16.5.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 120/25

1.1

Komisija je s sporočilom Zaposlenost na podeželskih območjih: zapolnjevanje vrzeli v zaposlovanju (1) postavila pomemben temelj razpravi o zaposlovanju v kmetijstvu kot pomembnem dejavniku pri ustvarjanju in zagotavljanju delovnih mest na podeželju.

1.2

V kmetijstvu še vedno potekajo strukturne spremembe. To bo prizadelo na sto tisoče zaposlenih v kmetijstvu, ki bodo izgubili delovno mesto oz. se bodo zaradi tega spremenile njihove življenjske razmere. Sporočilo skoraj ne upošteva pomembnega dela zaposlovanja v kmetijstvu, namreč položaja delavcev, zlasti sezonskih delavcev in delavcev migrantov.

1.3

Glede na prizadevanja Komisije ob letu mobilnosti delavcev (2006) je to vredno obžalovanja. Približno 4 milijone sezonskih delavcev in delavcev s skrajšanim delovnim časom na leto, od tega 2 milijona delavcev migrantov, priča o visoki mobilnosti in fleksibilnosti v kmetijskem sektorju.

1.4

Sezonsko delo, zlasti v sektorju sadja in zelenjave, je strukturni element kmetijstva, brez katerega ne more biti učinkovitega in trajnostnega upravljanja z zemljišči. Ker lokalna delovna sila pogosto ne more pokriti potreb po sezonskih delavcih, delavci migranti prispevajo k razvoju evropskega kmetijstva.

1.5

Proizvodnja zdravih živil je dragocen prispevek k življenjskim pogojem. To vključuje tudi pravično plačilo.

1.6

Kljub visoki stopnji brezposelnosti v mnogih evropskih regijah se pojavljajo zahteve po dodatnih sezonskih delavcih iz Belorusije, Ukrajine in drugih držav. Trg dela v EU se mora razvijati trajnostno na socialnem področju, kar pomeni, da mora vsak imeti možnost, da se preživlja z delom. Te možnosti omejuje dodatna poceni delovna sila iz tretjih držav.

1.7

Cilje rasti, ki si jih je zastavila Evropska unija, je mogoče doseči le z lojalno konkurenco. Zaposlene v kmetijstvu je treba ne glede na njihovo poreklo v vseh pogledih obravnavati enakovredno.

1.8

Na trgu dela v kmetijstvu vlada velika mobilnost. To je v skladu s cilji Komisije. Toda mobilni delavci ne smejo biti v slabšem položaju. Zato mora političnemu in gospodarskemu povezovanju slediti tudi družbena integracija. EESO meni, da je kratkoročno treba sprejeti naslednje ukrepe:

1.9

V evropskem kmetijstvu je premajhna preglednost na področju obsega zaposlovanja in socialnih standardov. Tako pride do izkrivljanja konkurence. Eden izmed instrumentov za zagotavljanje lojalne konkurence je certificiranje obratov v skladu s socialnimi merili.

2.1.1

EESO je v svojih mnenjih že pogosto obravnaval položaj zaposlovanja v kmetijstvu. Razprava o delavcih migrantih in sezonskem delu postaja vse pomembnejša na evropski ravni in tudi v številnih državah članicah. Na mnogih področjih in pri mnogih ukrepih so sedaj dejavni trije glavni akterji: predstavniki delodajalcev, sindikati in politični predstavniki oz. predstavniki uprave. Nekaj primerov:

2.1.2

Večkrat je bila izražena zahteva po opazovalni skupini za delavce migrante in sezonsko delo. Toda ta zahteva ni bila izpolnjena. Za izboljšanje položaja delovne sile sta temeljnega pomena zlasti zbiranje in predstavitev jasnih podatkov o položaju zaposlovanja v kmetijstvu ter njihova analiza.

2.2.1

Vzrok za neodločno razpravo o sezonskem delu v kmetijstvu je premajhna preglednost in pomanjkljiva predstavitev dejanskega položaja. Še vedno ni jasnih podrobnih številk o obsegu sezonskega dela v kmetijstvu.

2.2.2

V kmetijstvu v Evropski uniji je redno zaposlenih približno 2 milijona delavcev. Približno 4 milijone oseb ima negotovo zaposlitev. Nekateri so zaposleni za skrajšan delovni čas, nekateri pa so sezonski delavci za obdobje od nekaj dni do osem mesecev v letu. Velik del teh sezonskih delavcev je delavcev migrantov, ki ne delajo v kraju prebivališča in morajo na svoje delovno mesto pogosto potovati čez mejo.

2.2.3

Pri analizi podatkov o številu zaposlenih je treba temeljito pojasniti merila za določitev npr. velikosti obratov, klasifikacije v panoge in sektorje ter zlasti opredelitev vrtnarstva in kmetijstva, usmerjenega v storitveno dejavnost.

3.1

Mnenje je nujno iz različnih razlogov:

4.1

Vzroki za delavce migrante so v glavnem razlike v življenjskem standardu evropskih regij. Migracija delovne sile v državah, iz katerih prihajajo migranti, dolgoročno vodi do pomanjkanja delovne sile, zlasti kvalificiranih delavcev. Te regije se skušajo spopadati s pomanjkanjem delovne sile ne le s povišanjem dohodkov ali izboljšanjem stopnje izobrazbe, marveč tudi s privabljanjem delovne sile iz še revnejših regij, ki bodo v prihodnosti vedno pogosteje regije zunaj Evropske unije.

4.2

Eden izmed vzrokov za pomanjkanje delovne sile so včasih težki in neobičajni delovni pogoji v panogah. Delavci migranti se prilagajajo trgu. Na prostem trgu se selijo tja, kjer so najboljši pogoji zanje.

4.3

V zvezi z migracijo delovne sile se vedno znova pojavljajo problemi:

5.1.1

EESO pozdravlja prizadevanja Komisije za povečanje zaposlenosti na podeželju. V tem okviru so potrebna tudi dodatna prizadevanja za večjo preglednost na področju zaposlovanja v kmetijstvu. To vključuje vodenje statistike o zaposlovanju delavcev, pa tudi širše obveščanje zaposlenih o delovnih in življenjskih pogojih v posamezni državi.

5.1.2

Dosedanja kmetijska politika se je v glavnem nanašala na kakovostne in kvalitativne vidike proizvodov. Organizacija dela zaposlenih je bila v veliki meri zanemarjena.

5.1.3

Cilje lizbonske in göteborške strategije je treba še bolj konkretizirati. Pri nadaljnjem razvoju trajnostnega kmetijstva je treba poleg gospodarske in okoljske razsežnosti upoštevati tudi socialno razsežnost.

5.1.4

Prednostni cilj vseh akterjev mora biti odprava neravnovesij na evropskem trgu dela. Tega ni mogoče doseči tako, da se v Evropo pripelje vedno več poceni delovne sile iz vedno bolj oddaljenih regij. Za evropski model je značilen zlasti tudi razvoj skupnega socialnega življenja v Evropi. Zato ne more biti prostora za gete delavcev migrantov s slabimi življenjskimi in stanovanjskimi razmerami, brez kulturnega in socialnega vključevanja v lokalno življenje.

5.1.5

Pri nadaljnjih analizah na tem področju in možnih rešitvah, ki se lahko pokažejo, je treba bolj upoštevati vidik spola.

5.1.6

Pogoji še niso zagotovljeni. Vsi akterji morajo prispevati svoj delež.

5.1.7

Delavce migrante je treba obravnavati enakovredno kot lokalne delavce. Komisija mora v okviru svojih možnosti prispevati k temu procesu. Prvi korak v to smer je oblikovanje minimalnih standardov. Ti minimalni standardi tvorijo dobro podlago za široko razpravo o kakovosti dela.

5.2.1

EESO pozdravlja prizadevanja socialnih partnerjev, da se v socialnem dialogu spodbuja razvoj poklicnega usposabljanja v kmetijskem sektorju, predvsem priznavanje poklicnih znanj s strani pooblaščenih organov držav članic. Namen evropskega „potnega lista“ za kmetijstvo (agri-pass), ki je v pripravi, je olajšati mobilnost kmetijskih delavcev na evropskem notranjem trgu. Potni list za kmetijstvo ne sme postati orodje diskriminacije v odnosu do tistih delavcev, ki ga nimajo, marveč bi jih moral le spodbuditi k pridobitvi tega potrdila o kvalifikacijah.

5.2.2

Hkrati lahko pregledne poklicne kvalifikacije izboljšajo mobilnost in možnosti delavcev za delo in nastanitev v drugih državah. EESO pozdravlja pobude Komisije, ki z uvedbo „potnega lista“ za kmetijstvo podpirajo socialne partnerje.

5.2.3

Socialni partnerji bi morali skupaj z Evropsko komisijo in vladami posameznih držav članic razviti in izvajati načrte proti nezakonitemu zaposlovanju.

5.3.1

Socialno varstvo sezonskih delavcev je posebno pomembno. Delavci, ki v obdobju več let opravljajo sezonsko delo, ne smejo biti v slabšem položaju na področju socialnega zavarovanja kot ostali delavci. To zlasti pomeni:

5.3.2

Delavci morajo biti v svojem maternem jeziku obveščeni o zakonih, sporazumih in praksi, na primer v zvezi z mezdami in plačami, organizacijami, socialnim varstvom, davki in pogoji o varstvu pri delu. Hkrati mora EU spoštovati vlogo partnerjev v kolektivnih pogodbah in se zato ne sme spuščati v sprejemanje predpisov na področjih, ki so v pristojnosti nacionalnih kolektivnih pogodb.

5.4.1

Delavci migranti imajo v ciljni državi pravico do dostojnega bivališča. Na evropski ravni je treba razviti okvir, ki bo določal temeljne standarde za bivališča delavcev migrantov.

5.5.1

Odbor že leta v številnih mnenjih podpira trajnostno gospodarjenje. Trajnostno gospodarjenje nima le okoljske razsežnosti, ampak se nanaša tudi na gospodarske in socialne vidike. Nevladni in prostovoljni sistem certificiranja za „pravično sezonsko delo“ bi lahko pravičneje oblikoval konkurenco. Merila za prostovoljno certificiranje bi bila lahko:

Certificiranje mora:

5.6.1

V evropskem kmetijstvu je mnogo zanimivih pobud in projektov za izboljšanje mobilnosti v kmetijstvu in položaja sezonskih delavcev. EESO poziva Komisijo, da sprejme ukrepe za ovrednotenje in širjenje primerov dobre prakse.