo v oblaku, ki bo odprt za druge svetovne oblake;

65.

izraža obžalovanje, da EU s samo 2 % internetnih povezav prek optičnih vlaken zaostaja za drugimi svetovnimi akterji, kot sta Japonska in Južna Koreja; zato poziva države članice in Evropsko komisijo, naj pospešijo razširitev in sprejem ultrahitrih širokopasovnih povezav;

66.

priznava, da je e-trgovina zmogljivo orodje za MSP, ki želijo vstopiti na nove trge in razširiti svoj krog potrošnikov; zato poziva Komisijo, naj olajša čezmejno e-trgovino, na primer z ustvarjenjem zanesljivega, varnega in učinkovitega spletnega plačilnega sistema;

67.

poudarja, da mora EU MSP in podjetnikom nujno zagotoviti zaupanje v spletno trgovanje in sredstva zanj, da se bo povečala čezmejna trgovina; zato poziva k poenostavitvi sistema za izdajanje dovoljenj in pripravi učinkovitega okvira za avtorske pravice;

68.

poziva Komisijo, naj spodbuja prost pretok storitev z razširitvijo in popolnim izvajanjem direktive o storitvah, da MSP in podjetnikom zagotovi resnično možnost, da svojo dejavnost razširijo ter svoje storitve in proizvode prodajajo 500 milijonom potrošnikom v EU;

69.

poziva države članice, naj izkoristijo prednosti elektronske uprave in uvedejo rešitve e-upravljanja;

70.

spodbuja generalni sekretariat Komisije, naj v sodelovanju z združenji podjetij in drugimi zainteresiranimi stranmi v okviru kolegija komisarjev ustanovi letno nagrado za člana/članico Komisije ali državo članico v okviru evropskega semestra, ki je najbolj učinkovito in uspešno uporabljala načelo "najprej pomisli na male";

71.

poziva k poenostavitvi in večji dostopnosti instrumentov EU za MSP; ugotavlja, da so programi EU pogosto preveč birokratski, da bi jih MSP lahko izkoristila;

72.

poudarja, da je treba izvajati in uporabiti obsežne poenostavitvene ukrepe, vključno s poenostavljenimi metodami povračila, da bi pomagali MSP sodelovati v programih, ki jih financira EU;

73.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642) in delovni dokument Komisije o preverjanju konkurenčnosti (SEC(2012)0091);

74.

ugotavlja, da je Komisija začela izvajanje preverjanja konkurenčnosti in naknadnega vrednotenja zakonodaje; vztraja, naj Komisija ta koncept uporablja skladno in temeljito, tudi v primerih, ko spremembe izvedbenih določb zakonodaje EU vplivajo na konkurenčnost industrije (na primer v primeru spremembe pravil o dražbi pri trgovanju z emisijami); poziva Komisijo, naj redno poroča o napredku, doseženem na tem področju;

75.

meni, da je treba organizirati regionalne promocijske kampanje za spodbujanje podjetništva, pri katerih naj sodelujejo lokalne podjetniške organizacije ter v okviru katerih bodo predstavljene dobre prakse na tem področju in organizirane okrogle mize z vodji podjetij, ki so uspela, kar bi omogočilo seznanjanje s podjetniško kulturo v regijah;

76.

poudarja, da sta prosta trgovina in dostop do svetovnih trgov pomembni spodbudi za zaposlovanje in rast ter odločilna dejavnika, ki evropskim MSP omogočata, da postanejo vodilna na svetu; zato poudarja pomen napredka v trgovinskih pogajanjih, ki bi nadalje zmanjšal regulativne trgovinske ovire, ki nesorazmerno vplivajo na MSP;

77.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija v različnih strategijah in sporočilih priznala pomen, ki ga ima proizvodni sektor za trajnostno rast in zaposlovanje v EU; ponovno poudarja, da je potrebna celovita industrijska politika, ki bo temeljila na načelih socialnega tržnega gospodarstva, in da je treba podpirati prehod k trajnostnemu, odpornemu gospodarstvu, gospodarnemu z viri;

78.

opozarja na pomen spodbujanja vključevanja MSP na lokalni in regionalni ravni v načrte za energetsko učinkovitost in okolje, saj bodo aplikacije v teh sektorjih znatno povečale poslovne priložnosti;

79.

priznava, da morajo države članice za doseganje ciljev strategije EU 2020 za inovativno, pametno in vključujočo Evropo upoštevati MSP in mikropodjetja ter olajšati njihovo ustanavljanje, saj imajo ta ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade, s tem pa za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti; ugotavlja, da je samozaposlitev in ustanavljanje mikropodjetij lahko dobra in prožna izbira, zlasti za ženske;

80.

priznava, da imajo MSP pomembno vlogo pri doseganju socialne stabilnosti ter socialne kohezije in vključenosti, zlasti na območjih, ki se srečujejo z negativnimi učinki na demografski razvoj; zato poziva Komisijo in države članice, naj jih podpirajo pri vzpostavljanju delovnega okolja, ki bo delavce spodbujalo k upoštevanju standardov delovnega prava, varstva pri delu in zdravstvenega varstva, s čimer bi prispevali tudi k socialni blaginji in odpravi revščine;

81.

poudarja, da je treba spodbujati lažji dostop do mikrokreditov prek evropskega mikrofinančnega instrumenta in z nadaljnjim razvojem tega instrumenta v okviru programa za socialne spremembe in inovacije za obdobje 2014–2020 ter Evropskega socialnega sklada v prihodnosti, tako da bi lahko zlasti ustanovitelji mikropodjetij iz socialno prikrajšanih skupin prebivalstva dostopali do ustreznih finančnih instrumentov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v finančne instrumente, s katerimi upravlja Evropski investicijski sklad, vključi posebne smernice za zadruge;

82.

ugotavlja, da lahko v zvezi s čezmejnimi storitvami točke "vse na enem mestu" skupaj s socialnimi partnerji nudijo celovite informacije o delovnih pogojih v ciljni državi, kjer se bodo storitve ponujale;

83.

meni, da podjetništvo in pravi okvirni pogoji za konkurenčnost in rast MSP, vključno z vlaganji v infrastrukturo, na primer v zeleno infrastrukturo, lahko zelo olajšajo izhod iz gospodarske krize; poudarja, da je treba podjetniški potencial spodbujati tam, kjer je stopnja ustanavljanja MSP pod povprečjem v vseh segmentih družbe, kot tudi v posebnih ciljnih skupinah, kot so mladi in ženske;

84.

meni, da bi vsaka revizija regulacije finančnih trgov morala omogočiti, da MSP vse več finančnih sredstev pridobijo na trgih kapitala in tako zmanjšajo svojo odvisnost od bančnih posojil;

85.

meni, da je treba v sedanji reformi strukturnih skladov resno upoštevati MSP, kadar je to ustrezno in kadar to prispeva k regionalnim okvirnim pogojem za rast ter ustvarja sinergije z drugimi programi in pobudami EU; meni, da je treba zmanjšati birokracijo, na primer s sprejetjem sorazmernih standardov revizije in poročanja za podjetja ter z uvedbo skupnih predpisov za vse sklade in programe v okviru revizije finančne uredbe;

86.

poziva države članice, naj direktivo o zamudah pri plačilu čim prej prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo, kar bo pripomoglo k zagotavljanju dodatne likvidnosti MSP v sedanji gospodarski krizi;

87.

poziva k učinkovitejšim, preprostejšim in bolje usklajenim instrumentom EU za dostop do posojil ali tveganega kapitala, zlasti za MSP, ki načrtujejo internacionalizacijo;

88.

poziva k učinkoviti zaščiti portfeljev MSP zaradi povečanja kapitalskih zahtev za banke kot del izvajanja sporazuma Basel III in procesa zmanjševanja finančnega vzvoda, ki ga trenutno izvajajo številne banke, ob upoštevanju kumulativnega učinka zakonodaje o finančnih storitvah;

89.

poudarja, da delovanje EU na področju MSP ne nadomešča ukrepov držav članic in regij, ampak jih dopolnjuje, in da bi za potrditev tega, po načelu "več za več in manj za manj", države članice, ki dajejo več podpore MSP, morale prejemati več podpore s strani EU; zato poziva države članice, naj uresničijo ambiciozne programe, ki bodo temeljili na spodbudah za nadaljnje spodbujanje podjetništva; poziva k temu, naj takšni programi vključujejo ukrepe za boljši dostop do finančnih sredstev in trgov, zmanjšajo upravne zahteve in bolje vključijo podjetniško vzgojo v šolske programe na vseh ravneh; meni, da bi ti ukrepi morali podpreti pobude zasebnega sektorja, ki omogočajo skrajšanje rokov, potrebnih za pridobitev malega financiranja, kot so partnerstva med bankami in računovodskimi strokovnjaki; predlaga, naj se za študente organizirajo splošni natečaji, usmerjeni k praksi na regionalni ravni, da bi ocenili njihovo besedno znanje in podjetniški duh;

90.

podpira pobude zasebnega sektorja za lažji dostop MSP, zlasti mikrosubjektov, do financiranja, kot so partnerstva med bankami in računovodskimi strokovnjaki, katerih namen je rok, potreben za pridobitev malega financiranja (manj kot 25 000 EUR), skrajšati na 15 dni; meni, da so ta partnerstva učinkovita za mikrosubjekte, ker po eni strani računovodski strokovnjaki pripravljajo vse potrebne finančne dokumente in jih prek spleta pošiljajo bankam ter dajejo zmerno zagotovilo za napovedi, ki jih dajo mikrosubjekti, medtem ko po drugi strani banke na spletu objavljajo standardne vloge za financiranje in obrazložijo zavrnitve tovrstnih vlog;

91.

poziva Komisijo, naj razišče nove pobude za pridobivanje sredstev za podjetnike in novoustanovljena podjetja, kot je skupinsko financiranje, da oceni, kako bi le-te lahko koristile MSP in ali bi jih bilo treba razširiti; poleg tega opozarja, da bi bilo treba oceniti tudi potrebo po zakonodajnem okviru za opredelitev takšnih praks v EU;

92.

poziva Komisijo in države članice, naj v prihodnjem večletnem finančnem okviru MSP zagotovijo lažji dostop do evropskih finančnih sredstev, kar bi moralo okrepiti njihov dostop do notranjega trga;

93.

poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo naložbene priložnosti za inovativna nova podjetja, tako da odpravijo ovire, ki onemogočajo vzpostavitev vseevropskega trga tveganega kapitala;

94.

navaja, da je treba opredeliti in odstraniti ovire za rast mikropodjetij in MSP ter poznejšo rast MSP;

95.

poziva Komisijo, naj odpravi vrzeli v znanju in spretnostih MSP, kar zadeva zelene tehnologije, prakse in poslovne modele; potrebni so ukrepi za opredelitev potreb po znanjih in spretnostih ter odpravo vrzeli na trgu dela s strategijami izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter z razvojem programov usposabljanja in razvijanja znanj in spretnosti, ki bodo namenjeni MSP;

96.

meni, da bi prihodnji programi COSME, Obzorje 2020 in programi strukturnih skladov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira morali nameniti zadostne zneske za podpiranje MSP pri inovacijah in ustvarjanju delovnih mest na način, ki je gospodaren z viri in trajnosten;

97.

zahteva, naj novi finančni instrumenti, zasnovani v podpornih programih za MSP, kot je COSME, upoštevajo ne le premoženjsko stanje MSP, temveč tudi "neopredmetena sredstva", tako da bo dostop do posojil predvideval oblike priznavanja intelektualnega kapitala MSP;

98.

poziva k dodelitvi ambicioznega proračuna instrumentu MSP, oblikovanemu v okviru programa Obzorje 2020, ki bo zagotavljal usmerjeno podporo inovativnim MSP z velikim potencialom rasti; meni, da bi se instrument moral izvajati prek ene same namenske strukture, prilagojene potrebam MSP;

99.

poudarja, da je treba še naprej razvijati potencial instrumentov finančnega inženiringa, tako da bo omogočen razvoj kakovostnih strateških projektov ter sodelovanje zasebnih akterjev, zlasti malih in srednjih podjetij, in kapitala v evropskih projektih; opozarja, da je zaradi sedanje premajhne izkoriščenosti instrumentov finančnega inženiringa, za katero je kriva njihova pretirana zapletenost, razprava o njihovem upravljanju zelo nujna;

100.

poudarja, da bi strukturni skladi prek finančnih instrumentov morali malim in srednjim podjetjem še naprej zagotavljati financiranje v obliki lastniškega kapitala, jamstev in ugodnih posojil, ter poudarja, da bi bilo treba zapletene upravne postopke, zlasti na nacionalni ravni, poenostaviti, preprečiti pa bi bilo treba tudi velike razlike med tem, kako organi upravljanja oziroma posredniški subjekti uporabljajo predpise;

101.

poziva Komisijo, naj pripravi načrt za konkurenčno obdavčevanje MSP in spodbudi države članice, naj prilagodijo svoje davčne sheme z namenom, da se mladim podjetjem znižajo stroški dela, ki ne spadajo v plačo, kar bo tem podjetjem omogočilo, da bodo večji delež dobička lahko ponovno vložila v podjetje; priporoča, naj ta načrt temelji na najboljših praksah in vključuje pilotne projekte;

102.

poziva k večjemu prizadevanju pri izvajanju medsebojnega priznavanja, da se olajšajo čezmejne dejavnosti MSP; poziva k oblikovanju storitve v zvezi z DDV po načelu "vse na enem mestu", kar bi podjetnikom omogočilo izpolnjevanje obveznosti v državi izvora posla;

103.

poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k vzpostavljanju enotnih pogojev za vse oblike financiranja; potrebni so nujni ukrepi, da podjetja ne bi bila tako odvisna od zadolževanja; podpira vzpostavitev davčne nevtralnosti med lastniškim in dolžniškim kapitalom;

104.

poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo kontinuiteto MSP z regulativnim okoljem, ki olajšuje prenose podjetij; priporoča odpravo davčnih ovir (davkov na dediščino in darila itd.), ki bi lahko ogrozile kontinuiteto družinskih podjetij;

105.

poudarja potrebo po nižji obdavčitvi dela in naložb;

106.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva v Evropi, zlasti z izboljšanjem dostopa do javnih in zasebnih sredstev ter z izboljšanjem mobilnosti kvalificirane delavne sile in priznavanja njenih kvalifikacij ter z izboljšanjem kakovosti in dostopnosti svetovanja na področju družbene odgovornosti podjetij za MSP; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva v Evropi, zlasti z izboljšanjem dostopa do javnih in zasebnih sredstev ter z izboljšanjem mobilnosti kvalificiranih delavcev in vajencev in priznavanja njihove kvalifikacije; vseeno opozarja, da to ne bi smelo voditi h kategorizaciji "dobrih" in "slabih" podjetnikov;

107.

poudarja pomen zanesljive oskrbe s surovinami tudi za srednja podjetja v industrijskem sektorju; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za trajnostno zagotavljanje oskrbe s surovinami in povečanje učinkovitosti njihove rabe, zlasti tako da zagotovijo prost in pravičen dostop do surovin, s katerimi se trguje na mednarodnih trgih, ter z razvojem učinkovite rabe in recikliranja virov ob upoštevanju razmerja med stroški in koristmi;

108.

poziva Evropski svet, naj za kohezijsko politiko za naslednje programsko obdobje ohrani nespremenjen proračun, saj so strukturni skladi in Kohezijski sklad med najučinkovitejšimi instrumenti EU za ustvarjanje rasti in delovnih mest, povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter podpiranje malih in srednjih podjetij;

109.

poziva države članice, naj spodbujajo razvoj in konkurenčnost različnih vrst malih in srednjih podjetij ter obravnavajo njihove posebne potrebe z najprimernejšimi posebnimi ukrepi; poudarja prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada k razvoju in izboljšanju prometne, energetske, okoljske in širokopasovne infrastrukture, kar spodbuja naložbe in krepi konkurenčnost; poudarja, da je treba spodbujati podjetništvo in povečati podporo malim in srednjim podjetjem, pri čemer priznava osrednjo vlogo, ki jo imajo pri pospeševanju gospodarske konkurenčnosti;

110.

poudarja, da je potrebno boljše usklajevanje in sinergija med različnimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi ter lokalnimi politikami in instrumenti financiranja, ki neposredno zadevajo mala in srednja podjetja; poudarja, da bi morali biti sedanje politike in finančni instrumenti, ki podpirajo tovrstna podjetja, bolj usklajeni in bi se morali dopolnjevati; poudarja, da je treba zmanjšati razdrobljenost, konsolidirati in spodbujati sheme finančne podpore za mala in srednja podjetja, da bi zagotovili večje združevanje in usklajevanje sredstev na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da se bo konkurenčnost povečala tudi, če bodo naložbe v mala in srednja podjetja ter pomoč zanje prilagojene regionalni raznolikosti;

111.

meni, da je cilj financiranja malih in srednjih podjetij prek Evropskega sklada za regionalni razvoj okrepiti konkurenčnost v vseh regijah Unije, da bi dosegli gospodarski, socialni in teritorialni razvoj v skladu s cilji kohezijske politike;

112.

izpostavlja, da so strukturni skladi, predvsem pa Evropski sklad za regionalni razvoj, pomemben instrument podpore za inovativna mala in srednja podjetja, saj spodbujajo njihovo konkurenčnost ter zlasti njihovo internacionalizacijo, ter poudarja, da je treba v tem primeru upravičenost do podpore opredeliti čim širše; poziva regije, naj izkoristijo priložnosti, ki jim jih ponujajo predpisi, za podporo svojih operativnih programov;

113.

poudarja, da je treba za ustvarjanje novih delovnih mest v malih in srednjih podjetjih uporabiti finančne spodbude;

114.

poudarja, da programi evropskega teritorialnega sodelovanja podpirajo mreženje, izmenjave strokovnega znanja in izkušenj med organizacijami iz različnih evropskih regij ter bi lahko bili koristen instrument za ustvarjanje novih poslovnih priložnosti;

115.

meni, da imajo strukturni skladi in zlasti Evropski socialni sklad pomembno vlogo pri pridobivanju znanja in spretnosti, mreženju ter izmenjavi dobrih praks; meni, da vlaganje v človeški kapital in projekte sodelovanja pomembno prispeva h krepitvi konkurenčnosti evropskih malih in srednjih podjetij;

116.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.