EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32021D2084

Sklep (EU) 2021/2084 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2021 o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic

PE/69/2021/INIT

UL L 427, 30.11.2021, p. 1–16 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/2084/oj

30.11.2021   

SL

Uradni list Evropske unije

L 427/1


SKLEP (EU) 2021/2084 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2021

o sodelovanju Unije v evropskem partnerstvu za meroslovje, ki ga skupaj izvaja več držav članic

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za doseganje največjega možnega učinka financiranja Unije in najučinkovitejšega prispevka k ciljem politike Unije je bil z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (3) vzpostavljen okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki določa okvir politike in pravni okvir za evropska partnerstva s partnerji iz zasebnega ali javnega sektorja ali obeh. Evropska partnerstva so ključni element pristopa politike Obzorja Evropa. Vzpostavljena so za uresničevanje zavez in prednostnih nalog Unije, h katerim je usmerjeno Obzorje Evropa, ter za zagotavljanje jasnega učinka za Unijo, njene državljane in okolje, ki ga je v partnerstvu – s strateško vizijo, ki je skupna partnerjem in so ji ti zavezani – mogoče doseči učinkoviteje, kot bi to lahko storila Unija sama.

(2)

Zlasti evropska partnerstva iz stebra II Obzorja Evropa „Globalni izzivi in evropska industrijska konkurenčnost“ (v nadaljnjem besedilu: steber II) naj bi imela pomembno vlogo pri doseganju strateških ciljev pospešitve uresničevanja ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj (v nadaljnjem besedilu: cilji ZN za trajnostni razvoj), zavez Unije iz Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (4) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), pa tudi prehodov k zeleni in digitalni Evropi, hkrati pa naj bi prispevala k socialno, ekonomsko in okoljsko odpornemu okrevanju. Evropska partnerstva so ključna za obravnavanje kompleksnih čezmejnih izzivov, ki zahtevajo celosten pristop. Omogočajo obravnavanje neuspešne preobrazbe, sistemskih odpovedi in nedelovanja trga s povezovanjem širokega razpona akterjev iz različnih vrednostnih verig, področij raziskav in inovacij ter industrijskih ekosistemov, ki si prizadevajo za skupno vizijo in njeno pretvorbo v konkretne načrte ter usklajeno izvajanje dejavnosti. Poleg tega omogočajo združevanje prizadevanj in sredstev za skupne prednostne naloge, da bi se rešili prihodnji kompleksni izzivi, kar bi prineslo koristi za družbo.

(3)

Za uresničevanje prednostnih nalog in dosego učinka bi bilo treba evropska partnerstva razviti s široko vključenostjo zadevnih deležnikov po vsej Evropi, vključno z industrijo, institucijami terciarnega izobraževanja, raziskovalnimi organizacijami, subjekti, ki opravljajo javne storitve na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, ter organizacijami civilne družbe, vključno s fundacijami, ki podpirajo ali izvajajo raziskave in inovacije. Evropska partnerstva bi morala biti tudi eden od ukrepov za krepitev sodelovanja in sinergij na mednarodni ravni med partnerji iz zasebnega sektorja in partnerji iz javnega sektorja ter med partnerji iz vsakega od teh dveh sektorjev, tudi z združevanjem programov raziskav in inovacij ter čezmejnih naložb v raziskave in inovacije, kar bi prineslo obojestranske koristi ljudem in podjetjem.

(4)

Vzpostaviti bi bilo treba evropsko partnerstvo za meroslovje. Tako partnerstvo naj bi bilo učinkovitejše sredstvo kot tradicionalni razpisi za zbiranje predlogov ali sofinancirana partnerstva v okviru delovnih programov, pripravljenih v okviru povezanih sklopov stebra II.

(5)

Evropsko partnerstvo za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo za meroslovje) bi moralo svoje poslanstvo in cilje izvajati na jasen, preprost in prožen način, s čimer bi se povečala njegova privlačnost za industrijo, mala in srednja podjetja (MSP) ter druge ustrezne deležnike.

(6)

Partnerstvo za meroslovje bi moralo spodbujati in nagrajevati znanstveno odličnost ter podpirati uveljavljanje in sistematično uporabo rezultatov raziskav in inovacij, ustvarjenih v Uniji, tudi z zagotavljanjem, da se pri izvajanju njegovih dejavnosti upoštevajo najsodobnejša znanstvena dognanja in izsledki temeljnih raziskav. Prizadevati bi si moralo tudi zagotoviti, da rezultate njegovih ukrepov prevzamejo in uporabljajo industrija in inovatorji ter na koncu tudi družba.

(7)

Za zagotavljanje znanstvene odličnosti bi moralo partnerstvo za meroslovje v skladu s členom 13 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah spodbujati akademsko svobodo v vseh sodelujočih državah, zlasti svobodo opravljanja znanstvenih raziskav, in spodbujati najvišje standarde znanstvene integritete.

(8)

V skladu s cilji Uredbe (EU) 2021/695 bi morale biti do sodelovanja v partnerstvu za meroslovje upravičene vse države članice in vse tretje države, pridružene Obzorju Evropa. Za zagotovitev dopolnjevanja znotraj Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in z drugimi sosednjimi državami bi morale možnost sodelovanja v partnerstvu za meroslovje imeti tudi druge tretje države, če sklenejo ustrezen mednarodni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju z Unijo in če s tem soglašajo sodelujoče države.

(9)

Obzorje Evropa uvaja bolj strateški, usklajen in k učinkom usmerjen pristop k evropskim partnerstvom, ki temelji na spoznanjih iz vmesne ocene okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Uredba (EU) 2021/695 določa možnost učinkovitejše uporabe institucionaliziranih evropskih partnerstev, zlasti z osredotočenjem na jasne cilje, rezultate in učinke, ki jih je mogoče doseči do leta 2030, ter z zagotavljanjem jasnega prispevka k povezanim prednostnim nalogam politike in k politikam Unije. Tesno sodelovanje, dopolnjevanje in sinergije z drugimi zadevnimi programi in pobudami na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni, vključno z Evropskim raziskovalnim svetom in Evropskim svetom za inovacije ter zlasti z drugimi evropskimi partnerstvi, bodo ključni za spodbujanje inovacijskega voda in raziskav na drugih področjih, doseganje večjega učinka ter zagotavljanje uporabe rezultatov na vseh ustreznih področjih, na katerih je tehnološki razvoj povezan z meroslovjem, kot so digitalizacija, umetna inteligenca, energija, pametno zdravje, podnebje, avtonomni promet in krožno gospodarstvo.

(10)

Unija je s Sklepom št. 555/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6) za Evropski meroslovni raziskovalni program za inovacije in raziskave (v nadaljnjem besedilu: program EMPIR) finančno prispevala enako kot države, ki sodelujejo v programu EMPIR, vendar ne več kot 300 000 000 EUR, za čas trajanja Obzorja 2020. Na podlagi vmesne ocene programa EMPIR iz julija 2017 je bila predlagana nova pobuda.

(11)

Finančni prispevek Unije za partnerstvo za meroslovje bi moral biti pogojen s formalnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo finančno prispevale k izvajanju partnerstva za meroslovje in izpolnile navedene zaveze. Prispevki sodelujočih držav bi morali vključevati prispevek za administrativne stroške v zvezi z izvajanjem partnerstva za meroslovje pod zgornjo mejo 5 % njegovega proračuna. Sodelujoče države bi se morale zavezati, da bodo po potrebi povečale svoj prispevek za partnerstvo za meroslovje z oblikovanjem rezervnih finančnih zmogljivosti, da bi tako zagotovile sposobnost financiranja svojih nacionalnih subjektov, nacionalnih meroslovnih inštitutov in imenovanih inštitutov, ki sodelujejo v dejavnostih partnerstva za meroslovje. Za skupno izvajanje partnerstva za meroslovje je potrebna izvedbena struktura. Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in ustreznimi pravili o posrednem upravljanju, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(12)

Partnerstvo za meroslovje, usklajeno s prednostnimi nalogami politike Unije, vključno z evropskim zelenim dogovorom, gospodarstvom za ljudi in Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, bi se moralo izvajati deset let, od leta 2021 do leta 2031. Partnerstvo za meroslovje bi moralo v primerjavi s programom EMPIR vključevati nove dejavnosti, zlasti razvoj evropskih meroslovnih mrež, ki bi jih bilo treba vzpostaviti na odprt in pregleden način z namenom odzivanja na pereče družbene in okoljske izzive ter meroslovne potrebe nastajajočih tehnologij in inovacij. Meroslovna zmogljivost, ki jo zagotavljajo te mreže, bi morala biti enakovredna drugim vodilnim meroslovnim sistemom po svetu in primerljiva z njimi, pri čemer bi dokazovala odličnost v svetovnem merilu. Razpise za zbiranje predlogov v okviru partnerstva za meroslovje bi bilo treba objaviti med izvajanjem Obzorja Evropa, morali pa bi biti odprti, pregledni in konkurenčni. Partnerstvo za meroslovje bi moralo spodbujati kroženje talentov ter razvoj znanj in spretnosti, tudi s priložnostmi za prekvalifikacijo in usposabljanje.

(13)

Dejavnosti partnerstva za meroslovje bi morale biti izvajane skladno s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij Obzorja Evropa ter v skladu s splošnimi načeli in pogoji iz člena 10 Uredbe (EU) 2021/695 in Priloge III k navedeni uredbi, ter bi morale med drugim podpirati prevzemanje inovativnih rešitev v evropski industriji, zlasti v MSP, in na koncu tudi v družbi.

(14)

Določiti bi bilo treba zgornjo mejo finančnega prispevka Unije v partnerstvu za meroslovje za čas trajanja Obzorja Evropa. V okviru te zgornje meje bi moral biti finančni prispevek Unije največ enak prispevkom sodelujočih držav, da se doseže velik učinek vzvoda in zagotovi močnejše povezovanje programov sodelujočih držav.

(15)

Partnerstvo za meroslovje bi bilo treba financirati v okviru programov Unije iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je določeno v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (8). V skladu s členom 10(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/695 bi partnerstvo za meroslovje moralo imeti jasen pristop življenjskega cikla. Zaradi ustrezne zaščite finančnih interesov Unije bi moralo biti ustanovljeno za obdobje, ki se konča 31. decembra 2031, da se mu omogoči izvajanje odgovornosti v zvezi z uporabo nepovratnih sredstev do dokončanja zadnjih uvedenih posrednih ukrepov.

(16)

V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2021/695 je splošni cilj Obzorja Evropa zagotavljanje znanstvenega, tehnološkega, gospodarskega in družbenega učinka naložb Unije v raziskave in inovacije za krepitev znanstvene in tehnološke baze Unije ter spodbujanje konkurenčnosti Unije v vseh državah članicah, tudi v njeni industriji, uresničevanje strateških prednostnih nalog Unije, prispevanje k uresničevanju ciljev in politik Unije, obravnavo svetovnih izzivov, vključno s cilji ZN za trajnostni razvoj, z upoštevanjem načel Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in v skladu s Pariškim sporazumom, ter krepitev evropskega raziskovalnega prostora.

(17)

Sodelujoče države so se dogovorile o izvedbeni strukturi za predhodni pobudi, in sicer za Evropski meroslovni raziskovalni program (v nadaljnjem besedilu: program EMRP) in program EMPIR. Leta 2007 je bila kot taka struktura ustanovljena evropska regionalna organizacija za meroslovje EURAMET e.V. (v nadaljnjem besedilu: EURAMET), ki je nepridobitna organizacija na podlagi nemškega prava. EURAMET ima tudi naloge in obveznosti, povezane s širšo evropsko in svetovno harmonizacijo meroslovja. Članstvo v EURAMET je odprto za vse evropske nacionalne meroslovne inštitute, ki so lahko njeni člani, in evropske imenovane inštitute, ki so lahko njeni pridruženi člani. Članstvo v EURAMET ni pogojeno z obstojem nacionalnih meroslovnih raziskovalnih programov. Ker se je glede na poročilo o vmesni oceni programa EMPIR upravljavska struktura EURAMET izkazala za učinkovito in zelo kakovostno pri izvajanju programov EMRP in EMPIR, bi bilo treba EURAMET uporabiti tudi za izvajanje partnerstva za meroslovje. EURAMET bi morala zato upravljati finančni prispevek Unije.

(18)

Finančne prispevke za partnerstvo za meroslovje bi morala centralno upravljati EURAMET v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) 2021/695. To ne bi smelo posegati v možnost sodelujočih držav, da imenovanim nacionalnim meroslovnim inštitutom zagotovijo neposredne finančne prispevke na podlagi usklajenega pristopa prek odbora partnerstva za meroslovje.

(19)

Partnerstvo za meroslovje bi si moralo prizadevati za učinkovito spodbujanje enakih možnosti za vse, zlasti pa, kolikor je le mogoče, zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov v ustreznih organih partnerstva za meroslovje, v ocenjevalnih odborih in drugih ustreznih svetovalnih organih.

(20)

Komisija bi morala na podlagi člena 49(4) Uredbe (EU) 2021/695 in ustreznih pravil glede strokovnih skupin Komisije člane usmerjevalne skupine partnerstva za meroslovje izbrati zlasti ob ustreznem upoštevanju relevantnih razkritij nasprotij interesov.

(21)

Za dosego ciljev partnerstva za meroslovje bi morala EURAMET zagotavljati finančno podporo zlasti v obliki nepovratnih sredstev za udeležence v ukrepih, izbranih na ravni EURAMET. Navedene ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi odprtih, preglednih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru odgovornosti EURAMET. Partnerstvo za meroslovje bi si moralo po najboljših močeh prizadevati za večjo opaznost razpisov za zbiranje predlogov, tako da bi jih pravočasno objavilo za udeležence na portalu Obzorja Evropa ter jih širše promoviralo in oglaševalo, s čimer bi se povečalo sodelovanje novincev. Razvrstitveni seznam bi moral biti zavezujoč za izbiro predlogov ter za dodelitev sredstev iz finančnega prispevka Unije in finančnih prispevkov sodelujočih držav za raziskovalne projekte in povezane dejavnosti. V skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2021/695 in programom dela Obzorja Evropa bi moral imeti letni delovni program možnost, da med pravila za obravnavo enako uvrščenih predlogov vključi pogoje glede udeležbe MSP, enakosti spolov in geografske raznolikosti. Za dejavnosti, ki se financirajo iz prispevkov sodelujočih držav za evropske meroslovne mreže, bi morala biti za financirane ukrepe prav tako odgovorna EURAMET.

(22)

Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira partnerstvo za meroslovje, ureja Uredba (EU) 2021/695. Vendar bi zaradi posebnih operativnih potreb partnerstva za meroslovje, zlasti za vzpostavitev in upravljanje prihodnjih evropskih meroslovnih mrež in omogočanje lažje ustrezne finančne udeležbe sodelujočih držav, moralo biti mogoče omejiti vlogo koordinatorja v posrednih ukrepih – od predložitve predlogov do konca projekta – na nacionalne meroslovne inštitute in imenovane inštitute sodelujočih držav, kadar je to nujno potrebno in ob upoštevanju morebitnega nasveta usmerjevalne skupine.

(23)

Prispevki sodelujočih držav bi se morali zagotoviti z institucionalnim financiranjem iz njihovih nacionalnih meroslovnih inštitutov in njihovih imenovanih inštitutov. Najrazličnejše osnovne dejavnosti bi morale prispevati k ciljem partnerstva za meroslovje, in bi morale biti določene v letnih delovnih programih s povezavami na operativne stroške in odhodke. Prispevki bi morali med drugim kriti stroške storitev, ki neposredno izvajajo umerjanja, in druge storitve, sledljive do mednarodnega sistema enot. Prispevki sodelujočih držav bi morali vključevati tudi finančni prispevek za administrativne stroške partnerstva za meroslovje.

(24)

Za zagotovitev odprtosti, preglednosti in dostopnosti partnerstva za meroslovje bi bilo treba razpise za zbiranje predlogov objaviti tudi na uporabniku prijazen način na enotnem portalu za udeležence in preko drugih elektronskih sredstev razširjanja v okviru Obzorja Evropa, ki jih upravlja Komisija. Partnerstvo za meroslovje bi moralo z namenom sodelovanja z deležniki in družbo ter za privabitev novincev iz širokega kroga deležnikov s področja raziskav in industrije, vključno z MSP, institucijami terciarnega izobraževanja, raziskovalnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, izvajati najrazličnejše dejavnosti ozaveščanja javnosti, vključno z razširjanjem in izkoriščanjem rezultatov, promocijskimi dejavnostmi in dejavnostmi obveščanja ter promoviranjem partnerstva za meroslovje zunaj Unije.

(25)

Med pripravo vmesne ocene partnerstva za meroslovje bi bilo treba ponovno oceniti delovanje modela financiranja z vidika načela ujemanja sredstev Unije z drugimi sredstvi, da se zagotovi spoštovanje načela usklajevanja finančnih prispevkov sodelujočih držav.

(26)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, kadar je ustrezno, upravne in denarne kazni.

(27)

Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico ukiniti, sorazmerno zmanjšati ali začasno ustaviti finančni prispevek Unije, če se partnerstvo za meroslovje izvaja neustrezno, le delno ali z zamudo ali če sodelujoča država ne prispeva k financiranju partnerstva za meroslovje oziroma prispeva le delno ali z zamudo. Te pravice bi morale biti določene v sporazumu o prispevku, ki ga skleneta Unija in EURAMET.

(28)

Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse prizadete zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba ustrezno upoštevati posebne značilnosti nacionalnih programov. Revizije prejemnikov finančnih sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s tem sklepom, bi morale zagotavljati zmanjšanje upravnega bremena v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

(29)

EURAMET in sodelujoče države bi morale na zahtevo Komisije, Evropskega parlamenta, Sveta ali Računskega sodišča zagotoviti vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v svojo oceno partnerstva za meroslovje.

(30)

Komisija bi morala najpozneje do leta 2025 pripraviti vmesno oceno, s katero bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost partnerstva za meroslovje ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in najpozneje do leta 2030 končno oceno, objaviti in razširjati pa bi morala tudi poročilo o teh ocenah. Partnerstvo za meroslovje bi moralo imeti v skladu s členom 10(2), točka (c), Uredbe (EU) 2021/695 jasen pristop življenjskega cikla, biti časovno omejeno in vključevati pogoje za postopno ukinitev financiranja v okviru Obzorja Evropa. V ta namen bi bilo treba v sklopu ocen ocenjevati ustreznost in skladnost morebitne obnove partnerstva.

(31)

Cilj tega sklepa je sodelovanje Unije v partnerstvu za meroslovje, da se podprejo njegovi splošni cilji. Zahteve meroslovja so tako obsežne in kompleksne, da so potrebne naložbe, ki presegajo osnovne proračune za raziskave nacionalnih meroslovnih inštitutov in imenovanih inštitutov. Odličnost, potrebna za raziskave in razvoj najsodobnejših meroslovnih rešitev, sega preko državnih meja in je zato ni mogoče doseči samo na nacionalni ravni. Ker ciljev tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden evropski pristop, združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, pomočjo pri zasnovi skupnih strategij raziskovanja in financiranja, ki segajo preko nacionalnih meja, ter doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenega cilja.

(32)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnih področjih politike, bi moral ta sklep nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sodelovanje v evropskem partnerstvu za meroslovje

1.   Unija sodeluje v evropskem partnerstvu za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: partnerstvo za meroslovje), ki je institucionalizirano evropsko partnerstvo iz člena 10(1), točka (c), Uredbe (EU) 2021/695, ki ga v skladu s pogoji, določenimi v tem sklepu, skupaj izvajajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države).

2.   V partnerstvu za meroslovje lahko sodelujejo tudi države članice, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, in vsaka tretja država, pridružena Obzorju Evropa, če izpolnjuje pogoj, določen v členu 4(1), točka (c). Take države članice in tretje države se za namene tega sklepa štejejo za sodelujoče države.

3.   V partnerstvu za meroslovje lahko sodeluje katera koli tretja država, ki ni pridružena Obzorju Evropa, če:

(a)

z Unijo sklene mednarodni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, v katerem so določeni pogoji njenega sodelovanja v partnerstvu za meroslovje;

(b)

pridobi soglasje odbora partnerstva za meroslovje v skladu s členom 14(3), točka (g) in

(c)

izpolnjuje pogoj, določen v členu 4(1), točka (c).

Tretja država, ki izpolnjuje pogoje, določene v prvem pododstavku, se za namene tega sklepa šteje za sodelujočo državo.

Člen 2

Cilji partnerstva za meroslovje

1.   Partnerstvo za meroslovje prispeva k izvajanju Uredbe (EU) 2021/695, zlasti člena 3 navedene uredbe.

2.   Brez poseganja v odstavek 1 partnerstvo za meroslovje z udeležbo in zavezanostjo partnerjev pri snovanju in izvajanju letnega delovnega programa iz člena 7 uresničuje naslednje splošne cilje:

(a)

razviti trajnosten, odličen in usklajen meroslovni sistem na evropski ravni ter s tem pomagati premostiti naložbeno vrzel med Evropo in njenimi svetovnimi tekmeci;

(b)

zagotoviti, da inovatorji v svojih ekosistemih in širše splošno uporabljajo najsodobnejše meroslovne zmogljivosti;

(c)

povečati vpliv meroslovja na družbene izzive v zvezi z izvajanjem politik, standardov in predpisov, med drugim na digitalnem, gospodarskem, industrijskem in okoljskem področju, da bodo ustrezali svojemu namenu.

3.   Partnerstvo za meroslovje pri izvajanju splošnih ciljev, določenih v odstavku 2, uresničuje naslednje specifične cilje:

(a)

do leta 2030 razviti nove raziskovalne zmogljivosti, ki so vzpostavljene v okviru novih evropskih meroslovnih mrež in so po zmogljivostih umerjanja in merjenja vsaj enake vodilnim meroslovnim inštitutom zunaj sodelujočih držav;

(b)

do leta 2030 podpreti prodajo novih inovativnih izdelkov in storitev z uporabo in sprejetjem novih meroslovnih zmogljivosti v ključnih nastajajočih in omogočitvenih tehnologijah;

(c)

prispevati k ustvarjanju in razširjanju visokokakovostnega novega znanja, kompetenc ter znanj in spretnosti po vsej Uniji v okviru vseživljenjskega učenja in za doseganje družbene preobrazbe, tudi s krepitvijo zmogljivosti za inovacije;

(d)

do leta 2030 v celoti in učinkovito prispevati tudi k zasnovi in izvajanju posebnih standardov in predpisov, na katerih temeljijo javne politike, ki obravnavajo družbene, gospodarske in okoljske izzive;

(e)

sprostiti potencial meroslovja med končnimi uporabniki, vključno z MSP in deležniki s področja industrije, kot instrumenta, ki prispeva k doseganju ciljev Unije za digitalni in zeleni prehod.

Člen 3

Finančni prispevek Unije za partnerstvo za meroslovje

1.   Finančni prispevek Unije, vključno z odobritvami EEA, za partnerstvo za meroslovje znaša do 300 milijonov EUR, tako da je enak prispevkom sodelujočih držav iz člena 1(1). Znesek finančnega prispevka Unije se lahko v skladu s členom 16(5) Uredbe (EU) 2021/695 poveča s prispevki tretjih držav, pridruženih Obzorju Evropa, če so prispevki sodelujočih držav iz člena 1(2) vsaj tako visoki kot skupni znesek, za katerega se poveča finančni prispevek Unije poveča.

2.   Pri izračunu finančnega prispevka Unije se ne upoštevajo morebitni prispevki sodelujočih držav za administrativne stroške v zvezi z izvajanjem partnerstva za meroslovje, ki presegajo 5 % skupnih združenih prispevkov za partnerstvo za meroslovje.

3.   Finančni prispevek Unije se plača iz odobritev v splošnem proračunu Unije, dodeljenih ustreznim delom Posebnega programa za izvajanje Obzorja Evropa, vzpostavljenega s Sklepom Sveta (EU) 2021/764 (9).

4.   EURAMET e.V. (v nadaljnjem besedilu: EURAMET) uporabi finančni prispevek Unije za financiranje dejavnosti iz člena 6(1), točka (a).

5.   Finančni prispevek Unije se ne uporablja za kritje administrativnih stroškov partnerstva za meroslovje.

6.   Finančni prispevki v okviru programov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pa tudi iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, se lahko štejejo za prispevek države članice, ki je sodelujoča država, če so izpolnjene ustrezne določbe Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter uredb, ki določajo posebna pravila za vsakega od teh skladov.

Člen 4

Pogoji za finančni prispevek Unije

1.   Za finančni prispevek Unije morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

sodelujoče države dokažejo, da je partnerstvo za meroslovje vzpostavljeno v skladu s tem sklepom;

(b)

sodelujoče države ali nacionalni meroslovni inštituti, ki so jih imenovale sodelujoče države, imenujejo EURAMET kot strukturo, odgovorno za izvajanje partnerstva za meroslovje ter za prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije;

(c)

vsaka sodelujoča država se zaveže, da bo prispevala k financiranju partnerstva za meroslovje in oblikovala rezervne finančne zmogljivosti v višini 50 % zneska te zaveze;

(d)

EURAMET dokaže, da je zmožna izvajati partnerstvo za meroslovje, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členoma 62 in 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

(e)

vzpostavi se model upravljanja za partnerstvo za meroslovje v skladu s členi 13 do 16.

2.   Med izvajanjem partnerstva za meroslovje morajo za finančni prispevek Unije biti izpolnjeni tudi vsi naslednji pogoji:

(a)

EURAMET izvaja dejavnosti partnerstva za meroslovje, določene v členu 6, v skladu s cilji, določenimi v členu 2;

(b)

vzdržuje se učinkovit model upravljanja v skladu s členi 13 do 16;

(c)

EURAMET izpolnjuje zahteve glede poročanja, določene v členu 155 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046;

(d)

sodelujoče države izpolnjujejo zaveze iz odstavka 1, točka (c).

Člen 5

Prispevki sodelujočih držav za partnerstvo za meroslovje

1.   Sodelujoče države iz člena 1(1) zagotovijo ali poskrbijo, da njihovi nacionalni organi financiranja v obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2031 zagotovijo finančne prispevke ali prispevke v naravi v višini vsaj 363 milijonov EUR.

Del prispevkov sodelujočih držav je v obliki finančnih prispevkov. Sodelujoče države se med seboj dogovorijo o svojih skupnih prispevkih in o tem, kako jih bodo dale.

2.   Prispevki sodelujočih držav so sestavljeni iz:

(a)

finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1) in

(b)

finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi za kritje vseh administrativnih stroškov EURAMET.

3.   Finančni prispevki ali prispevki v naravi iz odstavka 2, točka (a), tega člena, krijejo stroške sodelujočih držav za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1), točka (b), zmanjšane za kakršen koli neposreden ali posreden finančni prispevek Unije k navedenim stroškom.

4.   Finančni prispevki ali prispevki v naravi iz odstavka 2, točka (b), krijejo stroške, nastale sodelujočim državam v zvezi z administrativnimi stroški EURAMET za izvajanje partnerstva. Ti administrativni stroški ne presegajo 5 % skupnega proračuna partnerstva za meroslovje.

5.   Za namene vrednotenja prispevkov v naravi iz odstavka 2, točki (a) in (b), tega člena, se stroški določijo v skladu s harmoniziranim pristopom, vključno z merili in postopki, ki ga določi odbor partnerstva za meroslovje v skladu s členom 14. O stroških se, kolikor je mogoče, poroča v skladu s postopki poročanja, določenimi v Uredbi (EU) 2021/695, ob upoštevanju običajnih računovodskih praks sodelujočih držav ali zadevnih nacionalnih organov financiranja, veljavnih računovodskih standardov sodelujoče države, v kateri imajo sedež zadevni nacionalni organi financiranja, ter veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni revizor, ki ga imenujejo sodelujoče države ali zadevni nacionalni organi financiranja.

6.   Prispevki sodelujočih držav se zagotovijo po sprejetju letnega delovnega programa.

Če se letni delovni program sprejme med referenčnim letom, lahko prispevki iz odstavka 2, točka (b), ki so vključeni v letni delovni program, zajemajo prispevke, zagotovljene od 1. januarja zadevnega leta.

Prispevki iz odstavka 2, točka (b), ki so zagotovljeni po 1. decembru 2021, se lahko upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, če so vključeni v prvi letni delovni program partnerstva za meroslovje.

Člen 6

Dejavnosti EURAMET

1.   Partnerstvo za meroslovje podpira najrazličnejše raziskovalne in inovacijske dejavnosti s:

(a)

posrednimi ukrepi v smislu člena 2, točka 43, Uredbe (EU) 2021/695, ki jih financira EURAMET v skladu s členom 7 tega sklepa, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi transnacionalnih odprtih, preglednih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih organizira EURAMET, vključno z:

(i)

znanstvenimi in tehničnimi ukrepi, ki podpirajo temeljno meroslovno znanost in so podlaga za vse prihodnje korake, vključno z uporabnimi meroslovnimi raziskavami in razvojem ter storitvami v zvezi z meroslovjem;

(ii)

meroslovnimi raziskavi za zagotavljanje rešitev za družbene, ekonomske in okoljske izzive, pri čemer so usmerjene v prispevke za trajnostne tehnologije in inovacije v energetskem in digitalnem sektorju ter sektorju zdravja, pa tudi v zvezi z okoljem in podnebjem, ter za razvoj projektov v posebnih evropskih meroslovnih mrežah, ki obravnavajo te izzive;

(iii)

raziskavami za razvoj novih meroslovnih instrumentov, namenjenih krepitvi evropske industrijske in komercialne uporabe meroslovnih tehnologij, da se spodbudijo inovacije v industriji;

(iv)

predhodnimi in vzporednimi normativnimi meroslovnimi raziskavami in razvojem, da se podprejo izvajanje politik in predpisi ter pospeši trženje in družbeno prevzemanje trajnostnih inovativnih izdelkov in storitev;

(v)

izmenjavo najboljših praks pri meroslovnih raziskavah na nacionalni ravni;

(b)

dejavnostmi, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije, sestavljene iz dejavnosti za krepitev meroslovnih zmogljivosti na različnih tehnoloških ravneh, da se doseže čim bolj razširjen, uravnotežen in integriran meroslovni sistem v sodelujočih državah ter se jim s tem omogoči razvoj njihovih znanstvenih in tehničnih zmogljivosti v meroslovju, ter ki vključujejo dejavnosti, ki niso izbrane v razpisih za zbiranje predlogov iz točke (a) tega člena, kot so opisane v letnih delovnih programih, pa tudi kar koli od naslednjega:

(i)

dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, kot so transnacionalni projekti, ki prispevajo k prednostnim nalogam, določenim v evropski meroslovni mreži in tehničnih odborih EURAMET;

(ii)

ukrepi za čim bolj obsežno razširjanje in izkoriščanje rezultatov meroslovnih raziskav v Evropi, tudi v industriji in MSP, da bi tako na uporabniku prijazen način povečali prepoznavnost dejavnosti EURAMET v javnosti;

(iii)

dejavnosti za ozaveščanje ter spodbujanje dejavnosti in kampanj za izobraževanje in razširjanje ter za zagotavljanje ustreznih informacij na spletnem mestu EURAMET in objavljanje ustrezne dokumentacije;

(iv)

ukrepi, ki posebej obravnavajo meroslovne inštitute, ki nimajo znanstvenih zmogljivosti ali pa so te omejene, tako da jih podpirajo pri uporabi drugih programov Unije, nacionalnih ali regionalnih programov za usposabljanje in mobilnost, čezmejnem sodelovanju ali naložbah v meroslovno infrastrukturo;

(v)

organizacija dejavnosti zunanjega razširjanja in prenosa znanja za promocijo partnerstva za meroslovje čim širše v Uniji in zunaj nje, da bi tako čim bolj povečali njegov učinek.

2.   Preden se določijo teme vsakega razpisa za zbiranje predlogov iz odstavka 1, točka (a), EURAMET javno povabi posameznike ali organizacije, vključno z MSP, in splošno meroslovno vrednostno verigo, da na pregleden način predlagajo morebitne raziskovalne teme.

Člen 7

Letni delovni program

1.   Partnerstvo za meroslovje se izvaja na podlagi letnih delovnih programov, ki zajemajo dejavnosti za obdobje od 1. januarja do 31. decembra določenega leta (v nadaljnjem besedilu: referenčno leto).

2.   Odbor partnerstva za meroslovje iz člena 14 po pridobitvi odobritve Komisije sprejme letne delovne programe do 31. marca referenčnega leta. Odbor partnerstva za meroslovje in Komisija pri sprejemanju letnih delovnih programov delujeta brez nepotrebnega odlašanja. Odbor partnerstva za meroslovje javno objavi letni delovni program.

3.   Dejavnosti iz člena 6(1), točki (a) in (b), se začnejo šele v referenčnem letu in po sprejetju letnega delovnega programa za zadevno leto.

4.   EURAMET lahko financira dejavnosti le, če so navedene v letnem delovnem programu. Letni delovni program razlikuje med dejavnostmi iz člena 6(1), točka (a), dejavnostmi iz člena 6(1), točka (b), in administrativnimi stroški EURAMET. Letni delovni program vključuje ocene njihovih ustreznih odhodkov in proračun, ki se dodeli za dejavnosti, financirane s finančnim prispevkom Unije, in dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez takega prispevka. Letni delovni program vključuje tudi vrednotenje prispevkov v naravi sodelujočih držav iz člena 5(2), točka (b).

5.   V morebitnih spremenjenih letnih delovnih programih za referenčno leto in letnih delovnih programih za naslednja referenčna leta se upoštevajo rezultati prejšnjih razpisov za zbiranje predlogov. V njih se poskuša obravnavati nezadostno pokrivanje znanstvenih tem, zlasti tistih, ki so bile prvotno obravnavane v dejavnostih na podlagi člena 6(1), točka (b), ki jih ni bilo mogoče ustrezno financirati.

6.   Razpisi za zbiranje predlogov v okviru ustreznih letnih delovnih programov se objavijo do 31. decembra 2027. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko objavijo do 31. decembra 2028.

7.   EURAMET spremlja izvajanje vseh dejavnosti, vključenih v letni delovni program, in o njem letno poroča Komisiji, ne da bi povečala upravno breme upravičencev. Letno poročilo je pravočasno javno objavljeno na spletnem mestu EURAMET.

8.   Vsa sporočila ali objave, ki se nanašajo na dejavnosti partnerstva za meroslovje in se izvedejo v sodelovanju s partnerstvom za meroslovje, se označijo ali dodatno označijo kot sofinancirani s strani partnerstva za meroslovje v okviru Obzorja Evropa, ne glede na to, ali jih izvede EURAMET, sodelujoča država oziroma njeni nacionalni organi financiranja ali udeleženci dejavnosti.

Člen 8

Pravila o sodelovanju in razširjanju

1.   EURAMET se šteje za organ financiranja v smislu člena 2, točka 14, Uredbe (EU) 2021/695 in zagotavlja finančno podporo za posredne ukrepe iz člena 6(1), točka (a), tega sklepa v skladu s členom 6(2) navedene uredbe.

2.   Uredba (EU) 2021/695, zlasti v njej določena pravila za sodelovanje, odprto znanost in razširjanje, se uporablja za ukrepe iz člena 6(1), točka (a), tega sklepa. Poleg tega se, da se zagotovita izpolnjevanje ciljev in doseganje ciljnih prispevkov sodelujočih držav, lahko v letnem delovnem programu, kadar je to nujno potrebno in po posvetovanju z usmerjevalno skupino iz člena 15 tega sklepa – kadar tako posvetovanje zahteva odbor partnerstva za meroslovje –v skladu s členom 17(2) navedene uredbe predvidi omejitev vloge koordinatorja pri posrednih ukrepih na nacionalne meroslovne inštitute in imenovane inštitute sodelujočih držav od predložitve predloga do konca projekta.

3.   EURAMET zagotovi ustrezne interakcije z nacionalnimi meroslovnimi inštituti in imenovanimi inštituti pri posrednih ukrepih iz člena 6(1), točka (a), v skladu z njihovim imenovanjem s strani ustreznega nacionalnega organa. EURAMET poleg tega spodbuja in podpira udeležbo drugih subjektov, tudi MSP, v vseh razpisih za zbiranje predlogov.

Člen 9

Sporazumi med Unijo in EURAMET

Če je zagotovljena enakovredna raven zaščite finančnih interesov Unije, je EURAMET pooblaščena za izvrševanje finančnega prispevka Unije v skladu s členom 62(3) in členom 154 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 10

Ukinitev, zmanjšanje ali začasna ustavitev finančnega prispevka Unije

1.   Če partnerstvo za meroslovje ne izpolnjuje pogojev, pod katerimi je dodeljen finančni prispevek Unije, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi ta prispevek.

2.   Če sodelujoča država ne prispeva k financiranju partnerstva za meroslovje, prispeva le delno ali ne spoštuje časovnih rokov za prispevke, kot določa člen 5, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije. Odločitev Komisije ne ovira povračila upravičenih stroškov, ki jih je sodelujoča država že imela, preden je bilo partnerstvo za meroslovje obveščeno o odločitvi o ukinitvi, sorazmernem zmanjšanju ali začasni ustavitvi prispevka Unije.

Člen 11

Naknadne revizije

1.   Naknadne revizije odhodkov za posredne ukrepe iz člena 6(1), točka (a), tega sklepa opravi EURAMET v skladu s členom 53(3) Uredbe (EU) 2021/695.

2.   Komisija lahko sama opravi revizije iz odstavka 1 tega člena. V takih primerih Komisija opravi take revizije v skladu z veljavnimi pravili, zlasti s členom 53(3) Uredbe (EU) 2021/695 in členom 127 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Člen 12

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Sodelujoče države pri izvajanju partnerstva za meroslovje sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti za zagotovitev popolne izterjave vseh zneskov, dolgovanih Uniji, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   EURAMET osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je pooblastila Komisija, ter Računskemu sodišču omogoči dostop do svojih objektov in prostorov ter vseh informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki, potreben za izvedbo revizij.

4.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11) ter Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (12), da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom, sklepom ali pogodbo, financirano v okviru tega sklepa, prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

5.   Evropsko javno tožilstvo (EJT) lahko izvaja preiskave v skladu z določbami in postopki iz Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (13), da bi preiskovalo kazniva dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, kot je določeno v členu 4 navedene uredbe.

6.   Brez poseganja v odstavke 3, 4 in 5 sporazumi, sklepi in pogodbe, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, vsebujejo določbe, s katerimi so Komisija, EURAMET, Računsko sodišče, EJT in OLAF izrecno pooblaščeni za izvajanje takih revizij, pregledov na kraju samem in preiskav v skladu s svojimi pristojnostmi.

Člen 13

Upravljanje partnerstva za meroslovje

1.   Partnerstvo za meroslovje upravljajo vsaj naslednji organi:

(a)

odbor partnerstva za meroslovje;

(b)

usmerjevalna skupina;

(c)

sekretariat EURAMET.

2.   Organi iz odstavka 1 sprejmejo ustrezne ukrepe za uravnoteženo sestavo z vidika spretnosti, izkušenj, znanja, geografske raznolikosti in spola.

Člen 14

Odbor partnerstva za meroslovje

1.   Odbor partnerstva za meroslovje upravlja partnerstvo za meroslovje na pregleden način, pri tem pa zagotavlja, da partnerstvo za meroslovje, kot se izvaja, izpolnjuje svoje cilje.

2.   Odbor partnerstva za meroslovje sestavljajo po en predstavnik in en namestnik predstavnika iz vsake sodelujoče države. Vrednost glasov pri glasovanju se izračuna na podlagi zavez vsake sodelujoče države v skladu s pravilom kvadratnega korena zaveze.

3.   Odbor partnerstva za meroslovje zlasti:

(a)

sprejema in javno objavlja odločitve o strateškem načrtu za raziskave in inovacije;

(b)

sprejema odločitve o načrtovanju razpisov za zbiranje predlogov in postopku pregleda ocenjevanja, kot je določen v členu 30 Uredbe (EU) 2021/695;

(c)

sprejema letni delovni program po pridobitvi odobritve Komisije in posvetovanju z usmerjevalno skupino iz člena 15 ter ga javno objavlja;

(d)

sprejema odločitve o izbiri predlogov, ki se bodo financirali, v skladu z razvrstitvenimi seznami, določenimi po ocenah predlogov po razpisu za zbiranje predlogov iz člena 6(1), točka (a), tega sklepa;

(e)

sprejema ukrepe za pridobivanje novincev;

(f)

spremlja napredovanje dejavnosti EURAMET iz člena 6;

(g)

odobri sodelovanje v partnerstvu za meroslovje kateri koli tretji državi, ki ni pridružena Obzorju Evropa, če ta tretja država izpolnjuje pogoje iz člena 1(3), točki (a) in (c);

(h)

do 31. decembra 2021 vzpostavi harmoniziran pristop, vključno z merili in postopki, za namen vrednotenja prispevkov v naravi iz člena 5(2).

Za sprejemanje odločitev v skladu s točko (d) prvega pododstavka tega odstavka, so lahko v letni delovni program vključena pravila za obravnavo enako uvrščenih predlogov v skladu s členom 28(3) Uredbe (EU) 2021/695 in programom dela Obzorja Evropa.

4.   Na sestankih odbora partnerstva za meroslovje ima Komisija status opazovalke. Vendar mora odbor partnerstva za meroslovje za sprejetje letnega delovnega programa pridobiti predhodno odobritev Komisije. Odbor partnerstva za meroslovje povabi Komisijo na sestanke in ji zagotovi vse ustrezne dokumente. Komisija lahko sodeluje v razpravah odbora partnerstva za meroslovje. Dnevni red, seznam udeležencev in sklepi s sestankov odbora partnerstva za meroslovje se pravočasno javno objavijo na spletnem mestu EURAMET.

5.   Odbor partnerstva za meroslovje izvoli svojega predsednika in namestnika predsednika v skladu z vrednostjo glasov iz odstavka 2. Predsednik odbora partnerstva za meroslovje zastopa EURAMET v zadevah, povezanih s partnerstvom za meroslovje.

Člen 15

Usmerjevalna skupina

1.   Komisija ustanovi usmerjevalno skupino. Komisija poskuša med člani usmerjevalne skupine zagotoviti uravnoteženo geografsko in spolno zastopanost ter uravnoteženost z vidika potrebnih kompetenc in strokovnosti. Usmerjevalna skupina je svetovalni organ partnerstva za meroslovje, ki slednjemu svetuje o nastajajočih prioritetah za meroslovne raziskave na evropski ravni ter o načinih za povečanje učinka njegovih raziskav za evropsko industrijo, gospodarstvo in družbo. Predvsem:

(a)

identificira nastajajoče tehnologije, inovacije, trge in industrijsko uporabo, za katere bi lahko meroslovne raziskave in inovacije postale pomembne v prihodnosti;

(b)

identificira raziskovalna področja, ki prispevajo k nemotenemu delovanju notranjega trga in k cilju Unije, da najpozneje do leta 2050 postane podnebno nevtralna, pa tudi k ustreznim predpisom in standardom;

(c)

svetuje partnerstvu za meroslovje glede prednostnih nalog za njegove prihodnje delovne programe.

2.   Usmerjevalno skupino sestavlja 15 članov:

(a)

štirje predstavniki določevalcev evropskih standardov in regulatorjev, ki jih imenuje EURAMET;

(b)

štirje predstavniki različnih evropskih partnerstev, vzpostavljenih na podlagi Uredbe (EU) 2021/695, ki jih imenuje Komisija na odprt in pregleden način ter pri tem poskrbi za raznoliko strokovnost in ozadje;

(c)

štirje predstavniki evropske znanstvene skupnosti, ki jih imenuje Komisija po odprtem in preglednem postopku na podlagi razpisa za prijavo interesa ter pri tem skuša zagotoviti uravnoteženo geografsko in spolno zastopanost ter potrebne kompetence in strokovnost na zadevnih tehničnih področjih, tako da bodo lahko neodvisno dajali znanstvena priporočila;

(d)

predsednik EURAMET;

(e)

en predstavnik, ki ga imenuje Komisija, in

(f)

en predstavnik iz nacionalnega ministrstva, ki ni uslužbenec nacionalnega meroslovnega inštituta, zastopanega v EURAMET, in ga imenuje odbor partnerstva za meroslovje.

3.   Usmerjevalna skupina neodvisno svetuje o znanstvenih prednostnih nalogah in drugih ustreznih vprašanjih, ki bi jih bilo treba obravnavati v letnem delovnem programu partnerstva za meroslovje, ter o posebnih vprašanjih, kot zahteva odbor partnerstva za meroslovje, spremlja pa tudi znanstvene dosežke v sorodnih sektorjih.

4.   Vsaj 50 % članov iz odstavka 2, točki (a) in (b), tega člena, se izmenja najpozneje po opravljeni vmesni oceni iz člena 18(1).

5.   Usmerjevalni skupini skupaj predsedujeta predstavnika iz odstavka 2, točka (e).

6.   Vsa priporočila, ki jih da usmerjevalna skupina, se javno objavijo.

Člen 16

Sekretariat EURAMET

1.   Sekretariat EURAMET, ki zagotavlja splošno upravno podporo za to organizacijo, vodi ločeno računovodstvo in bančne račune za partnerstvo za meroslovje.

2.   Vzpostavi se enota za podporo pri upravljanju kot del sekretariata EURAMET, ki je je odgovorna za izvajanje in tekoče upravljanje partnerstva za meroslovje.

3.   Sekretariat nudi podporo sodelujočim državam pri uporabi meril in postopkov harmoniziranega pristopa iz člena 5(5).

Člen 17

Posredovanje informacij

1.   EURAMET na zahtevo Komisije slednji pošlje vse potrebne informacije za pripravo ocenjevanj iz člena 18.

2.   Sodelujoče države prek EURAMET Komisiji posredujejo vse informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem partnerstva za meroslovje.

3.   Komisija informacije iz odstavka 2 tega člena vključi v ocene iz člena 18.

Člen 18

Ocenjevanja

1.   Komisija opravi vmesno in končno oceno partnerstva za meroslovje v okviru ocenjevanj Obzorja Evropa v skladu s členom 52 Uredbe (EU) 2021/695, s pomočjo zunanjih neodvisnih strokovnjakov, izbranih na podlagi odprtega in preglednega postopka.

2.   V vmesnih in končnih ocenjevanjih se preuči, kako partnerstvo za meroslovje izpolnjuje svoje poslanstvo in cilje, obravnavajo se vse njegove dejavnosti ter ocenijo njegova evropska dodana vrednost, uspešnost in učinkovitost, vključno z njegovo odprtostjo in preglednostjo, ustreznost izvajanih dejavnosti, tudi v okviru industrije in SMP, ter njihova skladnost in njihovo dopolnjevanje z ustreznimi regionalnimi in nacionalnimi politikami ter politikami Unije, vključno s sinergijami z drugimi deli Obzorja Evropa, kot so druga partnerstva, misije, sklopi, tematski ali posebni programi. Pri ocenjevanjih se upoštevajo stališča deležnikov na evropski in nacionalni ravni, po potrebi pa ocenjevanja vključujejo tudi oceno dolgoročnih znanstvenih, družbenih, gospodarskih, okoljskih in tehnoloških učinkov preteklih pobud, pa tudi oceno sodelovanja zunanjih partnerjev. Po potrebi vključujejo oceno najučinkovitejšega načina izvajanja ukrepov politike za kakršen koli prihodnji ukrep ter ustreznosti in skladnosti vsake obnove partnerstva za meroslovje glede na splošne prednostne naloge politik in področje podpiranja raziskav in inovacij, vključno z njegovim položajem glede na druge pobude, ki jih podpira Obzorje Evropa. Pri izvedbi teh ocenjevanj Komisija v celoti upošteva upravni učinek na partnerstvo za meroslovje in si po najboljših močeh prizadeva zmanjšati upravno breme ter zagotoviti, da postopek ocenjevanja ostane enostaven in popolnoma pregleden.

3.   Komisija rezultate in zaključke ocen, izvedene v skladu s tem členom, objavi in razširja.

Člen 19

Dostop do rezultatov in informacij o predlogih

1.   EURAMET zagotovi Komisiji dostop do vseh informacij v zvezi s posrednimi ukrepi, ki jih financira. Take informacije vključujejo rezultate sodelovanja upravičencev v posrednih ukrepih partnerstva za meroslovje ali katere koli druge informacije, ki se zdijo potrebne za razvoj, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje politik ali programov Unije. Take pravice dostopa so omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo ter morajo biti v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti.

2.   EURAMET vnese informacije o financiranih predlogih partnerstva za meroslovje v podatkovno zbirko, vzpostavljeno na podlagi člena 50 Uredbe (EU) 2021/695.

3.   EURAMET Komisiji zagotovi informacije, vključene v predložene predloge, za namene razvijanja, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja politik ali programov Unije.

Člen 20

Zaupnost

Brez poseganja v člen 17 EURAMET zagotovi varstvo zaupnih informacij, katerih razkritje zunaj institucij Unije, organov, uradov ali agencij Unije bi lahko ogrozilo interese članov EURAMET ali udeležencev v dejavnostih partnerstva za meroslovje. Take zaupne informacije so med drugim osebne, poslovne, občutljive netajne in tajne informacije.

Člen 21

Nasprotje interesov

1.   EURAMET, njeni organi in uslužbenci ter organi partnerstva za meroslovje sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov pri izvajanju svojih dejavnosti in zagotovijo, da oseba, pri kateri obstaja tako nasprotje interesov, ne odloča, svetuje ali pomaga pri specifični zadevi, ki jo nasprotje interesov zadeva.

2.   EURAMET sprejme pravila za preprečevanje, izogibanje in obvladovanje nasprotja interesov v zvezi z osebjem EURAMET, člani in drugimi osebami, ki delujejo v odboru partnerstva za meroslovje ter v drugih organih ali skupinah EURAMET in partnerstva za meroslovje v skladu s členom 61 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.   EURAMET določi kodeks ravnanja za člane odbora partnerstva za meroslovje glede objavljanja izjav o poklicnih dejavnostih, finančnih interesih in nasprotju interesov v skladu s pravili o varstvu podatkov.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 23

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Strasbourgu, 24. novembra 2021

Za Evropski parlament

predsednik

D. M. SASSOLI

Za Svet

predsednik

A. LOGAR


(1)  UL C 341, 24.8.2021, str. 34.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. novembra 2021.

(3)  Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(4)  UL L 282, 19.10.2016, str. 4.

(5)  Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) - Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).

(6)  Sklep št. 555/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o udeležbi Unije pri evropskem meroslovnem raziskovalnem programu za inovacije in raziskave (program EMPIR), ki ga skupaj izvaja več držav članic (UL L 169, 7.6.2014, str. 27).

(7)  Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(8)  Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 11).

(9)  Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter razveljavitvi Sklepa 2013/743/EU (UL L 167I, 12.5.2021, str. 1).

(10)  Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravilih zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159).

(11)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(12)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(13)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).


Top