(1)

Da bi se izognili nepotrebnim razlikam v kapitalskih zahtevah med institucijami in da bi pristop na podlagi mandata postal operativen v primerih, ko ni na voljo dovolj informacij, je treba določiti metodo za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kolektivni naložbeni podjem (KNP) v skladu s pristopom na podlagi mandata za primere, ko zaradi manjkajočih vhodnih podatkov ni mogoče izračunati zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

(2)

Kadar KNP sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti in osnovni instrumenti izvedenih finančnih instrumentov ali osnovno tveganje pozicij v izvedenih finančnih instrumentih niso znani, institucije ne morejo določiti nadomestitvenih stroškov pozicij in zato tudi ne njihove vrednosti izpostavljenosti. V tem primeru bi morale institucije za svoje izračune uporabiti hipotetični znesek pozicije v izvedenem finančnem instrumentu, ki bi bil običajno znan in bi bil najboljši kazalnik velikosti pozicije, s čimer bi zagotovili približek za vrednost izpostavljenosti.

(3)

Če mandat KNP ne izključuje sklepanja izvedenih finančnih instrumentov, vendar ne vključuje zadostnih informacij za ugotovitev, ali osnovni instrument predstavlja bilančno ali zunajbilančno izpostavljenost, ni mogoče izključiti, da je taka izpostavljenost sestavljena. Zato je treba to izpostavljenost vključiti v izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za izpostavljenosti KNP.

(4)

Če mandat ne zagotavlja zadostnih informacij o vrednosti izpostavljenosti take pozicije, ni mogoče izključiti, da je vrednost izpostavljenosti celotni hipotetični znesek pozicije v izvedenem finančnem instrumentu.

(5)

Kadar mandat ne določa hipotetičnega zneska pozicije v izvedenih finančnih instrumentih, bi bilo treba za zagotovitev dovolj preudarnega pristopa ta znesek izpeljati iz najvišjega hipotetičnega zneska izvedenih finančnih instrumentov, dovoljenega v okviru mandata.

(6)

Kadar nadomestitveni stroški ali potencialna prihodnja izpostavljenost za namene izračuna zneska izpostavljenosti, povezanega s kreditnim tveganjem nasprotne stranke, niso znani, bi morale institucije za svoje izračune uporabiti vsoto hipotetičnih zneskov poslov v nizu pobotov, kar bi bila najboljša razpoložljiva konservativna ocena, ki bi omogočila uporabo pristopa na podlagi mandata.

(7)

V nekaterih primerih institucije ne morejo določiti ustreznih nizov pobotov za določeno vrsto izvedenega finančnega instrumenta v KNP, saj ni na voljo informacij o nasprotnih strankah ali o tem, ali se za posle uporablja pravno izvršljiv dvostranski dogovor o pobotu iz člena 272, točka 4, Uredbe (EU) št. 575/2013. V teh primerih bi morale institucije domnevati, da pri tej vrsti izvedenega finančnega instrumenta ni učinkov pobota ali razpršenosti nasprotnih strank. Zato bi morale institucije domnevati, da je KNP sklenil en sam izvedeni finančni instrument z najvišjim hipotetičnim zneskom, dovoljenim na podlagi mandata za to vrsto izvedenega finančnega instrumenta.

(8)

Ta uredba temelji na osnutku regulativnih tehničnih standardov, ki ga je Komisiji predložil Evropski bančni organ.

(9)

Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutku regulativnih tehničnih standardov, na katerem temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter zaprosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –