(1)

V skladu s schengenskim pravnim redom, zlasti z Uredbo (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta (Zakonik o schengenskih mejah) (2), se lahko državljani tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo v Uniji, in državljani tretjih držav, ki so zakonito vstopili na ozemlje države članice, v katerem koli 180-dnevnem obdobju 90 dni prosto gibljejo po ozemljih vseh drugih držav članic.

(2)

Digitalno COVID potrdilo EU je bilo uvedeno z Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta (3), s katero je bil določen skupni okvir za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu ali preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, da se olajša uveljavljanje pravice do prostega gibanja državljanov Unije in njihovih družinskih članov med pandemijo COVID-19. Navedeno uredbo je spremljala Uredba (EU) 2021/954 Evropskega parlamenta in Sveta (4), ki je okvir za digitalna COVID potrdila EU razširila na državljane tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic in imajo pravico do potovanja v druge države članice v skladu s pravom Unije.

(3)

Uredbi (EU) 2021/953 in (EU) 2021/954 naj bi 30. junija 2022 prenehali veljati. Vendar pa pandemije COVID-19 še ni konec in izbruhi skrb vzbujajočih različic lahko še naprej negativno vplivajo na potovanja po Uniji. Zato bi bilo treba obdobje uporabe navedenih uredb podaljšati, da se bo digitalno COVID potrdilo EU lahko še naprej uporabljalo.

(4)

Obdobje uporabe Uredbe (EU) 2021/953 se podaljša za 12 mesecev. Ker je cilj Uredbe (EU) 2021/954 razširitev uporabe Uredbe (EU) 2021/953 na nekatere kategorije državljanov tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo v Uniji, bi moralo biti trajanje njene uporabe neposredno povezano s trajanjem uporabe Uredbe (EU) 2021/953. Uredbo (EU) 2021/954 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ta uredba ni namenjena olajševanju ali spodbujanju sprejemanja omejitev potovanj v odziv na pandemijo COVID-19. Poleg tega nobena zahteva po preverjanju potrdil, uvedenih z Uredbo (EU) 2021/953, sama po sebi ne bi smela upravičevati začasne ponovne uvedbe mejne kontrole na notranjih mejah. Kontrole na notranjih mejah bi morale ostati skrajni ukrep, za katerega veljajo posebna pravila iz Zakonika o schengenskih mejah.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo.

(7)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (5) ne sodeluje; Irska torej ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Da se državam članicam omogoči, da v skladu s pogoji iz Uredbe (EU) 2021/953 sprejmejo potrdila v zvezi s COVID-19, ki jih je Irska izdala državljanom tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali prebivajo na njenem ozemlju, za namene lažjega potovanja znotraj ozemlja držav članic, bi morala Irska tem državljanom tretjih držav izdati potrdila v zvezi s COVID-19, ki so skladna z zahtevami okvira zaupanja digitalnega COVID potrdila EU. Irska in druge države članice bi morale na podlagi vzajemnosti priznati potrdila, izdana državljanom tretjih držav, za katere se uporablja ta uredba.

(8)

Ta uredba za Ciper, Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(1) Akta o pristopu iz leta 2003, člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2005 in člena 4(1) Akta o pristopu iz leta 2011.

(9)

Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (6), ki spadajo na področje iz člena 1, točka C, Sklepa Sveta 1999/437/ES (7).

(10)

Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (8), ki spadajo na področje iz člena 1, točka C, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (9).

(11)

Ta uredba za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo na področje iz člena 1, točka C, Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU (11).

(12)

Uredbo (EU) 2021/954 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ker cilja te uredbe, in sicer olajšanje potovanja za državljane tretjih držav, ki se zakonito nahajajo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic med pandemijo COVID-19 z uvedbo okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinka ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(14)

Da se omogoči njena hitra in pravočasna uporaba za zagotovitev kontinuitete digitalnega COVID potrdila EU, bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

V skladu s členom 42(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (12) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta skupno mnenje podala 14. marca 2022 (13) –