9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 146/17

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 13. maja 2016 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) v Unijo. Preiskavo je začela na podlagi člena 10 Uredbe Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (2). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3) („obvestilo o začetku“).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 31. marca 2016 v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 90 % celotne proizvodnje nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla („vroče valjani ploščati izdelki“) v Uniji, vložilo Združenje evropskih jeklarjev („Eurofer“ ali „pritožnik“). Pritožba je vsebovala dokaze o subvencioniranju in posledični grožnji škode, ki so zadostovali za začetek preiskave.

(3)

Komisija je pred začetkom protisubvencijske preiskave v skladu s členom 10(7) osnovne uredbe uradno obvestila kitajsko vlado (4), da je prejela pravilno dokumentirano pritožbo, in jo povabila na posvetovanje. Kitajska vlada je sprejela povabilo na posvetovanje, ki je bilo 11. maja 2016. Njene pripombe so se med posvetovanjem ustrezno upoštevale. Kljub temu sporazumne rešitve ni bilo mogoče doseči.

(4)

Komisija je 13. februarja 2016 (5), tj. nekaj mesecev pred začetkom sedanje preiskave, začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz LRK („vzporedna protidampinška preiskava“).

(5)

Kmalu po začetku sedanje preiskave je 7. julija 2016 začela (6) tudi protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Brazilije, Irana, Rusije, Srbije in Ukrajine.

(6)

Dne 5. aprila 2017 je uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz enakega izdelka s poreklom iz LRK (7) („protidampinška uredba“). Analizi škode, vzročne zveze in interesa Unije, izvedeni v tej protisubvencijski in vzporedni protidampinški preiskavi, sta podobni, saj je opredelitev industrije Unije enaka, reprezentativni proizvajalci Unije in obdobje preiskave pa isti v obeh preiskavah. Da bi se upoštevali vsi dejanski elementi, predloženi v sedanji preiskavi, sta bili analizi posodobljeni in dopolnjeni.

(7)

Kitajska vlada je trdila, da se zaradi protidampinške pritožbe zaradi enakega izdelka iz petih držav na podlagi obstoja znatne škode, ki je bila vložena manj kot dva meseca od vložitve te pritožbe na podlagi grožnje škode, porajajo resni pomisleki o tem, ali bi se morala ta protisubvencijska preiskava sploh začeti.

(8)

Komisija je opozorila, da sta protisubvencijska zadeva v zvezi z LRK in protidampinška zadeva v zvezi z enakim izdelkom iz drugih petih držav ločeni preiskavi, ki ju je treba presojati ločeno. Zadevi imata različni obdobji preiskave, ki se le delno prekrivata (druga polovica leta 2015). Protisubvencijska pritožba je bila vložena zaradi grožnje škode industriji Unije, protidampinška pritožba, ki je bila vložena pozneje, pa zaradi povzročitve škode industriji Unije. Komisija je v zvezi s tem spomnila, da se damping in škoda določita na podlagi obdobja preiskave, ki je za obe zadevi opredeljeno v skladu z zadevnimi pravnimi določbami in navedeno v obvestilu o začetku postopka. Brez poseganja v rezultate preiskave, ki poteka v zvezi z drugimi petimi državami, je iz uvodnih izjav od (549) do (551) tudi razvidno, da dokazi, ki so bili pridobljeni med preiskavo, niso ovrgli zadostnih dokazov, ki so bili na voljo ob začetku preiskave.

(9)

Zato je to trditev zavrnila kot neutemeljeno.

(10)

Kitajska vlada je trdila tudi, da bi bilo treba preiskavo končati, ker pritožba ni zadostila zahtevam glede dokazovanja iz člena 11(2) in (3) Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter člena 10(2) osnovne uredbe. Po mnenju kitajske vlade ni bilo zadostnih dokazov o obstoju subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, škode in vzročne povezave med subvencioniranim uvozom in škodo.

(11)

Dokazi, predloženi v pritožbi, so vsebovali informacije, ki so bile pritožniku razumno na voljo. V začetni fazi so tudi zadostovali za dokaz, da se lahko proti domnevnim subvencijam uvedejo izravnalni ukrepi glede na njihov obstoj, višino in naravo. Pritožba je vsebovala tudi zadostne dokaze o obstoju grožnje škode industriji Unije, ki je posledica subvencioniranega uvoza. Pritožba obsega 166 strani, na katerih so opisani dokazi iz 117 prilog. Kolikor je kitajska vlada opozorila na morebitne pomanjkljivosti v zvezi z natančnostjo in ustreznostjo pritožbe, jih je Komisija med preiskavo proučila, vendar ni našla razlogov za izključitev katere od trditev prima facie o obstoju in obsegu subvencioniranja ob začetku preiskave.

(12)

Kitajska vlada je po razkritju ponovila svojo trditev, pri tem pa ni predložila nikakršnih dodatnih razlogov, kar bi to lahko utemeljilo. Komisija je zato ohranila svoje stališče, kot je opisano v uvodni izjavi zgoraj.

(13)

Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2015 („obravnavano obdobje“) in ustrezni razvoj dogodkov po OP.

(14)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter kitajsko vlado, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(15)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 27 osnovne uredbe.

(17)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. V skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe ga je izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje, ki bi ga bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času. Vzorec je predstavljal tudi široko geografsko razpršenost. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca, vendar ni prejela nobenih pripomb.

(18)

Tako je nastal končni vzorec, sestavljen iz šestih proizvajalcev Unije iz petih držav članic, ki je predstavljal več kot 45 % proizvodnje Unije.

(19)

Komisija je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, opredeljene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec.

(20)

Javil se je en nepovezani uvoznik, ki je nato prejel vprašalnik za uvoznike.

(21)

Čeprav se je Komisija obrnila nanj, da bi pridobila ustrezne informacije, je poslal le nepopolno izpolnjen vprašalnik.

(22)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je od organov LRK zahtevala, naj navedejo morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavijo stik z njimi.

(23)

Zahtevane informacije je navedlo in se z vključitvijo v vzorec strinjalo devet proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države. Komisija je v skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo razumno mogoče preiskati v razpoložljivem času, izbrala vzorec, v katerem so naslednje štiri skupine proizvajalcev izvoznikov:

(24)

Vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov so predstavljale 68 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(25)

V skladu s členom 27(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in kitajsko vlado opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Pripombe glede predlaganega vzorca so predložili pritožnik in dva proizvajalca izvoznika, od katerih je bil eden vključen v vzorec, eden pa ne.

(26)

Pritožnik je trdil, da predlagani vzorec ne ponazarja kitajske industrije vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki se bo preiskovala. Natančneje, trdil je, da Komisija ne bi smela vzorčiti le na podlagi obsega izvoza, ampak tudi na podlagi vključitve vseh subvencij iz pritožbe. Zato je menil, da dve vzorčeni družbi nista bili reprezentativni prejemnici subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(27)

Komisija je opozorila, da je merilo, na podlagi katerega je izbrala vzorec, člen 27(1)(b) osnovne uredbe. V skladu z navedeno določbo je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo. Vzorec zaradi dejstva, da posamezna družba morda ni upravičena do določene vrste domnevne subvencije, ni nereprezentativen, saj je njegov namen, da predstavlja celotno industrijo vroče valjanih ploščatih izdelkov v LRK, kar zadeva upravičenost do vseh vrst domnevnih subvencij. Kot je Komisija analizirala v obvestilu k spisu, ki je na voljo v nezaupnem spisu, so štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov reprezentativne, kar zadeva upravičenost do domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi. Zato je po njenem mnenju izbrani vzorec ustrezna podlaga za proučitev obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja ter skladen s členom 27(1)(b) osnovne uredbe.

(28)

Po razkritju je pritožnik vztrajal, da bi morala Komisija za izbiro vzorca uporabiti člen 27(1)(a) namesto člena 27(1)(b) osnovne uredbe, saj bi to omogočilo boljše odražanje vzpostavljenih subvencijskih programov. Kot je pojasnjeno v prejšnji uvodni izjavi, je Komisija menila, da štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov niso reprezentativne le glede obsega, temveč tudi glede njihove upravičenosti do domnevnih subvencij iz pritožbe ter subvencijskih praks, ki so se začele preiskovati z obvestilom o začetku. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(29)

Prvega proizvajalca izvoznika, ki je bil vzorčen, so zanimali razlogi za odstopanje od vzorca, predlaganega v vzporedni protidampinški preiskavi. Komisija je spomnila, da sta protidampinška in protisubvencijska preiskava ločeni preiskavi, ki imata različen namen. V protidampinški preiskavi Komisija ugotavlja, ali obstaja damping ali ne (tj. objektivna cenovna diskriminacija), kar je binarno vprašanje. Ugotovitev dampinga se lahko iz vzorca ekstrapolira na vse druge družbe. V protisubvencijski preiskavi Komisija določi znesek subvencioniranja na izvoženo enoto zadevnega izdelka. Izravnalni ukrepi se lahko uvedejo le proti subvencijam, ki se ugotovijo pri vzorčenih družbah. Da bi se zagotovila učinkovitost preiskave in zaščite industrije Unije, je Komisija zato menila, da je treba v protisubvencijski preiskavi zajeti večji obseg izvoza kot v protidampinški preiskavi ter tako zagotoviti reprezentativnost vzorca glede upravičenosti do domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi, in subvencijskih praks, navedenih v obvestilu o začetku. Razširjeni vzorec za protisubvencijsko preiskavo zajema ustrezen obseg upravičenosti do domnevnega subvencioniranja, navedenega v pritožbi. V vzporedni protidampinški preiskavi so bile v vzorec vključene tri vzorčene družbe od štirih. Dodatna družba je bila v vzorec vključena na podlagi premisleka, da je bila po obsegu druga največja družba in da zagotavlja reprezentativnost vzorca glede upravičenosti do domnevnih subvencij, navedenih v pritožbi.

(30)

Drugi proizvajalec izvoznik, ki ni bil vzorčen, je zahteval vključitev v vzorec ali individualno preiskavo, pri čemer je trdil, da izbrani vzorec ne bi pravično predstavljal njegovih posebnosti. Njegove trditve so se nanašale na proizvodnjo in izvoz orodnega jekla in hitroreznega jekla, ki ima po njegovih navedbah drugačne značilnosti in cene. Merilo, na podlagi katerega je bil izbran vzorec, je največji reprezentativni obseg izvoza zadevnega izdelka. Vendar ima proizvajalec izvoznik, ki je zahteval vključitev v vzorec, precej manjši obseg izvoza zadevnega izdelka kot predlagane družbe. Zato ga ni bilo mogoče vključiti v vzorec, njegova zahteva glede vključitve pa je bila zavrnjena. Kakor koli, Komisija se je nato odločila, da bo hitrorezno in orodno jeklo izključila iz obsega zadevnega izdelka, s čimer je iz obsega preiskave izključila celotno proizvodnjo zadevne družbe. Družba se zato ni več štela za proizvajalca izvoznika zadevnega izdelka, njegova zahteva za individualno preiskavo pa je postala nedopustna, saj ni bil več zainteresirana stran.

(31)

Predlagani vzorec je torej v skladu s členom 27(1)(b) osnovne uredbe. Komisija se ga je zato odločila ohraniti kot končni vzorec.

(32)

Kitajski vladi je bil poslan vprašalnik. Vključeval je posebne vprašalnike za Kitajsko razvojno banko, Kitajsko kmetijsko razvojno banko, Kitajsko izvozno-uvozno banko, Kitajsko kmetijsko banko, Banko Kitajske, Konstrukcijsko banko Kitajske ter Industrijsko in poslovno banko Kitajske. Zadevne banke so bile izrecno navedene v pritožbi kot javni organi ali organi, ki jim je bilo naloženo dodeljevanje subvencij in so bile za to tudi pooblaščene. Od kitajske vlade se je zahtevalo tudi, naj navedeni posebni vprašalnik za finančne institucije posreduje vsem drugim finančnim institucijam, ki so v celoti ali delno v lasti kitajske vlade („banke v državni lasti“). Poleg tega je vprašalnik za kitajsko vlado vključeval posebne vprašalnike za tiste proizvajalce železove rude, koksa in koksnega premoga, ki so v celoti ali delno v državni lasti („podjetja v državni lasti“). Vprašalniki so bili poslani tudi štirim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov, vzorčenim proizvajalcem Unije ter vsem povezanim uvoznikom, nepovezanemu uvozniku, ki se je javil, in dvema uporabnikoma, ki sta se javila.

(33)

Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od kitajske vlade. Vključevali so izpolnjene posebne vprašalnike Kitajske izvozno-uvozne banke, Kitajske kmetijske banke, Banke Kitajske, Konstrukcijske banke Kitajske ter Industrijske in poslovne banke Kitajske. Izpolnjene vprašalnike je prejela tudi od štirih vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov, vzorčenih proizvajalcev Unije, nepovezanega uvoznika in enega uporabnika.

(34)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotovitev subvencije, posledične grožnje škode in interesa Unije. V prostorih kitajskega ministrstva za trgovino je bil opravljen preveritveni obisk, pri katerem so sodelovali tudi uradniki z drugih ustreznih ministrstev. Tega preveritvenega obiska so se udeležili tudi predstavniki naslednjih finančnih institucij:

(35)

Poleg tega so bili preveritveni obiski v skladu s členom 26 osnovne uredbe opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(36)

Komisija je 13. februarja 2017 vse zainteresirane strani obvestila, da se na uvoz nekaterih vroče valjanih ploščatih izdelkov iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla s poreklom iz LRK v Unijo ne bodo uvedle začasne izravnalne dajatve.

(37)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so se ji zdele potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev, pri čemer je navedla vprašanja, ki jih je treba dodatno preiskati.

(38)

Dne 28. aprila 2017 je vsem stranem razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protisubvencijsko dajatev na uvoz zadevnega izdelka v Unijo, in jih pozvala, naj ji v 17 dneh predložijo pripombe. S takimi razkritji je zainteresirane strani tudi obvestila o rezultatih svojih preveritvenih obiskov, vključno s primeri, ko je morala uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva. Komisija je poleg tega 18. maja vsem zainteresiranim stranem poslala dodatno obvestilo k spisu, v katerem je podrobneje obrazložila svoje ugotovitve v zvezi z izračunom ugodnosti za preferenčna posojila. Pripombe je prejela v predpisanem roku 5 dni in jih ustrezno obravnavala.

(39)

Vroče valjani ploščati jekleni izdelki se proizvajajo s postopkom oblikovanja kovin, pri katerem se vroča kovina vstavi med en ali več parov vročih valjev, da se stanjša in njena debelina poenoti, pri čemer temperatura kovine presega njeno temperaturo rekristalizacije. Dobavijo se lahko v različnih oblikah: v kolobarjih (naoljeni ali nenaoljeni, luženi ali neluženi), razrezani (v ploščah) ali v ozkih trakovih.

(40)

Vroče valjani ploščati jekleni izdelki se uporabljajo v glavnem za dva namena. So osnovni material za proizvodnjo različnih jeklenih izdelkov z dodano vrednostjo na koncu proizvodne verige, ki se začne s hladno valjanimi (8) ploščatimi in prevlečenimi jeklenimi izdelki. Uporabljajo se tudi kot surovina v industriji, ki jo končni uporabniki kupujejo za različne uporabe, vključno z gradnjo (proizvodnja jeklenih cevi), ladjedelništvom, plinskimi rezervoarji, avtomobili, tlačnimi posodami in cevovodi za oskrbo z energijo.

(41)

En proizvajalec izvoznik (Jiangsu Tiangong Tools Company Limited) je 26. junija 2016 zahteval, naj se nekatere vrste vroče valjanih ploščatih jeklenih izdelkov, ki so v panogi znani kot orodno jeklo in hitrorezno jeklo, izključijo iz obsega izdelka. Trdil je, da imata orodno jeklo in hitrorezno jeklo bistveno drugačne lastnosti, cene, specifikacije in vrste uporabe.

(42)

V zvezi s tem je Komisija med vzporedno protidampinško preiskavo ugotovila, da med drugimi vrstami zadevnega izdelka, ki ni orodno jeklo in hitrorezno jeklo, ter orodnim jeklom in hitroreznim jeklom res obstajajo velike fizikalne in kemijske razlike. Neločljiv sestavni del orodnega jekla in hitroreznega jekla je več kemijskih elementov, ki jih v zadevnem izdelku ni. Razlike so tudi v proizvodnem procesu in vrstah uporabe, poleg tega so tudi velike razlike v ceni orodnega jekla in hitroreznega jekla ter drugih vrst zadevnega izdelka.

(43)

Komisija je zato v vzporedni protidampinški preiskavi orodno jeklo in hitrorezno jeklo izključila iz obsega izdelka.

(44)

Komisija se je na podlagi navedenih premislekov odločila, da orodno jeklo in hitrorezno jeklo iz obsega izdelka izključi tudi iz obsega izdelka v tej preiskavi.

(45)

Zadevni izdelek je torej opredeljen kot nekateri ploščato valjani izdelki iz železa, nelegiranega jekla ali drugega legiranega jekla, v kolobarjih ali ne (vključno z „razrezanimi izdelki“ in „ozkimi trakovi“), vroče valjani, brez nadaljnje obdelave, neplatirani, neprevlečeni in neprekriti ter s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

Zadevni izdelek ne zajema:

Zadevni izdelek se trenutno uvršča pod oznake KN 7208 10 00, 7208 25 00, 7208 26 00, 7208 27 00, 7208 36 00, 7208 37 00, 7208 38 00, 7208 39 00, 7208 40 00, 7208 52 10, 7208 52 99, 7208 53 10, 7208 53 90, 7208 54 00, 7211 13 00, 7211 14 00, 7211 19 00, ex 7225 19 10, 7225 30 90, ex 7225 40 60, 7225 40 90, ex 7226 19 10, 7226 91 91 in 7226 91 99.

(46)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(47)

Zato se ti izdelki obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 2(c) osnovne uredbe.

(48)

Komisija je pred analizo domnevnega subvencioniranja v obliki posebnih subvencij ali programov subvencij (oddelek 3.4 in v nadaljevanju) ocenila vladne načrte, projekte in druge dokumente, ki so bili pomembni za več kot eno subvencijo ali program subvencij. Ugotovila je, da so vse subvencije ali programi subvencij, ki se ocenjujejo, del izvajanja centralnega načrtovanja kitajske vlade iz naslednjih razlogov.

(49)

V 12. petletnem načrtu za nacionalni gospodarski in družbeni razvoj LRK („12. petletni načrt“) je poudarjena strateška vizija kitajske vlade za izboljšanje in spodbujanje ključnih panog. Zlasti v poglavju 9 12. petletnega načrta, ki se nanaša na preoblikovanje in posodobitev predelovalne industrije, se poziva k preoblikovanju in posodobitvi ključnih obstoječih panog, da bi se povečala konkurenčnost industrijskega jedra Kitajske. V njem je navedeno, da bo kitajska vlada oblikovala politike za podporo tehničnega izboljšanja podjetij, da bi se izboljšala konkurenčnost na trgu. Jeklarska industrija ima med temi ključnimi panogami pomembno mesto.

(50)

V 12. petletnem načrtu se pripisuje velik pomen ohranjanju virov in varstvu okolja pa tudi razvoju krožnega gospodarstva in ciljem v zvezi z nizkoogljičnimi tehnologijami. V zvezi s tem je v poglavju 9 12. petletnega načrta navedeno, da bi morala jeklarska industrija doseči napredek pri celovitem izkoriščanju virov, ohranjanju energije in zmanjšanju emisij ter da bo kitajska vlada podprla take okolju prijazne razvojne ukrepe.

(51)

Kitajska vlada je izdala tudi posebni načrt za jeklarsko industrijo, tj. 12. petletni načrt za jeklarsko industrijo („12. petletni načrt za jeklarstvo“). V navedenem načrtu je poudarjeno, da je jeklarska industrija pomembna temeljna panoga nacionalnega gospodarstva. Glavna prednostna naloga kitajske vlade v obdobju 2011–2015 je strukturno prilagajanje, preoblikovanje in posodobitev jeklarske industrije. Poleg tega je v poglavju 5 12. petletnega načrta za jeklarstvo poudarjen pomen „krepitve povezave davčne, finančne, trgovinske in zemljiške politike, politik s področja varčevanja z energijo, varstva okolja in varnosti ter drugih politik z industrijsko politiko za jeklo“.

(52)

Kitajska vlada je trdila, da se Komisija pri preiskavi ne more opreti na 12. petletni načrt in 12. petletni načrt za jeklarstvo, saj sta se iztekla 31. decembra 2015. Zato ne bi bilo pravne podlage za nadaljnje subvencioniranje. Komisija je opozorila, da sta 12. petletni načrt in 12. petletni načrt za jeklarstvo zajemala obdobje preiskave. Poleg tega je bil marca 2016 objavljen 13. petletni načrt, ki zajema obdobje 2016–2020. Kot je pojasnjeno v naslednji uvodni izjavi, 13. petletni načrt temelji na ciljih, poudarjenih v 12. petletnem načrtu, in jih nadalje razvija. Torej obstaja kontinuiteta pri spodbujanju razvoja jeklarske industrije.

(53)

V 13. petletnem načrtu sta dodatno poudarjena vloga tehnoloških inovacij v gospodarskem razvoju LRK in nadaljnji pomen načel „zelenega“ razvoja. V skladu s poglavjem 5 tega načrta je eno od glavnih razvojnih načel spodbujanje posodobitve tradicionalne industrijske strukture, kar je veljalo že za 12. petletni načrt. Ta zamisel je podrobneje opredeljena v poglavju 22, v katerem je pojasnjena strategija za posodobitev tradicionalne industrije v LRK s spodbujanjem njenega tehnološkega preoblikovanja. V zvezi s tem je v 13. petletnem načrtu navedeno, da bodo družbe deležne podpore pri „celovitem izboljšanju na področjih, kot so tehnologija proizvoda, industrijska oprema, varstvo okolja in energetska učinkovitost“. Varstvo okolja je podrobneje obravnavano v poglavju 44. V skladu s tem poglavjem se bo v ključnih panogah izvedla „prenova“ za čisto proizvodnjo, v okvirju 16 pa je v zvezi s tem izrecno navedena jeklarska industrija.

(54)

„Načrt za prilagoditev in posodobitev jeklarske industrije za obdobje 2016–2020“ (13. petletni načrt za jeklarstvo) je bil objavljen novembra 2016. Temelji na 13. petletnem načrtu. V njem je navedeno, da je jeklarska industrija „pomemben, temeljni sektor kitajskega gospodarstva, nacionalni temelj“ (9). V navedenem načrtu so podrobneje opredeljena načela tehnoloških inovacij, strukturnega prilagajanja in zelenega razvoja iz nacionalnega 13. petletnega načrta; povezana so s konkretnejšimi prednostnimi nalogami v jeklarski industriji (glej poglavje IV o glavnih nalogah), vzpostavljena pa je tudi povezava s številnimi davčnimi in finančnimi podpornimi ukrepi (glej poglavje V o zaščitnih ukrepih).

(55)

Kitajska vlada je trdila tudi, da so v teh načrtih objavljene le smernice politike, zato niso obvezni ali zavezujoči. Vendar je v uvodu k 12. petletnemu načrtu navedeno: „Ta načrt je po posvetovanju z nacionalnim ljudskim kongresom in njegovi odobritvi pravno veljaven“. V poglavju 17 13. petletnega načrta je navedeno: „Nacionalna razvojna strategija in načrt bosta imela vodilno in omejujočo vlogo“ (10). Nazadnje je v 13. petletnem načrtu za jeklarstvo navedeno, da „vsi lokalni organi, ki so pristojni za jeklarsko industrijo, […] izvajajo naloge in ukrepe politike iz tega načrta“. Na ravni posameznih podjetij „zadevne družbe zagotovijo približevanje glavnim ciljem in prednostnim nalogam tega načrta“ (11). V teh načrtih niso le navedene splošne izjave o spodbujanju, ampak so načrti zavezujoči. Kitajska vlada je po razkritju ponovno izrazila svoje stališče, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov, ki bi utemeljevali, zakaj bi zgoraj navedeno besedilo pomenilo le politične smernice, čeprav besedilo jasno kaže nasprotno. Nasprotno, kitajska vlada je navedla določen del besedila načrtov, ki je bolj politično usmerjen, vendar pa ta ne nasprotuje ugotovitvam glede njihove pravno zavezujoče narave. Komisija zato vztraja pri svojem stališču, da so ti načrti pravno zavezujoči.

(56)

Jeklarska industrija je kot strateška, prednostna in/ali spodbujana panoga opredeljena tudi v naslednjih dokumentih:

(57)

Kitajska vlada je po razkritju navajala iz sklepa št. 40, v skladu s katerim bi spodbujane industrije morale prejeti kreditno podporo „v skladu s kreditnimi načeli“. Kitajska vlada meni, da iz tega ni mogoče sklepati, da bi se takšna podpora zagotavljala prednostno. Vendar je preiskava pokazala, da ohlapen izraz „kreditna načela“ ne pomeni tržnega in poslovnega ravnanja, temveč da navedena kreditna načela vključujejo pomembna vprašanja javnega interesa, ki prevladajo nad oceno kreditnega tveganja ali privedejo do popolne odsotnosti ocene tveganja. Poleg tega so imele vzorčene družbe koristi od politike prednostnih posojil, v okviru katerih ustrezna ocena kreditnega tveganja dejansko ne obstaja, kot je pojasnjeno v oddelku 3.4. Komisija je zato zavrnila trditev kitajske vlade, da so se posojila družbam v jeklarski industriji odobrila na podlagi tržnih in poslovnih načel ter da navedba „v skladu s kreditnimi načeli“ pomeni obveznost upoštevanja teh pogojev. Ključno je še vedno dejstvo, da morajo v skladu s sklepom št. 40 vse finančne institucije zagotavljati posojila spodbujanim industrijam, med katere spada jeklarska industrija, in da se ta podpora dejansko zagotavlja preferenčno brez upoštevanja dejanskega kreditnega tveganja upravičencev.

(58)

Kitajska vlada je poleg tega trdila, da nacionalni okvir za srednje- in dolgoročni razvoj znanosti in tehnologije (2006–2020) ne določa upravičenosti proizvajalcev jekla do domnevnih subvencij. Vendar pa poglavje III.5 navedenega dokumenta jeklarsko industrijo jasno navaja v povezavi s prednostno nalogo št. 29, imenovano „ciklični proces toka železa in jekla ter opreme“, poglavje VIII pa spodbuja finančno in davčno podporo teh prednostnih področij. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

Ob razkritju je pritožnik Komisijo prosil, naj svojo analizo centraliziranega načrta razširi, da bo ta vključevala neizvrševanje stečajne zakonodaje. Trdil je, da podatki za obdobje med 2008 in 2015 kažejo na „presenetljivo nizko“ število stečajev na Kitajskem, hkrati pa navedel dogovor o reševanju med več kitajskimi bankami in trgovcem jekla v stečaju Sinosteel iz decembra 2016. Poleg tega se je skliceval na ugotovitve poročila MDS „Reševanje težave z dolgom podjetij na Kitajskem“ (15), v katerem je navedenih več razlogov za nizko stopnjo plačilne nesposobnosti na Kitajskem. Komisija je priznala, da je pritožnik v svoji pritožbi navedel številne pomembne posamezne primere, v katerih se za določene jeklarske družbe v stiski ni sprožil stečajni postopek. Vendar pa je ugotovila, da splošnih podatkov o stečajih na Kitajskem, ki jih prejela ob razkritju, ni bilo mogoče dovolj zanesljivo pripisati sektorju vroče valjanih ploščatih izdelkov. Da bi lahko določili, ali je število primerov insolventnosti „povprečno“ ali „nizko“, bi bilo treba določiti ustrezno referenčno vrednost za natančno število primerov insolventnosti v OP. Vendar je bilo po razkritju na voljo premalo časa za takšno analizo. Pripomba pa nikakor ni postavila pod vprašaj ugotovitev Komisije v tem oddelku, pač pa jih je potrdila.

(60)

Jeklarska industrija se torej šteje za ključno/strateško panogo, kitajska vlada pa si dejavno prizadeva, da bi se kot cilj politike ustrezno razvijala.

(61)

Komisija je kitajsko vlado pozvala, naj stopi v stik s sedmimi določenimi bankami v državni lasti, ki so navedene v pritožbi, in z vsemi drugimi bankami v državni lasti, da bi te izpolnile posebni vprašalnik. Vendar je kitajska vlada stopila v stik le s petimi od sedmih bank, ki jih je pritožnik posebej navedel. Po njenih navedbah ni bila pristojna za zahtevanje informacij od drugih bank v državni lasti, saj delujejo neodvisno od kitajske vlade. V zvezi s tem je Komisija spomnila, da od kitajske vlade ni zahtevala, naj predloži kakršne koli informacije, ampak jo je le pozvala, naj posebni vprašalnik pošlje bankam v državni lasti.

(62)

Nobena od petih bank v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik, ni navedla posebnih informacij v zvezi s posojili, ki so jih zagotovile vzorčenim družbam; trdile so, da jih zakonske in regulativne zahteve ter pogodbene klavzule zavezujejo k zaupnosti informacij, ki so povezane z vzorčenimi družbami. Poleg tega je 30 bank v državni lasti, ki jih kitajska vlada ni želela kontaktirati, da bi te izpolnile posebni vprašalnik, zagotovilo posojila vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov. Kitajska kmetijska razvojna banka vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov ni zagotovila posojil.

(63)

Komisija je zato od vseh vzorčenih skupin proizvajalcev izvoznikov zahtevala dovoljenje za dostop do informacij za posamezne družbe, ki jih imajo vse banke v državni lasti in zasebne banke, od katerih so prejeli posojila. Vendar so vse vzorčene družbe zavrnile zahtevo za dostop do podatkov, ki se nanašajo nanje, pri čemer niso za zavrnitev navedle nobenega razloga.

(64)

Ker so tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v celoti v državni lasti, je Komisija tudi od kitajske vlade kot lastnice teh družb zahtevala, naj uredi dostop do zahtevanih informacij. Vendar je kitajska vlada njeno zahtevo zavrnila, pri čemer je trdila, da ni pristojna za dajanje navodil tem trem skupinam proizvajalcev izvoznikov, naj zagotovijo zahtevani dostop.

(65)

Komisija je informacije o strukturi in lastništvu podjetja prejela le od petih bank v državni lasti, navedenih v uvodni izjavi (34), od drugih 40 finančnih institucij pa ne. Poleg tega ni nobena od 45 finančnih institucij predložila informacij glede ocene tveganja posojil, odobrenih vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov.

(66)

Zato je Komisija obvestila kitajsko vlado, da bi pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, morda morala uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe.

(67)

Kitajska vlada je nasprotovala tej uporabi najboljših razpoložljivih dejstev in navedla, da ni pristojna za zahtevanje informacij od finančnih institucij in treh skupin proizvajalcev izvoznikov v državni lasti.

(68)

Ta trditev ni utemeljena. Komisija je kitajsko vlado pozvala le, naj posreduje posebni vprašalnik za banke v državni lasti, ker je v najboljšem položaju, da pridobi podrobne informacije o lastniški strukturi finančnih institucij v LRK. Kitajska vlada bi lahko tudi zagotovila upravno podporo za zbiranje odgovorov od finančnih institucij.

(69)

Poleg tega Komisija ne razume, zakaj kitajska vlada ni mogla podpreti njene zahteve za dostop do posebnih informacij, naslovljene na tri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov v državni lasti, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bi bila za dovoljenje za dostop najverjetneje potrebna odobritev na najvišji ravni, torej bi bilo potrebno sodelovanje uradnikov kitajske vlade.

(70)

Kitajska vlada je po razkritju ponovno povedala, da ni imela pooblastil, da bi od bank v državni lasti in od treh skupin proizvajalcev izvoznikov v državni lasti pridobila zahtevane informacije. Kitajska vlada je menila tudi, da ji je Komisija naložila nerazumno breme, ko je od nje zahtevala ne le, da razpošlje vprašalnike, ampak da zagotovi tudi upravno pomoč pri zbiranju odgovorov. Komisija ni razumela, zakaj bi bilo razpošiljanje vprašalnikov in zbiranje odgovorov na osrednji ravni nerazumno breme za kitajsko vlado. Ker kitajska vlada ni predložila nobenih drugih novih elementov, je Komisija ohranila svoje stališče iz zgoraj navedene uvodne izjave (68).

(71)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija ni navedla, katere informacije, ključne za preiskavo, so manjkale, ter da ni obrazložila, zakaj bi bile zahtevane informacije potrebne in zakaj informacije, ki jih je predložila kitajska vlada, niso zadostovale. Komisija je kitajsko vlado že obvestila o tem, da so informacije nepopolne, in sicer s pozivom k dopolnitvi z dne 16. novembra 2016, v katerem je navedla, da manjkajo zlasti informacije v zvezi z vprašanji za banke v državni lasti ter da bi ocene kreditnega tveganja morale biti na voljo med preverjanjem. Ker zahtevane informacije po preverjanju še zmeraj niso bile na voljo, je Komisija v pismu z dne 16. marca 2017 kitajsko vlado obvestila, da bo morda morala uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, saj še vedno nima na voljo informacij v zvezi z večino bank v državni lasti, ki so vzorčenim družbam dale posojila, niti informacij o posojilih za posamezne družbe, ki so jih zagotovile sodelujoče banke. Torej je bila kitajska vlada ustrezno obveščena o tem, katere informacije mora predložiti, kot tudi o tem, da predložene informacije niso zadostovale.

(72)

Kitajska vlada je nato še navedla, da Komisija ni ustrezno pojasnila, zakaj so se nekatera dejstva štela za najboljše razpoložljive informacije. Komisija se s to trditvijo ni strinjala. V oddelku 3.4.1.2 je razloženo, katera razpoložljiva dejstva so bila uporabljena in zakaj je Komisija menila, da so ta dejstva najboljše razpoložljive informacije. Zato je bila ta trditev zavrnjena kot neutemeljena.

(73)

Zasebna skupina proizvajalcev izvoznikov Jiangsu Shagang Group je tudi nasprotovala uporabi najboljših razpoložljivih dejstev in menila, da ji je bilo z zahtevo, naj Komisiji odobri preverjanje njenih finančnih podatkov, ki jih imajo finančne institucije, naloženo nerazumno breme. Zlasti je trdila, da predstavnik družbe ni prejel vabila, naj se udeleži preverjanja v prostorih finančnih institucij, niti ni bil obveščen o podrobnostih takega preverjanja.

(74)

Komisija je v odgovor na te trditve spomnila, da je družba zahtevo za tako odobritev le na kratko in neutemeljeno zavrnila z enim samim stavkom v elektronskem sporočilu z dne 24. novembra 2016. Takrat družba ni zaprosila za dodatne podrobnosti o preverjanju v prostorih finančnih institucij niti ni zahtevala navzočnosti svojega predstavnika pri takem preverjanju. Če bi družba to zahtevala, bi Komisija lahko zagotovila dodatne podrobnosti in poskusila urediti, da bi bil predstavnik družbe navzoč pri preverjanju.

(75)

Zato se je morala Komisija pri proučevanju obstoja in obsega domnevnega subvencioniranja, dodeljenega s preferenčnimi posojili, delno zanašati na najboljša razpoložljiva dejstva.

(76)

Skupina Jiangsu Shagang Group ni predložila informacij o naključno izbranih nepovratnih sredstvih za namene preverjanja. Poleg tega je Komisija v revidiranih računovodskih izkazih našla dokaze o precejšnjih zneskih nepovratnih sredstev, o katerih ni bil obveščena in ki jih je skupina prejela pred obdobjem preiskave, vendar so koristi zagotavljale med tem obdobjem.

(77)

Komisija je v teh okoliščinah menila, da ni prejela bistvenih informacij v zvezi s tem vidikom preiskave. Zato je imela resne težave z oblikovanjem točnega in utemeljenega sklepa v zvezi z ugotovitvami o subvencioniranju, povezanimi z nepovratnimi sredstvi v zvezi s tem proizvajalcem izvoznikom.

(78)

Komisija je zato družbo obvestila, da bo razmislila o tem, ali bo svoje ugotovitve delno sprejela na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe (tj. glede informacij, povezanih z nepovratnimi sredstvi).

(79)

Družba je v odgovoru na dopis Komisije ugovarjala uporabi člena 28(1) osnovne uredbe v zvezi z nepovratnimi sredstvi. Trdila je, da o nepovratnih sredstvih, ki jih je Komisija odkrila med preveritvenim obiskom, ni poročala, ker se v vprašalniku ni zahtevalo poročanje o nepovratnih sredstvih, ki jih je prejela pred OP in ki niso bila evidentirana kot odloženi prihodki. Poleg tega je trdila, da je razčlenitev teh nepovratnih sredstev predložila med preveritvenim obiskom.

(80)

Komisija je med preveritvenim obiskom ugotovila, da je bila večina nepovratnih sredstev, ki so bila prejeta pred OP, povezana s premoženjem na podlagi imen preiskovanih subvencij. Proizvajalec izvoznik bi moral ta nepovratna sredstva šteti za odložena sredstva/prihodek v skladu z veljavnimi računovodskimi pravili, kot so opisana v pojasnilih k njegovim računovodskim izkazom. Zato bi morala družba o teh nepovratnih sredstvih poročati v odgovoru na vprašalnik, v katerem se je zahtevalo, naj se poroča o vseh nepovratnih sredstvih, ki so povezana s premoženjem in knjižena kot odloženi prihodek. Dejstvo, da revizor teh nepovratnih sredstev ni štel za odložene prihodke, ne pomeni, da zneski, ki so bili prejeti pred OP, niso zagotavljali koristi med tem obdobjem, zlasti ker poleg razčlenitve po družbah niso bile predložene nobene podrobnosti. Komisija je zato sklenila, da družba ni predložila niti podrobnih informacij o nepovratnih sredstvih, ki jih je prejela med OP in o katerih se je poročalo v izpolnjenem vprašalniku, niti podrobnih informacij o nepovratnih sredstvih, ki jih je prejela pred OP in glede katerih se je šele med preveritvenim obiskom ugotovilo, da so pomembna za OP. Ker teh podrobnih informacij ni imela na voljo, ni mogla uporabiti informacij o nepovratnih sredstvih, ki jih je predložila družba.

(81)

Komisija se je morala zato pri svojih ugotovitvah v zvezi z nepovratnimi sredstvi za to družbo zanašati na razpoložljiva dejstva. Pri preiskavi družbe na kraju samem je odkrila, da je ta družba prejela precejšnje zneske iz več programov nepovratnih sredstev, zato je kot najboljša razpoložljiva dejstva uporabila najvišji znesek subvencije, ki ga je ugotovila za ta nepovratna sredstva v OP.

(82)

Na podlagi informacij iz pritožbe, obvestila o začetku in odgovorov na vprašalnik Komisije je bilo domnevno subvencioniranje preverjeno prek naslednjih subvencij kitajske vlade:

(83)

V skladu z informacijami, ki so jih predložile štiri vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov, jim je posojila zagotavljalo 45 finančnih institucij, od tega 35 bank v državni lasti. Ostalih 10 finančnih institucij je bilo v zasebni lasti ali pa Komisija ni mogla najti zanesljivih informacij o njihovem lastništvu. Vendar je posebni vprašalnik kljub pozivu, ki je bil poslan kitajski vladi in je zajemal vseh 35 bank v državni lasti, izpolnilo le pet bank v državni lasti. Od ostalih desetih finančnih institucij se je odzvala le ena, ki je navedla, da ne more odgovoriti brez posvetovanja z regulativnimi organi. Po posvetovanju s komisijo bančnih regulatorjev Kitajske je ta finančna institucija Komisijo obvestila, da je pripravljena sodelovati, vendar da ji je komisija bančnih regulatorjev Kitajske svetovala, da se sodelovanje izvede v okviru mehanizma za regulativno sodelovanje (npr. namesto neposredne izmenjave informacij med Komisijo in banko naj bi se informacije izmenjale med kitajskimi regulatorji in regulatorji EU). Komisija je pozdravila to ponudbo za sodelovanje, vendar je navedla, da ni mogoče vzpostaviti take vmesne ureditve za preostali del preiskave. Komisija nikakor ni prejela nobenega dodatnega dopisa ali zahtevka od komisije bančnih regulatorjev Kitajske. Poleg tega finančna institucija ni predložila nobenih vsebinskih pripomb v določenem roku. Zato je Komisija morala uporabiti najboljša razpoložljiva dejstva.

(84)

Komisija je ugotavljala, ali banke v državni lasti delujejo kot javni organi v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe. V zvezi s tem je preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ, naslednji (16): „Pomembno je, ali je podjetje pooblaščeno za izvajanje vladnih funkcij, ne pa, kako je to doseženo. Obstaja veliko različnih načinov, na katere vlada v ožjem smislu pooblasti subjekte. Zato so lahko relevantne različne vrste dokazov, da je bil določen subjekt pooblaščen. Dokazilo, da subjekt dejansko izvaja vladne funkcije, lahko služi kot dokaz, da ima pooblastilo vlade, zlasti kadar tak dokaz kaže na stalno in sistematično prakso. Po našem mnenju lahko zato dokaz, da vlada izvaja smiseln nadzor nad subjektom in njegovim ravnanjem, v določenih okoliščinah dokazuje tudi, da ima zadevni subjekt pooblastilo vlade, na podlagi katerega izvaja vladne funkcije. Treba pa je poudariti, da razen izrecnega pooblastila s pravnim instrumentom zgolj obstoj formalnih povezav med subjektom in vlado v ožjem smislu verjetno ne zadostuje za pooblastilo vlade. Tako na primer zgolj dejstvo, da je vlada večinski delničar subjekta, ne pomeni, da izvaja smiseln nadzor nad ravnanjem tega subjekta, še manj pa, da ga je pooblastila za izvajanje vladnih funkcij. Vendar je v nekaterih primerih, kadar dokazi kažejo, da so formalni indici vladnega nadzora večplastni, obstajajo pa tudi dokazi, da se je tak nadzor izvajal na smiseln način, na podlagi teh dokazov mogoče sklepati, da zadevni subjekt izvaja pooblastilo vlade.“ V tem primeru ugotovitev, da banke v državni lasti izvajajo vladno funkcijo, temelji na formalnih indicih vladnega nadzora in dokazih, da se je ta izvajal na smiseln način.

(85)

Komisija je želela pridobiti informacije o državnem lastništvu in formalne indice vladnega nadzora v bankah v državni lasti. Proučila je tudi, ali se je nadzor izvajal na smiseln način. Preiskavo tega izvajanja je oviralo dejstvo, da so kitajska vlada in banke v državni lasti zavrnile zahtevo, naj Komisiji omogočijo analizo postopka odločanja, ki je pripeljal do preferenčnih posojil.

(86)

Da bi Komisija izvedla to analizo, je najprej proučila informacije v zvezi s petimi bankami v državni lasti, ki so izpolnile posebni vprašalnik in omogočile preverjanje.

(87)

Med preiskavo je izpolnjene vprašalnike, ki so bili preverjeni na kraju samem, predložilo naslednjih pet bank v državni lasti: Kitajska izvozno-uvozna banka, Industrijska in poslovna banka Kitajske, Konstrukcijska banka Kitajske, Kitajska kmetijska banka in Banka Kitajske. Kar zadeva izposojene zneske, je teh pet bank v državni lasti izdalo precejšen del posojil, ki so bila štirim vzorčenim skupinam podjetij dodeljena v obdobju preiskave (od 50 % do 60 % za skupini Hesteel Group in Jiangsu Shagang Group ter od 80 % do 95 % za skupini Benxi Group in Shougang Group).

(88)

Komisija je na podlagi informacij, prejetih v izpolnjenih vprašalnikih in med preveritvenim obiskom, ugotovila, da je imela vlada neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % delnic v vsaki od teh finančnih institucij.

(89)

Glede na formalne indice vladnega nadzora nad petimi sodelujočimi bankami v državni lasti jih je Komisija vse štela za „ključne finančne institucije v državni lasti“. Tako je v obvestilu „Začasne določbe o nadzornih odborih v ključnih finančnih institucijah v državni lasti“ navedeno: „Ključne finančne institucije v državni lasti, ki so navedene v teh uredbah, so državne politične banke, poslovne banke, družbe za upravljanje finančnih sredstev, delniške družbe, zavarovalnice itd. (v nadaljevanju: državne finančne institucije), v katere državni svet razpošlje nadzorne odbore“ (17).

(90)

Nadzorni odbor ključnih finančnih institucij v državni lasti je imenovan v skladu z začasnimi določbami za nadzorni odbor v ključnih finančnih institucijah v državni lasti. Komisija je na podlagi členov 3 in 5 teh začasnih določb ugotovila, da člane nadzornega odbora imenuje državni svet, ki mu tudi odgovarjajo, iz česar je razviden institucionalni nadzor države nad poslovnimi dejavnostmi sodelujočih bank v državni lasti. Komisija je v zvezi z zadevnimi petimi bankami v državni lasti poleg teh splošno veljavnih indicev ugotovila naslednje.

(91)

Kitajska izvozno-uvozna banka je bila ustanovljena in deluje v skladu z obvestilom o njeni ustanovitvi, ki ga je izdal državni svet, in svojim statutom. Država jo kot njen 100-odstotni delničar nadzoruje z imenovanjem članov njenega nadzornega odbora, ki na sestankih Kitajske izvozno-uvozne banke zastopajo interese države, vključno s političnimi premisleki. Upravnega odbora banka nima, ampak država neposredno imenuje njeno upravo. Na spletišču Kitajske izvozno-uvozne banke je navedeno, da je usmerjena v podpiranje zunanje trgovine Kitajske, naložb in mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Prizadeva si za krepitev finančne podpore ključnim sektorjem in šibkih povezav v kitajskem gospodarstvu, da bi zagotovila trajnosten in zdrav gospodarski in družbeni razvoj.

(92)

Kitajska vlada lahko na podlagi poglavij od 8 do 10 statuta zadevne banke prek svojega 69,6-odstotnega lastniškega deleža imenuje večino najpomembnejših funkcij v upravi banke, na primer predsednika in podpredsednika, predsednika in podpredsednika upravnega odbora, izvršnega direktorja in predsednika odbora nadzornikov.

(93)

Poleg tega v skladu s statutom banke upravni odbor sklicuje skupščino delničarjev, odloča o poslovni strategiji in proračunu banke, sprejema odločitve o naložbah (in združitvah), odloča o odpuščanju višjega vodstva, oblikuje sistem obvladovanja tveganja ter odloča o ustanovitvi oddelkov in podružnic. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Industrijske in poslovne banke Kitajske.

(94)

Kitajska vlada lahko v skladu s poglavji 11 in 12 statuta zadevne banke kot glavni delničar s 57,31-odstotnim deležem imenuje večino članov upravnega odbora, ki je izvršilno telo skupščine delničarjev, ki upravlja Konstrukcijsko banko Kitajske, in odgovarja skupščini delničarjev. Isto velja za odbor nadzornikov, tj. nadzorni organ banke, kot ga določa poglavje 16 statuta.

(95)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom Konstrukcijske banke Kitajske odloča o proračunu banke, naložbah ter odpustitvi notranjega revizijskega predstojnika in sekretarja upravnega odbora. Deset izvršnih članov (od skupno 15) upravnega odbora sestavlja višje vodstvo Konstrukcijske banke Kitajske. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Konstrukcijske banke Kitajske.

(96)

Kot je navedeno v členu 134 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar z 79,62-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje vse člane upravnega odbora. V skladu s členom 199 statuta to velja tudi za nadzorni odbor.

(97)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom Kitajske kmetijske banke določa strategijo banke, odloča o njenem proračunu in naložbah, imenuje predsednika in sekretarja upravnega odbora ter vzpostavi in spremlja sistem obvladovanja tveganja banke. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Kitajske kmetijske banke.

(98)

Kot je navedeno v členu 122 statuta, ima kitajska vlada kot glavni delničar s 64,63-odstotnim deležem pooblastila, da imenuje izvršne in neizvršne direktorje banke, ki sestavljajo upravni odbor.

(99)

Poleg tega upravni odbor v skladu s statutom Banke Kitajske med drugim določa strateška načela, poslovne načrte in glavne naložbene načrte finančne institucije ter imenuje ali razrešuje višje uslužbence, kot so predsednik in sekretar upravnega odbora, podpredsednik in drugo višje vodstveno osebje. Odbor odloča tudi o izvajanju resolucij na skupščini delničarjev in odobri politike upravljanja podjetja. Iz tega neizčrpnega seznama pristojnosti je razviden institucionalni nadzor države nad dnevnim poslovanjem Banke Kitajske.

(100)

Komisija je želela pridobiti tudi informacije o tem, ali je kitajska vlada izvajala smiseln nadzor nad ravnanjem petih sodelujočih bank v državni lasti v zvezi z njihovimi posojilnimi politikami in oceno tveganja, kadar so dodeljevale posojila jeklarski industriji. V zvezi s tem so se upoštevali naslednji regulativni dokumenti:

(101)

Komisija je pri pregledovanju teh regulativnih dokumentov ugotovila, da finančne institucije v LRK poslujejo v splošnem pravnem okolju, ki jim nalaga, da se pri sprejemanju finančnih odločitev prilagodijo industrijski politiki kitajske vlade.

(102)

Člen 34 zakona o bankah se uporablja za vse finančne institucije, ki delujejo na Kitajskem, in na splošni ravni določa, da „poslovne banke svojo posojilno dejavnost izvajajo v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter smernicami industrijske politike države.“ Kar zadeva Kitajsko izvozno-uvozno banko, so njena pooblastila v okviru javne politike določena v obvestilu o njeni ustanovitvi in drugih javno dostopnih informacij.

(103)

Po razkritju je kitajska vlada navedla, da so bila posebna posojila iz člena 7 navedenih Splošnih pravil o posojilih odpravljena v letu 1999 na podlagi Okrožnice Ljudske banke Kitajske o izboljšanju upravljanja posebnih posojil YINFA [1999] št. 228 in da je člen 15 postal nerelevanten, saj PBOC ne določa več zgornje in spodnje meje posojil.

(104)

Kitajska vlada je poleg tega trdila, da je Komisija napačno razlagala člen 34 zakona o bankah. Sklicevala se je tudi na člene 4, 5, in 7 zakona o bankah, ki naj bi se nanašali na avtonomnost banke, nevmešavanje s strani subjektov ali posameznikov in vlad ter preverjanje verodostojnosti posojilojemalcev. Kitajska vlada je nadalje navedla, da se člena 34 ne bi smelo brati ločeno.

(105)

Komisija ja priznala, da so bila posebna posojila odpravljena leta 1999. Vendar to ne spremeni ugotovitve glede obstoja preferenčnih posojil, ki temelji tudi na drugih razpoložljivih dejstvih, ki sama po sebi zadoščajo.

(106)

Kar zadeva člen 15 Splošnih pravil o posojilih, se Komisija ni strinjala s pogledom kitajske vlade. Navedeni člen določa: „V skladu z državno politiko lahko ustrezne službe subvencionirajo posojilne obresti, in sicer z namenom spodbujanja rasti nekaterih industrij in gospodarskega razvoja na nekaterih območjih.“ Ta določba ostaja relevantna tudi po odpravi spodnjih in zgornjih meja obrestnih mer. Člen 38 zakona o bankah se v vsakem primeru še vedno nanaša na omejitve in se ga lahko kadar koli uporabi.

(107)

Kar zadeva zakon o bankah, členi 4, 5 in 7 spadajo v „Poglavje I Splošne določbe“, medtem ko člena 34 in 35 spadata v „Poglavje IV Osnovna pravila za posojila in druge poslovne dejavnosti“. Člen 4 navaja: „Za poslovanje komercialnih bank veljajo načela varnosti, likvidnosti in učinkovitosti. Komercialne banke same sprejemajo odločitve glede svojega poslovanja, so odgovorne za svoja tveganja, prevzemajo odgovornost za svoje dobičke in izgube ter izvajajo samoomejevanje. V skladu z zakonom opravljajo posle brez vmešavanja katere koli enote ali posameznika. Prav tako so civilno odgovorne z vsem svojim premoženjem, ki ga imajo kot pravne osebe“. Člen 7 zakona o bankah se nanaša na preverjanje kreditne sposobnosti posojilojemalca.

(108)

Preiskava je pokazala, da se člena 4 in 7 zakona o bankah uporabljata v skladu s členom 34 zakona o bankah, tj. kadar država vzpostavi javno politiko, jo banke izvajajo in sledijo njenim navodilom. Ugotovitve te preiskave niso podprle trditve, da banke pri odločitvah o odobritvi posojil ne upoštevajo vladne politike in načrtov. Potrdile so nasprotno, kakor je jasno opisano v uvodnih izjavah od (121)do (128). Komisija je tako ugotovila, da člen 4 zakona o bankah poslovnim bankam ni preprečeval, da upoštevajo industrijsko politiko in načrte vlade.

(109)

Kitajska vlada se je sklicevala tudi na člen 5 zakona o bankah, iz katerega po njenem mnenju izhaja, da se „lokalne vlade in vladne službe na različnih ravneh, javne organizacije ali posamezniki ne vmešavajo v poslovanje bank“. Vendar pa se dejansko besedilo člena 5 zakona o bankah glasi: „Poslovne banke pri poslovanju s svojimi strankami spoštujejo načela enakosti, prostovoljnosti, pravičnosti in dobre vere“. Komisija meni, da to besedilo ne razveljavlja obveznosti bank, da upoštevajo interese javne politike, kakor je navedeno v členu 34 zakona o bankah. Kakor je navedeno v vodnih izjavah od (121) do (128), se glede ravnanja bank pri zagotavljanju posojil vzorčenim družbam ne more šteti, da je besedilo tega člena v nasprotju s tem, kako Komisija razlaga člen 34.

(110)

Industrijska politika države je določena s centralnim načrtovanjem, kot je pojasnjeno v oddelku 3.1. Kar zadeva jeklarsko industrijo, je v poglavju 5 12. petletnega načrta za jeklarstvo izrecno predvidena krepitev povezave med finančnimi politikami in industrijsko politiko za jeklo. Poleg tega so v poglavju 5 13. petletnega načrta za jeklarsko industrijo izdane „smernice za finančne institucije in zasebni kapital za podporo prednostnih nalog načrta“, določeno pa je tudi, da „[…]banke, kar zadeva podjetja, ki imajo trg in so donosna, povpraševanje po kreditih ohranjajo v razumnih mejah“.

(111)

Podobno se s sklepom št. 40 vsem finančnim institucijam nalaga, naj kreditno podporo zagotavljajo zlasti „spodbujanim“ projektom. Kot je pojasnjeno že v poglavju 3.1, spadajo projekti jeklarske industrije v „spodbujano“ kategorijo.

(112)

Po razkritju je kitajska vlada ob sklicevanju na člena 17 in 18 tega sklepa navedla, da Komisija ni pojasnila, kako naj bi sklep št. 40 dokazoval, da se od bank zahteva izvajanje kakršnih koli preferenčnih kreditnih poslov. Komisija je navedla, da je iz Sklepa razvidno, da želi kitajska vlada dejavno podpreti razvoj jeklarske industrije. S Sklepom se tudi vsem finančnim institucijam nalaga, da zagotovijo kreditno podporo samo spodbujanim projektom (kategorija, v katero sodijo projekti jeklarske industrije), hkrati pa Sklep obljublja še „druge preferenčne politike za spodbujane projekte“. Na podlagi zgoraj navedenega morajo banke zagotoviti kreditno podporo jeklarski industriji v skladu s sklepom št. 40. Člena 17 in 18 tega istega sklepa sicer od bank zahtevata upoštevanje kreditnih načel, vendar Komisija med preiskavo ni ugotovila, da se te zahteva dejansko tudi izvaja. Sklep št. 40 torej potrjuje predhodno ugotovitev v zvezi z zakonom o bankah, in sicer da banke izvajajo pooblastila vlade v obliki preferenčnih kreditnih poslov.

(113)

Poleg tega so smernice Ljudske banke Kitajske, komisije bančnih regulatorjev Kitajske, kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje in kitajske nadzorne komisije na področju zavarovanja ter obvestilo „Več mnenj o odpravi presežne zmogljivosti“ izrecno namenjene družbam v jeklarski industriji. V njih je navedeno, da morajo finančne institucije v celoti priznati temeljno vlogo in strateški pomen jeklarske in premogovniške industrije ter še naprej zagotavljati kreditno podporo jeklarskim družbam, ki upoštevajo industrijsko politiko ter se prilagodijo in prerazporedijo, ne da bi povečale svojo proizvodno zmogljivost. Ta podpora mora zajemati tudi določanje obrestnih mer ter spodbujanje obveznic in posojil za združitve in pripojitve. Poleg tega se spodbujata prestrukturiranje dolga in odpis dolga.

(114)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni navedla nobenih specifičnih določb v zgoraj navedenih dokumentih, ki bi podpirali njene sklepe. Komisija je poudarila, da se je pri svojih trditvah v prejšnji uvodni izjavi zlasti opirala na naslednje dele obvestila „Več mnenj o reševanju presežne zmogljivosti“:

(115)

V smernicah Ljudske banke Kitajske, komisije bančnih regulatorjev Kitajske, kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje in kitajske nadzorne komisije na področju zavarovanja je med drugim pomembno naslednje:

(116)

Smernice o zelenih kreditih finančne institucije spodbujajo, naj uporabijo različne politike za podaljšanje kreditov in obvladovanje tveganja v skladu z industrijskimi politikami in glede na okoljski položaj kreditojemalca. Jeklarska industrija se šteje za glavni cilj za zagotavljanje posojil, povezanih z okoljskimi projekti. Industrijska politika v tem okviru je pojasnjena v „Mnenjih o krepitvi varčevanja z energijo in zmanjšanja emisij ter pospešitvi strukturnega prilagajanja v železarski in jeklarski industriji“. V teh mnenjih je poudarjeno, da je „[…] železarska in jeklarska industrija, ki je ena od industrij z največjim potencialom za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij, […] ključna za prizadevanja za ohranjanje energije in zmanjšanje emisij. Krepitev ohranjanja energije in zmanjšanja emisij ter strukturno prilagajanje je pomemben in obsežen ukrep za preoblikovanje razvojnega modela železarske in jeklarske industrije.“ Zato se „močno spodbujajo“ projekti, ki so povezani z novimi tehnologijami in tehnikami krožnega gospodarstva ter ohranjanja energije in zmanjšanja emisij, kot so suho gašenje koksa pri visokih temperaturah in pritisku, suho odstranjevanje prahu, zajem in izkoriščanje odvečne toplote in pritiska plina iz črnega premoga ter razžvepljevanje sintranega dimnega plina, in posledično „zeleno“ financiranje.

(117)

Kitajska vlada je v pripombah v zvezi z razkritjem navedla, da smernice o zelenih kreditih in Mnenja o krepitvi varčevanja z energijo in zmanjšanja emisij ter pospešitvi strukturnega prilagajanja v železarski in jeklarski industriji ravno tako ne dokazujejo obstoja zavezujočega normativnega okvira za posojila. Kitajska vlada se je zlasti sklicevala na člen 15 smernic o zelenih kreditih, ki bančnim institucijam nalaga, „da okrepijo zahteve glede skrbnega pregleda pri odobravanju posojil“.

(118)

Ugotovitve te preiskave niso podpirale trditve, da člen 15 smernic o zelenih kreditih finančnim institucijam preprečuje, da pri odobravanju posojil sledijo industrijski politiki in načrtom vlade. Podpirajo prav nasprotno, kakor je jasno navedeno v uvodnih izjavah od (121) do (128) spodaj. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(119)

Zakon o bankah je pravno zavezujoč. Obvezna narava petletnih načrtov je bila ugotovljena v uvodni izjavi (55). Obvezna narava sklepa št. 40 je bila ugotovljena v uvodni izjavi (55). Obvezna narava drugih regulativnih dokumentov je razvidna iz klavzul o nadzoru in vrednotenju, ki jih vsebujejo. V obvestilu „Več mnenj o odpravi presežne zmogljivosti“ je navedeno, da „[…] komisija bančnih regulatorjev Kitajske, komisija za nacionalni razvoj in reforme ter ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo pravočasno organizirajo inšpekcijski pregled in nadzor izvajanja tega obvestila“. V členu 28 smernic o zelenih kreditih je navedeno, da „[…] regulativni organi v bančni industriji […] na podlagi zunanjega nadzora in inšpekcijskega pregleda na kraju samem celovito ocenijo učinek zelenih kreditov, ki so jih odobrile finančne institucije v bančni industriji. Rezultati vrednotenja se uporabijo kot pomembna podlaga za regulativne ocene, dostop institucij, dostop podjetij in ocenjevanje uspešnosti višjega vodstvenega osebja finančnih institucij v bančni industriji v skladu z zadevnimi zakoni in predpisi.“ V smernicah Ljudske banke Kitajske, komisije bančnih regulatorjev Kitajske, kitajske nadzorne komisije za vrednostne papirje in kitajske nadzorne komisije na področju zavarovanja o podpiranju jeklarske in premogovniške industrije pri odpravi presežne zmogljivosti in doseganju preobrata v razvoju je navedeno, da bi morale finančne institucije okrepiti komunikacijo s službami lokalnih vlad.

(120)

Komisija na tej podlagi ugotavlja, da je kitajska vlada vzpostavila normativni okvir, ki ga morajo upoštevati vodstveni delavci in nadzorniki, ki jih imenuje kitajska vlada in ki tej tudi odgovarjajo. Kitajska vlada se je torej pri izvajanju smiselnega nadzora nad ravnanjem petih sodelujočih bank v državni lasti, kadar so te zagotavljale posojila jeklarski industriji, opirala na normativni okvir.

(121)

Komisija je želela pridobiti tudi oprijemljive dokaze o izvajanju smiselnega nadzora na podlagi konkretnih posojil. Pet sodelujočih bank v državni lasti je med preverjanjem opozorilo na člena 4 in 5 zakona o bankah, v skladu s katerima morajo izvesti neodvisno oceno zahtevka za posojilo. Trdile so, da so pri dodeljevanju spornih posojil v praksi uporabljale izpopolnjene politike in modele za oceno kreditnega tveganja, konkretni primeri pa niso bili predloženi. Pet sodelujočih bank v državni lasti je predložitev informacij, vključno z njihovimi posebnimi ocenami kreditnega tveganja, povezanimi z vzorčenimi družbami, iz regulativnih in pogodbenih razlogov zavrnilo. V zvezi s slednjimi so poudarile, da bi kršile pogodbo, če bi informacije predložile brez soglasja posojilojemalca. Vse štiri skupine vzorčenih proizvajalcev izvoznikov so zavrnile podpis pisma o soglasju, s katerim bi omogočile pregled svojih finančnih podatkov v prostorih banke.

(122)

Ker ni bilo oprijemljivih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti, je Komisija proučila splošno pravno okolje, kakor je bilo opisano v uvodnih izjavah od (100) do (120), ter ravnanje petih sodelujočih bank v državni lasti v zvezi s posojili, ki so jih zagotovile vzorčenim družbam. To ravnanje je bilo v nasprotju z njihovim uradnim stališčem, saj niso ravnale, kot bi finančne institucije običajno ravnale na podlagi temeljite ocene tveganja, ki temelji na trgu.

(123)

Med preveritvenimi obiski je bilo, z izjemo nekaterih posojil v tuji valuti in enega posojila enemu vzorčenemu proizvajalcu izvozniku, ugotovljeno, da so se posojila štirim skupinam vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zagotavljala po obrestnih merah, podobnih referenčni obrestni meri Ljudske banke Kitajske (18), ne glede na njihov finančni položaj in profil tveganja. Torej so se posojila zagotavljala pod tržnimi obrestnimi merami, ki bi ustrezale profilu tveganja štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. Poleg tega so vse vzorčene družbe prejele posojila revolving, ki jim omogočajo, da kapital, s katerimi so odplačala posojila na datum zapadlosti, takoj nadomestijo s svežim kapitalom od novih posojil.

(124)

V primerih skupin Shougang Group in Benxi Group so bili razporedi plačil prestrukturirani ali pa je bil dolg odpisan zaradi finančnih težav, Komisija pa je odkrila tudi en poseben primer posredovanja kitajske vlade, zaradi katerega je bil dolg prestrukturiran kljub drugačni finančni presoji finančnih institucij (19).

(125)

Komisija je ugotovila tudi, da posojila, o katerih bi banke morale poročati kot o neobičajnih posojilih, pet sodelujočih bank v državni lasti v nacionalnem centralnem registru kreditov ni označilo za take. Obveznost poročanja velja zlasti, kadar so bila posojila prestrukturirana, dolžnik ni plačal ali so bila izdana posojila revolving. Taki primeri so bili odkriti pri vseh štirih skupinah vzorčenih proizvajalcev izvoznikov. V skladu s smernicami komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja bi morali biti vsi ti primeri vključeni v centralni register kreditov. Zaradi pomanjkljivega poročanja finančnih institucij je slika kreditnega položaja družbe v centralnem registru kreditov izkrivljena, saj iz registra ni razvidna dejanska kreditna sposobnost družbe. Zato bi finančna institucija, če bi izvedla oceno tveganja, ki temelji na trgu, to storila na podlagi netočnih informacij.

(126)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da dejstvo, da nekatera posojila niso bila sporočena v centralni register kreditov, dokazuje, da zakonodajni okvir za posojila ni zavezujoč. Vendar če nekateri akterji o nekaterih posojilih niso dosledno poročali v centralni register, to še ne pomeni, da smernice kot take niso zavezujoče.

(127)

Poleg tega je kitajska vlada navedla, da so letna poročila več kitajskih bank vsebovala obširna poglavja o upravljanju tveganja in bonitetni analizi ter da je iz njih jasno razvidno, da so bila v zadnjih letih posojila jeklarski industriji prej omejena kot razširjena. Komisija je menila, da informacije v zvezi z oceno kreditnega tveganja, ki so jih vsebovala letna poročila, niso prinesle nobenih novih elementov, ki bi podprli trditve kitajske vlade. V vsakem primeru so ti abstraktni in ne dopuščajo ocene posameznih primerov, prav tako pa tudi ne predstavljajo dokaza, da taka ocena dejansko poteka. Poleg tega primeri, ki jih je kitajska vlada navedla za Kitajsko izvozno-uvozno banko in Konstrukcijsko banko Kitajske, ne dokazujejo nič drugega kot zgolj zmanjšanje deleža posojil za jeklarsko industrijo. Te navedbe niso vsebovale nobenih informacij o pogojih, pod katerimi so se posojila dodeljevala. Kakor koli že, ob pomanjkanju kakršnih koli informacij o tem, kako banke v državni lasti in zasebne banke, ki jih je kitajska vlada pooblastila in jim naložila opravljanje funkcij, v celoti dodeljujejo posojila jeklarski industriji, je dejstvo, da sta dve finančni instituciji zmanjšali svojo izpostavljenost, zanemarljivo. Glede letnega poročila Kitajske komercialne banke se je kitajska vlada v svoji izjavi zgolj sklicevala na dejstvo, da je banka prilagodila svoje kreditne politike, ne da bi pri tem navedla kakršne koli podrobnosti. Tudi če je Kitajska komercialna banka zvišala svoje standarde za dostop do posojil, je iz citata hkrati razvidno, da je banka „podprla svoje kakovostne stranke“.

(128)

Zato Komisija ni videla razloga, da bi spremenila svoje ugotovitve in je sklenila, da je kitajska vlada izvajala bistven nadzor nad ravnanjem petih sodelujočih bank v državni lasti v zvezi z njihovimi posojilnimi politikami in oceno tveganja, kadar so dodeljevala posojila jeklarski industriji.

(129)

Komisija je ugotovila, da pet sodelujočih finančnih institucij v državni lasti izvaja navedeni pravni okvir, ko izvajajo vladne funkcije v zvezi z jeklarsko industrijo, zato delujejo kot javni organi v smislu člena 2(b) osnovne uredbe v povezavi s členom 3(1)(a)(i) osnovne uredbe in v skladu z ustrezno sodno prakso STO.

(130)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da Komisija ni izpolnjevala dokaznih standardov za določanje, ali so banke v državni lasti javni organi, saj njeni sklepi domnevno temeljijo le na uradnih indicih nadzora, kot je lastništvo kitajske vlade ali pristojnost za imenovanje vodstvenih uradnikov. Komisija je to trditev zavrnila kot neutemeljeno, saj je v uvodnih izjavah od (100) do (128) zelo podrobno proučila tudi smiselnost izvajanja nadzora.

(131)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, kitajska vlada od nobene druge banke v državni lasti, ki je zagotavljala posojila vzorčenim družbam, ni zahtevala, naj vrne posebni vprašalnik. Komisija je zato v skladu z ugotovitvami iz uvodnih izjav od (61) do (75) sklenila, da bo pri ugotavljanju, ali se navedene banke v državni lasti štejejo za javne organe, uporabila najboljša razpoložljiva dejstva.

(132)

Komisija je na podlagi javno dostopnih informacij, kot so spletišče banke, letna poročila in informacije iz bančnih imenikov ali z interneta, ugotovila, da je naslednjih 30 bank, ki so štirim vzorčenim skupinam proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, delno ali v celoti v lasti države ali pravnih oseb v lasti države: Kitajska razvojna banka, Komunikacijska banka, banka China Everbright, Poštna hranilnica, Kitajska komercialna banka, Razvojna banka Šanghaj Pudong, Kitajska industrijska banka, Podeželska poslovna banka Shenyang, Poslovna banka Benxi City, Poslovna banka Benxi, Kailuan Group Financial Co., Liaoning Hengyi Financing Lease Co., Ltd., Chengdejska banka, Hebeiska banka, Šanghajska banka, Banka Ningbo, Banka China CITIC, Banka China Guangfa, Banka China Bohai, Banka Huaxia, Kitajska banka za vire, Banka China Zheshang, banka China Credit Trust, Huarong International Trust Co. Ltd., Northern International Trust Co., Ltd., Banka Zhangjiakou, Hebei Iron and Steel Group Financial Co., Ltd, Shougang Group Finance, Finančni urad mesta Benxi City in Podeželska kreditna zadruga Zunhua. Informacije o lastniški strukturi navedenih bank so na voljo v naslednji preglednici:

(133)

Ker zadevne finančne institucije niso predložile posebnih informacij, ki bi dokazovale nasprotno, je Komisija ugotovila tudi, da sta lastništvo in nadzor, ki ju izvaja kitajska vlada, temeljila na formalnih indicih iz istih razlogov, kot je navedeno v oddelku 3.4.1.1. Zlasti se na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev predvideva, da kitajska vlada vodstvene delavce in nadzornike, ki ji tudi odgovarjajo, v navedenih 30 bankah v državni lasti imenuje enako kot v petih sodelujočih bankah v državni lasti.

(134)

Kar zadeva bistveno izvajanje nadzora, je Komisija menila, da bi se ugotovitve v zvezi s petimi sodelujočimi finančnimi institucijami, ki so v obdobju preiskave izdale precejšen del posojil štirim vzorčenim skupinam družb (od 50 % do skoraj 90 %, odvisno od družbe), lahko štele za reprezentativne tudi za druge nesodelujoče finančne institucije v državni lasti. Zanje enako velja tudi normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.1(b). Ker ni dokazov o nasprotnem, je mogoče na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev predvidevati, da tako kot pri petih sodelujočih bankah v lasti države ni konkretnih dokazov o ocenah kreditne sposobnosti, zato zanje enako velja normativni okvir, analiziran v oddelku 3.4.1.1(b).

(135)

Komisija je ugotovila tudi, da ima večina posojilnih pogodb, ki jih je Komisija pridobila od vzorčenih družb, podobne pogoje ter da so dogovorjene posojilne obrestne mere podobne in se delno prekrivajo z obrestnimi merami, ki jih je zagotovilo pet sodelujočih bank v državni lasti.

(136)

Komisija je zato menila, da so ugotovitve za pet sodelujočih bank v državni lasti zaradi navedenih podobnosti kreditnih pogojev in posojilnih obrestnih mer ter reprezentativnosti zadevnih petih finančnih institucij, ki so bile preverjene, najboljša razpoložljiva dejstva za oceno ostalih 30 bank v državni lasti.

(137)

Na tej podlagi je sklenila, da se tudi drugih 30 bank v državni lasti, ki vzorčenim družbam zagotavljajo posojila, šteje za javne organe v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(138)

Po razkritju je kitajska vlada ugovarjala oceni formalnih indicev nadzora, ki jo je izvedla Komisija; trdila je, da je Komisija izvedla splošno oceno vseh finančnih institucij po vsej državi, ne da bi upoštevala glavne značilnosti in funkcije posameznih subjektov in njihovih odnosov z vlado. Poleg tega je kitajska vlada navedla, da bi bilo treba razlikovati med finančnimi institucijami v lasti podjetij v državni lasti in tistimi, ki so v neposredni lasti kitajske vlade. Kar zadeva oceno na ravni države, je Komisija opozorila, da je izvedla posebno analizo javnega organa za vsako od finančnih institucij, za katere je kitajska vlada predložila zahtevane relevantne informacije. Na žalost kitajska vlada ni predložila informacij za vse druge finančne institucije, ki so izdajale posojila vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, kot je opisano v oddelku 3.2. Komisija je bila zato prisiljena analizo javnega organa izvesti na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev.

(139)

Komisija je ob upoštevanju navedenih premislekov sklenila, da se vseh 35 kitajskih finančnih institucij v državni lasti, ki so zadevnim štirim skupinam sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zagotavljale posojila, šteje za javne organe v smislu člena 3 in člena 2(b) osnovne uredbe.

(140)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da tudi če se za finančne institucije v državni lasti ne bi štelo, da so javni organi, bi se v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah (143) in (144), kljub temu štelo, da jih je kitajska vlada pooblastila in jim naložila opravljanje funkcij, ki so običajno v pristojnosti vlade. Njihovo ravnanje bi se zato v vsakem primeru pripisalo kitajski vladi.

(141)

Komisija je nato obravnavala deset preostalih finančnih institucij. Za naslednjih osem finančnih institucij se je štelo, da so v zasebni lasti: HSBC, Banka Standard Chartered, Banka Ping An, Australia & New Zealand Banking Group (China) Limited, Shagang Group Finance, DBS Group (China) Limited, Pekinška banka in Banka Hang Seng. Za zasebni sta se šteli tudi Podeželska poslovna banka Jinfeng in Banka SPB, saj ni bilo javno dostopnih informacij o njuni lastniški strukturi. Komisija je analizirala, ali je tem finančnim institucijam kitajska vlada naložila ali jih pooblastila, da dodelijo subvencije jeklarski industriji v smislu člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe.

(142)

Po mnenju pritožbenega organa STO se „pooblastitev“ pojavi, kadar vlada zasebnemu organu naloži odgovornost, „usmerjanje“ pa se nanaša na primere, kadar vlada nad zasebnim organom izvaja pooblastila (20). Vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka, pri čemer bi se „v večini primerov […] pričakovalo, da pooblastitev ali usmerjanje zasebnega organa vključuje neko obliko grožnje ali prisile“ (21). Hkrati članice v skladu z odstavkom (iv) ne smejo uvesti izravnalnih ukrepov za izdelke, „kadar vlada zgolj izvaja svoje splošne regulativne pristojnosti“ (22) ali kadar ima posredovanje vlade „lahko ali pa tudi ne določen učinek zgolj na podlagi navedenih dejanskih okoliščin in uveljavljanja proste izbire akterjev na zadevnem trgu“ (23). Pooblastitev in usmerjanje pomenita „aktivnejšo vlogo vlade in ne zgolj spodbude“ (22).

(143)

Komisija je opozorila, da normativni okvir v zvezi z jeklarsko industrijo iz uvodnih izjav od (100) do (120) velja za vse finančne institucije v LRK, vključno s finančnimi institucijami v zasebni lasti. Obvestilo „Več mnenj o odpravi presežne zmogljivosti“ je na primer naslovljeno na vse strateške banke, velike banke, banke, ki so delniške družbe, poštne hranilnice, banke s tujimi naložbami, družbe za upravljanje finančnega premoženja in druge finančne institucije, ki jih upravlja komisija bančnih regulatorjev Kitajske.

(144)

Poleg tega je bilo med preveritvenimi obiski vzorčenih družb ugotovljeno, da ima večina posojilnih pogodb, ki jih je Komisija pridobila od vzorčenih družb, podobne pogoje ter da so bile posojilne obrestne mere zasebnih finančnih institucij podobne in so se delno prekrivale z obrestnimi merami, ki so jih zagotavljale finančne institucije v javni lasti.

(145)

Komisija je tudi tem desetim finančnim institucijam poslala dopise z zahtevo po dodatnih informacijah o njihovih posojilnih praksah in oceni tveganja. Odzvala je le ena, ki je navedla, da ne more odgovoriti brez posvetovanja z regulativnimi organi. Po posvetovanju s komisijo bančnih regulatorjev Kitajske, je ta finančna institucija Komisijo obvestila, da je pripravljena sodelovati, vendar da ji je komisija bančnih regulatorjev Kitajske svetovala, da se sodelovanje izvede v okviru mehanizma za regulativno sodelovanje (npr. namesto neposredne izmenjave informacij med Komisijo in banko se informacije izmenjajo med kitajskimi regulatorji in regulatorji EU). Komisija je pozdravila to ponudbo za sodelovanje, vendar je navedla, da ni mogoče vzpostaviti take vmesne ureditve za preostali del preiskave. Komisija nikakor ni prejela nobenega dodatnega dopisa ali dodatnega zahtevka od komisije bančnih regulatorjev Kitajske. Poleg tega finančna institucija ni predložila nobenih vsebinskih pripomb v določenem roku. Nobena od teh institucij torej ni predložila dokazov, ki bi bili v nasprotju z ugotovitvami Komisije.

(146)

Ker Komisija od zasebnih finančnih institucij ni prejela nasprotnih informacij, je sklenila, da je država, kar zadeva jeklarsko industrijo, vsem finančnim institucijam (vključno z zasebnimi finančnimi institucijami), ki na Kitajskem poslujejo pod nadzorom komisije bančnih regulatorjev Kitajske, naložila ali jih pooblastila v smislu prve alinee člena 3(1)(a)(iv) osnovne uredbe, naj izvajajo vladne politike in jeklarski industriji zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah.

(147)

Po razkritju je kitajska vlada navedla, da bi Komisija morala pojasniti, ali je uporabila standard „pooblastitve“ ali standard „usmerjanja“, saj se standarda medsebojno izključujeta. Poleg tega je kitajska vlada trdila, da Komisija pooblastitev ali usmerjanje razume preozko, saj se osredotoča na zakonski standard, ki predpostavlja „aktivnejšo vlogo vlade in ne zgolj spodbude“. Na drugi strani je kitajska vlada trdila, da je odbor v zadevi ZDA – omejitve izvoza zahteval poglobljeno analizo na podlagi obstoja (i) izrecnega in pritrdilnega delegiranja ali ukaza, (ii) naslovljenega na določeno stran in (c) katerega predmet je določena naloga ali cilj (24).

(148)

Glede prve točke je Komisija menila, da se standard „pooblastitve“ in standard „usmerjanja“ medsebojno ne izključujeta, saj vlada v obeh primerih uporablja zasebni organ kot posrednika za izvršitev finančnega prispevka. Glede druge točke se Komisija ni strinjala z razlago kitajske vlade glede zakonskega standarda, ki naj bi se uporabil. Kot je že opisano v uvodni izjavi (142), se je Komisija oprla na poznejšo sodno prakso STO, v kateri je pritožbeni organ menil, da je zamenjava besed „zaupati“ in „ukazati“ z besedama „delegirati“ in „ukazati“ kot standard preveč toga (25). Iz navedenega sledi, da dokazni standard, ki ga je določil pritožbeni organ, v tem primeru ni bilo tako strog kot razlaga prvotnega odbora v zadevi ZDA – omejitve izvoza. V nobenem primeru kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov ali argumentov, ki bi ovrgli ugotovitve Komisije o zaupanju ali ukazu v smislu člena 3(1)(a) (iv) osnovne uredbe v sedanji preiskavi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(149)

Kot je ponazorjeno v uvodnih izjavah od (100) do (120), več pravnih dokumentov, ki so namenjeni zlasti družbam v jeklarski industriji, usmerja finančne institucije, naj jeklarski industriji zagotavljajo posojila po preferenčnih obrestnih merah. Na podlagi teh dokumentov je bilo dokazano, da finančne institucije zagotavljajo preferenčna posojila le omejenemu številu panog/družb, ki delujejo v skladu z ustreznimi politikami kitajske vlade.

(150)

Komisija je zato sklenila, da subvencije v obliki preferenčnih posojil niso splošno dostopne, ampak so specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Poleg tega ni nobena od zainteresiranih strani predložila dokazov o tem, da preferenčna posojila temeljijo na objektivnih merilih ali pogojih v smislu člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(151)

Po razkritju je kitajska vlada navedla, da se na podlagi poročila PO v zadevi ZDA – zrakoplov (druga pritožba) analiza specifičnosti ne bi smela osredotočati le na „posamezne prejemnike, navedene v pritožbi, ampak ... tudi na vsa podjetja ali industrije, ki so upravičeni do iste subvencije“ (26), in da mora biti glede na poročilo odbora v zadevi ES – zrakoplov (27) subvencija, da bi bila specifična, zagotovljena dovolj omejeni „skupini“ podjetij ali industrij. Kitajska vlada je trdila tudi, da Komisija ni pojasnila, kateri del dokumentov, na katere se sklicuje, obravnava izrecno zagotavljanje preferenčnih posojil za jeklarsko industrijo. Glede tega se je Komisija sklicevala na dokumente iz uvodne izjave (100). Menila je, da so sklicevanja na jeklarsko industrijo dovolj jasna, saj je ta opredeljena bodisi z imenom bodisi z jasnim sklicevanjem na izdelek, ki ga izdeluje, ali skupino podjetij, ki ji pripada. Poleg tega je zaradi dejstva, da kitajska vlada podpira omejeno skupino spodbujanih industrij, vključno z jeklarsko industrijo, ta subvencija specifična.

(152)

Komisija je nato izračunala znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Pri tem izračunu je ocenila ugodnost za prejemnike v OP. V skladu s členom 6(b) osnovne uredbe je ugodnost za prejemnike razlika med zneskom obresti, ki ga družba plača za vladno posojilo, in zneskom, ki bi ga družba plačala za primerljivo komercialno posojilo, ki bi ga dobila na trgu.

(153)

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da so na kitajskem trgu jekla številne posebnosti. Kot je pojasnjeno v oddelkih od 3.4.1 do 3.4.3, posojila, ki jih zagotavljajo kitajske finančne institucije, izražajo znatno poseganje vlade in ne izražajo obrestnih mer, ki bi bile običajne na delujočem finančnem trgu.

(154)

Vzorčene skupine družb se razlikujejo glede na svoj splošni finančni položaj. Vsaka od njih je imela v obdobju preiskave korist od drugih vrst posojil, pri čemer razlike vključujejo zapadlost, zavarovanje, jamstva in druge povezane pogoje. Iz navedenih dveh razlogov je imela vsaka družba drugačno povprečno obrestno mero na podlagi sklopa posojil, ki jih je prejela.

(155)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da so za kitajske prakse financiranja na trgu jekla, kot je razvidno v zvezi s štirimi vzorčenimi skupinami proizvajalcev, značilna posojila revolving, tj. posojila, ki družbi omogočajo, da kapital, s katerim je na datum zapadlosti odplačala posojila, nadomesti s svežim kapitalom od novih posojil. V skladu s kitajskimi smernicami o razvrščanju posojil na podlagi tveganja bi jih bilo treba opredeliti za t. i. posojila, „ki vzbujajo zaskrbljenost“, kar nakazuje na nekatere dejavnike, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost vračila posojilojemalca, čeprav je trenutno sposoben odplačevati glavnico in obresti posojila. Vendar se to v praksi ni izvajalo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (125).

(156)

Komisija je ocenila finančni položaj vsake vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov posebej, da bi upoštevala te posebnosti. Najprej je analizirala splošni finančni položaj in obstoj posojil revolving na ravni skupine. Nato je to analizo razširila na posamezne družbe v skupini, ki poslujejo na ravni proizvodnje vroče valjanih ploščatih izdelkov. Na podlagi tega je za vsako vzorčeno skupino proizvajalcev izvoznikov posebej izračunala ugodnost, ki jo je ta prejela zaradi preferenčnih posojil, in tako ugodnost dodelila zadevnemu izdelku.

(157)

Skupina Jiangsu Shagang Group je imela glede na svoja finančna poročila v OP na splošno dobiček. Vendar je bila dobičkonosnost skupine v obdobju 2012–2015 stalno nizka, kar nakazuje, da bi lahko bila skupina zaradi manjših sprememb v notranjem ali zunanjem poslovnem okolju izpostavljena izgubam. Njeno razmerje med dolgom in sredstvi je visoko, vendar je v kapitalsko intenzivni panogi, kot je jeklarska industrija, vzdržno. Ta splošni vtis je bil potrjen pri pregledu na kraju samem.

(158)

Komisija je opozorila, da je kitajska bonitetna agencija China Lianhe Credit Rating Co., Ltd., skupini Jiangsu Shagang Group za izdajo obveznic na kitajskem trgu dodelila bonitetno oceno AAA.

(159)

Vendar je opozorila tudi, da so v skladu s pred kratkim objavljeno študijo Mednarodnega denarnega sklada (28) precejšnje razlike med lokalnimi kitajskimi in mednarodnimi bonitetnimi ocenami. Lokalne bonitetne agencije so na primer bonitetne ocene od AA do AAA podelile več kot 90 % kitajskih obveznic, tako visoko oceno pa ima na trgu ZDA manj kot 2 % podjetij.

(160)

To je razvidno tudi iz naslednjega grafa iz študije:

(161)

Na tej podlagi je Komisija ugotovila, da tudi če kitajska bonitetna agencija skupini Jiangsu Shagang Group podeli dobro bonitetno oceno, ta ocena ni zanesljiva.

(162)

Na ravni posameznih družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, so bile v OP v računovodskih izkazih evidentirane izgube, vendar se to ni ponavljalo, iz drugih finančnih kazalnikov, kot sta razmerje med dolgom in sredstvi ali stopnja kritja dolga, pa niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi z zmožnostjo družb, da odplačajo dolg. Vendar je Komisija na kraju samem ugotovila tudi, da je ta družba med vzorčenimi posojili prejela eno posojilo revolving. Poleg tega je bilo v preglednicah s posojili precej kratkoročnih posojil ob njihovem izteku nadomeščenih z novimi posojili v enakem znesku. Ena od vzorčenih družb v skupini je od finančne institucije, ki je specializirana za slaba posojila, prejela kratkoročno posojilo z zelo visoko obrestno mero – med 14 % in 16 % –, kar prav tako kaže, da je imela v OP težave z likvidnostjo.

(163)

Ta primer je dodatno potrdil presojo Komisije, da kitajske bonitetne ocene AAA skupine Jiangsu Shagang Group ne upošteva kot zanesljive.

(164)

Komercialnemu zapisu, ki ga je izdala skupina Jiangsu Shagang Group, je bonitetna agencija Moody's leta 2013 dala oceno Prime-1. Vendar je ta ocena temeljila na oceni podružnice Banke Kitajske New York Mellon, ki je zagotovila jamstvo ravno zato, ker skupina Jiangsu Shagang Group sama ni imela zanesljive in neodvisne bonitetne ocene.

(165)

Finančne institucije, ki so zagotovile posojila, niso izvedle ocene kreditne sposobnosti. Da bi Komisija lahko določila ugodnost, je morala oceniti, ali so bile obrestne mere za posojila, dodeljena skupini Jiangsu Shagang Group, na tržni ravni.

(166)

Menila je, da finančni položaj skupine ustreza bonitetni oceni BB, najvišji oceni, ki se ne šteje več za „naložbeni razred“. „Naložbeni razred“ pomeni, da bodo obveznice, ki jih izda družba, po presoji bonitetne agencije dovolj verjetno izpolnile plačilne obveznosti, da lahko banke vlagajo vanje.

(167)

Za obveznice z oceno špekulativnega razreda se šteje, da imajo špekulativne lastnosti. Dolžniki z oceno špekulativnega razreda bodo verjetno imeli nekatere kakovostne in zaščitne lastnosti, vendar lahko nad njimi prevladajo velike negotovosti ali velika izpostavljenost neugodnim okoliščinam. Ocena BB je najvišja ocena v tej kategoriji in pomeni, da je dolžnik v bližnji prihodnosti manj ranljiv kot drugi nižje ocenjeni dolžniki. Vendar se sooča z velikimi negotovostmi in je izpostavljen negativnim poslovnim, finančnim ali gospodarskim razmeram, zaradi česar v skladu z opredelitvami bonitetne ocene agencije Standard and Poor's morda ne bo mogel izpolniti svojih finančnih obveznosti.

(168)

Premija, ki se pričakuje za obveznice, ki jih izdajo podjetja s to oceno (BB), se je nato uporabila za običajno posojilno obrestno mero Ljudske banke Kitajske, da bi se določila tržna obrestna mera.

(169)

Navedeni pribitek se je določil z izračunom relativnega razmika med indeksi podjetniških obveznic z bonitetno oceno A in podjetniškimi obveznicami z bonitetno oceno BB v ZDA na podlagi podatkov družbe Bloomberg za industrijske segmente. Tako izračunan relativni razmik se je nato prištel referenčni obrestni meri, kot jo je Ljudska banka Kitajske objavila na datum dodelitve posojila, in za obdobje trajanja zadevnega posojila. To se je izvedlo za vsako posojilo, zagotovljeno družbi.

(170)

Za posojila, izražena v tujih valutah v LRK, veljajo podobne razmere v zvezi z izkrivljanjem trga in neobstojem veljavnih bonitetnih ocen, ker tudi ta posojila dodeljujejo iste kitajske finančne institucije. Zato so se za določitev pribitka, kot je bilo ugotovljeno, uporabile podjetniške obveznice z bonitetno oceno BB, izražene v ustreznih valutah in izdane v OP, pribitek pa se je nato prištel posojilni obrestni meri USD LIBOR, da se je določila ustrezna referenčna vrednost.

(171)

Da bi Komisija upoštevala tveganje, ki so ga še povečale prakse dodeljevanja posojil revolving na ravni posameznih družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, je poleg tega poskušala opredeliti še eno ustrezno referenčno vrednost na kitajskem trgu. V zvezi s tem je opozorila, da je banka v državni lasti eni od družb v skupini Jiangsu Shagang Group zagotovila posojilo z zapadlostjo 16 mesecev ter obrestno mero med 14 % in 16 %. Po navedbah skupine Jiangsu Shagang Group je bila razmeroma visoka obrestna mera posledica dejstva, da je ta posebna finančna institucija specializirana za posojila družbam v finančnih težavah, zadevna družba pa je njene storitve izkoristila za reševanje začasne težave z likvidnostjo. Posojila revolving so običajno kazalnik težav s kratkoročno likvidnostjo, zato se za pogoje in zapadlost navedenega posojila šteje, da so ustrezni za upoštevanje dodatne ugodnosti, ki izhaja iz uporabe posojil revolving.

(172)

Zato je bilo po mnenju Komisije primerno ta podatek uporabiti kot ustrezno referenčno vrednost za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj, zagotovljena na ravni proizvodnih družb, ki so izkoristila posojila revolving. Posojila revolving se dejansko običajno sklenejo za kratka obdobja. Zelo malo verjetno je, da bi bila zapadlost posojila revolving daljša od dveh let, to ugotovitev pa potrjujejo konkretni dokazi o posojilih, ki so bili preverjeni v vzorčenih družbah.

(173)

V pripombah po razkritju so kitajska vlada in vzorčene sodelujoče družbe izrazile pomisleke glede metodologije za izračun relativnega razmika, kakor je navedeno v uvodni izjavi (169). Komisija se je na te pripombe odzvala, tako da je vsem zainteresiranim stranem poslala dodatni dokument, v katerem je podrobneje pojasnila uporabljeno metodologijo.

(174)

Na kratko, zainteresirane strani so prejele naslednje dokumente:

(175)

Glede prvega je Komisija priznala, da poslovne banke običajno uporabljajo pribitek, izražen v absolutnih vrednostih. Ugotovljala je, da so razlogi za to prakso v glavnem praktične narave, kajti obrestna mera je navsezadnje absolutno število. Vendar absolutno število izraža oceno tveganja, ki temelji na relativnem vrednotenju. Tveganje neplačila za družbo, ocenjeno z BB, je X % bolj verjetno kot plačilna nesposobnost vlade ali netvegane družbe. To je relativno vrednotenje, ki ga ponazarjajo podatki o preteklem gibanju razmikov (glej analizo spodaj), ki jih je predložila kitajska vlada. Relativni razmik odraža spremembe tržnih razmer, kar ne velja za absolutni razmik.

(176)

Glede druge in tretje točke se je Komisija strinjala z izhodiščem, da obrestne mere ne odražajo le profilov tveganja družb, pač pa tudi tveganja, ki so odvisna od države in valute. Pogosto, kot tudi v tem primeru, se tveganja, odvisna od države in valute, spreminjajo skozi čas, pri čemer so tveganja od države do države različna. Zato netvegane obrestne mere precej nihajo in so včasih nižje v ZDA, včasih pa na Kitrajskem. Te razlike so povezane z dejavniki, kot so zabeležena in pričakovana rast BDP, zaupanje v gospodarstvo in stopnje inflacije. Stopnje netveganih obrestnih mer se skozi čas spreminjajo, zato lahko iste nominalne absolutne vrednosti pomenijo zelo različne ocene tveganja. Na primer, če banka oceni, da je za družbo specifično tveganje neplačila pri 10 % večje kot netvegana obrestna mera (relativna ocena), se lahko absolutne vrednosti razmika, ki tako nastane, gibajo med 0,1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 1 %) in 1 % (pri stopnji netvegane obrestne mere 10 %).

(177)

Z vidika vlagatelja je torej relativni razmik boljši merilni instrument, saj odraža obseg razmika donosa in način, kako nanj vpliva temeljna obrestna mera.

(178)

Ta metoda ni vezana na določeno državo. Na primer, če bo netvegana obrestna mera v ZDA nižja od netvegane obrestne mere na Kitajskem, bodo z uporabo te metode absolutne vrednosti pribitkov višje. V nasprotnem primeru, če bo netvegana obrestna mera na Kitajskem nižja kot v ZDA, pa bodo absolutne vrednosti pribitkov nižje. Za podrobnejšo ponazoritev: podatki, ki jih je predložila kitajska vlada, kažejo, da je bil relativni razmik nizek pred sesedanjem balona internetnih podjetij leta 2002. Nato se je vrnil na nizke ravni do izbruha finančne in gospodarske krize, ki so jo povzročila drugorazredna hipotekarna posojila in državni dolg. Po navedeni finančni in gospodarski krizi so se relativne vrednosti razmikov obdržale na višjih ravneh v primerjavi z obdobjem pred krizo. Višje relativne vrednosti razmikov odražajo zelo poslabšane makroekonomske temelje in upadlo agregatno povpraševanje, kar je povzročilo tudi padec stopnje inflacije v ZDA (in drugih naprednih gospodarstvih) na zelo nizke ravni.

(179)

Podatki, ki jih je predložila kitajska vlada, kažejo, da iz absolutnih vrednosti razmikov ni razvidno poslabšanje temeljev. Na primer, razlika med absolutnimi vrednostmi razmika v donosnosti v ZDA je sorazmerno majhna – 2,46 odstotne točke v letu 2003 in 2,35 odstotne točke v OP, čeprav je razlika v povprečni stopnji inflacije velika – 2,27 % leta 2003 in samo 0,12 % leta 2015. Relativne vrednosti razmika bolje odražajo razlike v gospodarskih razmerah med državama, in sicer 48,86 % v letu 2003 v primerjavi z 71,57 % v letu 2015. Podobno so bile leta 2006 (pred izbruhom krize) absolutne vrednosti razmika 1,55 %, kar je skoraj enako kot leta 2017 (1,56 %), čeprav so bile razmere na trgu bistveno drugačne. Spremenjene razmere na trgu se odražajo v relativnih vrednostih razmika, ki so leta 2006 znašale 27 %, leta 2017 pa 46 %.

(180)

Komisija je priznala, da bi uporaba metodologije relativnih vrednosti razmika v primeru negativnih obrestnih mer privedla do nerazumnih rezultatov. Vendar ta scenarij tukaj ni relevanten. Komisija je menila, da so v OP relativne vrednosti razmika bolje odražale razmere na trgu, ki so vplivale na kreditno tveganje posameznih družb, kot uporaba absolutnih vrednosti.

(181)

Glede četrte točke je Komisija dejstva, ki jih je predložila kitajska vlada, razlagala drugače. Če se uporabijo podatki, ki jih je predložila kitajska vlada, se vidi, da absolutne vrednosti razmika niso tako stabilne, kot je trdila kitajska vlada, pač pa kažejo na nihanje med 1 in 4,5 %. Poleg tega so se relativne vrednosti razmika v zadnjih 23 letih gibale natanko tako kot absolutne, tj. ko se povečajo relativne vrednosti razmika, se povečajo tudi absolutne vrednosti in obratno. Glede domnevnega nihanja relativnih vrednosti razmika je razpon podoben; razlika med najvišjimi in najnižjimi vrednostmi je 530 % za relativne in 450 % za absolutne vrednosti razmika. Pri uporabi podatkov, ki jih je predložila kitajska vlada, za zgodovinske obrestne mere Ljudske banke Kitajske, je bilo ugotovljeno, da je metodologija relativnih vrednosti privedla do nižjih referenčnih vrednosti v določenih letih kot uporaba absolutnih vrednosti.

(182)

Na podlagi dodatnega dokumenta z informacijami je kitajska vlada trdila, da je treba leta 2002 ter leta od 2008 do 2010 izključiti iz analize, saj so bila ta leta „neobičajna“. Komisija ne vidi razloga za neupoštevanje sprememb v poslovnem ciklu. Recesije so del ekonomskega življenjskega cikla in pri analizi podatkov je treba upoštevati vse dele tega cikla, ne le dobra leta. To velja tudi za izredno močne recesije, kot je bila gospodarska in finančna kriza 2008–2010.

(183)

Glede pete točke je uporaba relativnih vrednosti razmika v OP dejansko prinesla rezultate, ki so se razlikovali od absolutnih vrednosti razmika, in sicer kadar se je nanašala na stopnjo različnih zapadlosti in ne na povprečno trajanje vseh posojil. Vendar te razlike niso nastale zato, ker bi bile relativne vrednosti razmika kot take napačne, pač pa zaradi velikih razlik v časovni strukturi tveganja med obrestnimi merami ZDA in LRK. V ZDA je bila razlika v obrestnih merah enoletne in desetletne obveznice veliko večja (od 2,5-odstotna do 3,7-odstotna) kot razlika v obrestnih merah enoletnih obveznic in obveznic z rokom dospetja, daljšim od pet let, Ljudske banke Kitajske (0,8-odstotna razlika). Razlika je torej posledica izhodiščne točke, na kateri se je uporabil relativni razmik. Če bi LRK kot izhodišče uporabljala podobno časovno strukturo tveganja, bi posledične referenčne obrestne mere ponovno sledile logičnemu trendu pri vseh obdobjih posojil. Na primer, 3-odstotna razlika med kratko- in dolgoročnimi obrestnimi merami Ljudske banke Kitajske bi povzročila referenčno obrestno mero v višini 15,81 % za dolgoročna posojila, kar je višje od 14,22 % referenčne obrestne mere za kratkoročna posojila.

(184)

Komisija je to vprašanje priznavala že od samega začetka. Da bi čim bolj zmanjšala vpliv razlik v časovni strukturi tveganja med državama, se je Komisija odločila, da uporabi povprečje relativnega razmika za vsa obdobja trajanja posojil, s čimer se mednarodno merilo približa kitajskim pogojem in izogne kaznovanju kitajskih družb, ki imajo visok delež kratkoročnih posojil.

(185)

V vezi s šesto točko je Komisija nasprotovala trditvam kitajske vlade. Trditev, da je Komisija uporabila relativni razmik samo za dolgoročna posojila, ne drži. Metodologija relativnega razmika se je uporabila za dolgoročna in kratkoročna posojila. Z uporabo enega samega povprečja relativnega razmika za posojila z različnimi zapadlostmi se posojilom s kratkoročno zapadlostjo ne daje prevelika teža, saj je Komisija v praksi ta razmik uporabila za posojila z različnimi zapadlostmi.

(186)

V zvezi s šesto točko je Komisija ugotovila, da je uporabila podatke iz dveh različnih časovnih obdobij (tj. relativni razmik, veljaven v OP, in obrestno mero Ljudske banke Kitajske, veljavno v trenutku, ko je bilo posojilo odobreno) in da bi časovno obdobje, upoštevano za vsako posojilo, moralo sovpadati. Vendar pa se Komisija ni strinjala s sklepom kitajske vlade, da bi bilo namesto tega treba vse podatke vzeti iz OP. V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da bi se posebni pogoji za vsako posojilo, kot je na primer spremenljiva obrestna mera, morali upoštevati pri določitvi ustreznega časovnega obdobja, ki se uporablja za razmik, ter obrestno mero Ljudske banke Kitajske. Vendar v sedanji preiskavi ta informacija Komisiji ni bila na voljo za vsa posojila, odobrena vzorčenim družbam. Zaradi pomanjkanja informacij o posebnih pogojih posojil, odobrenih v preteklosti, in na zahtevo kitajske vlade se je Komisija odločila, da bo za vsa posojila, odobrena družbam, vključenim v vzorec v tej preiskavi, uporabila relativni razmik in obrestno mero Ljudske banke Kitajske, veljavno v OP. Komisija je znesek ugodnosti, povezanimi s preferenčnimi posojili, ustrezno prilagodila navzdol.

(187)

V zvezi z zadnjo točko se je Komisija strinjala, da so viri iz dokumenta z dodatnimi informacijami navedli uporabo relativnega razmika v zvezi z donosi in da noben vir ni navedel, da bi morala biti ta razlika izražena v relativnih vrednostih. Komisija je opozorila na dejstvo, da je cilj glede relativnega razmika vzpostaviti premijo kreditnega tveganja, ki se uporablja za netvegano obrestno mero za izračun referenčne obrestne mere. Dejansko so premije kreditnega tveganja povezane s tem, kako vlagatelji gledajo na vrednostne papirje in kakšen donos lahko pričakujejo v zameno za povečano tveganje. Poleg tega, tudi če vsi viri niso temeljili na znanstvenih knjigah, pa so odražali navedbe iz drugih virov. Iz vseh teh razlogov je Komisija vse te vire še naprej obravnavala kot pomembne.

(188)

Komisija zato ohranja svoje stališče, da metoda relativnega razmika ustrezneje odraža premijo za tveganje, ki bi jo finančna institucija uporabila za kitajske proizvajalce izvoznike na neizkrivljenem trgu, zlasti ker sta se osnovni obrestni meri v LRK in v ZDA gibali drugače.

(189)

Po razkritju so kitajska vlada in dve vzorčeni družbi poleg tega nasprotovale uporabi obrestne mere med 14 % in 16 % za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj, zagotovljena na ravni proizvodnih družb, ki so koristila posojila revolving. Predložene so bile naslednje pripombe:

(190)

Glede prve točke Komisija ni vseh posojil z zapadlostjo dveh let ali manj opredelila kot posojil revolving. Obstoj posojil revolving v dani družbi je bil le znak, da je bila družba v slabšem finančnem položaju, kot so na prvi pogled kazali računovodski izkazi, dodatno tveganje pa je bilo povezano s kratkoročnimi likvidnostnimi težavami. Zato so morala vsa kratkoročna posojila imeti višjo premijo za tveganje, ne glede na to, ali je šlo za posojila revolving ali ne.

(191)

Glede druge točke se Komisija ni strinjala z oceno kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov. Kitajski organi obravnavajo posojila revolving kot dodatni dejavnik kreditnega tveganja. Kakor je navedeno v smernicah komisije bančnih regulatorjev Kitajske o razvrščanju posojil na podlagi tveganja, bi bilo posojila revolving treba opredeliti vsaj kot posojila, „ki vzbujajo zaskrbljenost“ (29). Ta kategorija posojil pomeni, da obstajajo nekateri dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na sposobnost vračila posojilojemalca, čeprav je ta trenutno sposoben odplačevati glavnico in obresti posojila.

(192)

Posojila revolving v Evropi sicer obstajajo in se uporabljajo v jeklarski industriji Unije, vendar se njihovi pogoji zelo razlikujejo od pogojev kitajskih posojil revolving. Posojila revolving v Uniji so v bistvu kreditne linije z vnaprej določenim najvišjim zneskom, ki se lahko umakne in odplača v več obrokih v predhodno določenem roku. V nasprotju s trditvijo kitajske vlade takšna posojila ustvarjajo dodatne stroške, naj bodo to pogodbeni pribitki, ki se dodajo k običajnim kratkoročnim tržnim obrestnim meram (30), ali vnaprej določene provizije za upravljanje. V primeru banke BNP Paribas, ki ga je navedla kitajska vlada, je bila predvidena celo provizija za neizkoriščen kapital med trajanjem posojila. Na drugi strani pa se pogoji posojil revolving, ki so bila ugotovljena med preveritvenimi obiski kitajskih vzorčenih družb, niso razlikovali od pogojev drugih kratkoročnih posojil. Niso bili označeni kot kreditne linije ali posojila revolving in zanje niso veljali ne pribitki ne dodatne provizije. Na prvi pogled so bili običajna kratkoročna posojila. Vendar je pri preverjanju odplačil takšnih posojil med preveritvenim obiskom postalo jasno, da se je glavnica dejansko odplačevala z novimi posojili, prejetimi od iste banke za isti znesek v roku enega tedna pred datumom zapadlosti ali enega tedna po datumu zapadlosti prvotnega posojila. Komisija je svojo analizo nato razširila tudi na druga posojila in preglednice s posojili ter v večini primerov ugotovila druge primere s popolnoma enakimi značilnostmi. Zaradi vsega tega je Komisija ohranila svoje stališče o posojilih revolving.

(193)

Komisija se ni strinjala glede dejstev posebne trditve skupine ShougangaGroup, da je Komisija ugotovila posojila revolving predvsem za družbe Qian'an Coal, Xishan Coking in Shougang Corp. Komisija je posojila revolving ugotovila pri vseh preverjenih družbah skupine Shouganga Group, vključno s proizvodnima družbama Shougang Mining in Qian'an, pri katerih so se vsa kratkoročna posojila, dodeljena v OP, štela za posojila revolving.

(194)

Gled tretje točke je bila Komisija mnenja, da je posojilo, ki ga prejela družba iz skupine Jiangsu Shagang Group, primerljivo komercialno posojilo, saj pogoji za njegovo dodelitev, opisani v uvodni izjavi (162), ustrezajo finančnemu položaju, za katerega so značilne težave s kratkoročno likvidnostjo. Poleg tega se je zapadlost nadomestnega posojila (16 mesecev) na splošno ujemala s kratkoročno naravo posojil, na podlagi katerih se je ta približek referenčne vrednosti uporabil za izračun ugodnosti. Kljub temu se je približek referenčne obrestne mere prilagodil tako, da so se upoštevale razlike med obrestno mero za posojila z zapadlostjo manj kot eno leto v primerjavi s posojili z zapadlostjo od enega do dveh let, in sicer na podlagi ustreznih razlik med obrestnimi merami Ljudske banke Kitajske v okviru obeh zapadlosti. Podroben izračun te prilagoditve je bil predložen zadevnim družbam.

(195)

Zato je Komisija zavrnila vse trditve, povezane z uporabo obrestne mere med 14 % in 16 % za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj, zagotovljena na ravni družb, ki so koristila posojila revolving.

(196)

Poleg tega je skupina Jiangsu Shagang Komisiji očitala, da je pri svojem izračunu ugodnosti dvakrat knjižila posojila, ki so si jih izposodile njene hčerinske družbe od Shagang Finance in matične družbe. Družba Shagang je trdila tudi, da bi Komisija morala odšteti „negativno ugodnost“, tj. ugodnost posojil, pri katerih so bila dejanska plačila obresti višja od referenčnih obrestnih mer, ki jih je izračunala Komisija. Komisija je obe trditvi zavrnila.

(197)

Kar zadeva domnevno dvojno knjiženje, je Komisija ugotovila, da se je družba Shagang navezovala predvsem na posojila med podjetji, in sicer med družbo Shagang Finance in povezanimi družbami za proizvodnjo jekla. V zvezi s tem je opozorila, da družba Shagang Finance Komisiji ni predložila nobenih podatkov o posojilih, ki bi jih najela sama. Poleg tega Komisija ni izračunala nobenih ugodnosti na ravni družbe Shagang Finance. To izključuje kakršno koli morebitno dvojno knjiženje. Glede preostalih nekaj posojil med podjetji med skupino Shagang Group in družbami za proizvodnjo jekla je Komisija preverila, ali je prišlo do dvojnega knjiženja. Vendar sta bili že pred razkritjem na seznamu posojil, ki ga je poslala skupina Shagang Group, navedeni le dve posojili med podjetji, medtem ko je seznam posojil družbe Hongchang Plate navajal le eno takšno posojilo. Poleg tega primerjava teh posojil kaže, da se ta niso ujemala glede izposojenega zneska, trajanja in veljavnih obresti. Družba po razkritju ni predložila nobenih novih informacij za utemeljitev svoje trditve, da je šlo pri navedenih posojilih dejansko za isto posojilo. Zato je Komisija menila, da je bilo vsako od teh posojil navedeno samo enkrat, in sicer na seznamu posojil skupine ali seznamu posojil proizvodne družbe.

(198)

Glede trditve v zvezi z „negativno ugodnostjo“, navedene v uvodni izjavi (196), je Komisija ugotovila, da se ne postavlja vprašanje poštene primerjave. Prejetje posojila z nepreferencialno obrestno mero ne more izravnati ugodnosti, ki jo družba prejme od drugega posojila s preferenčno obrestno mero. Komisija je upoštevala le posojila, za katera je bila pri izračunu ugodnosti izračunana referenčna vrednost višja od obrestne mere, ki jo plačajo družbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(199)

Tudi skupina Hesteel Group je bila glede na svoja finančna poročila na splošno v dobičkonosnem finančnem položaju. Izgub ni imela, vendar so bile stopnje dobičkonosnosti na splošno nizke, zaradi česar je skupina izpostavljena negativnim spremembam poslovnih, finančnih ali gospodarskih razmer. Skupina ima tudi visoko razmerje med dolgom in sredstvi.

(200)

Na ravni družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, je bil splošni finančni položaj predstavljen podobno kot na ravni skupine, tj. z nizkimi stopnjami dobičkonosnosti, vendar brez izgub. Poleg tega iz drugih finančnih kazalnikov, kot sta razmerje med dolgom in sredstvi ali stopnja kritja dolga, niso bile razvidne večje strukturne težave v zvezi z zmožnostjo družb, da odplačajo dolg. Vendar je Komisija na kraju samem ugotovila, da je bilo 80 % preverjenih vzorčenih posojil, ki so jih prejele te družbe, posojil revolving, ki so obsegala precejšnje zneske, kar kaže na bolj negotov položaj glede likvidnosti, kot bi se lahko sklepalo na podlagi računovodskih izkazov.

(201)

Komisija je ugotovila, da je kitajska bonitetna agencija, podružnica Kitajske kmetijske banke v Hangangu, skupini Hesteel Group podelila bonitetno oceno AAA–. Komisija je iz enakih razlogov, kot so navedeni v uvodnih izjavah od (159) do (161), sklenila, da ta ocena ni zanesljiva. Poleg tega je obstoj posojil revolving dodatno potrdil presojo Komisije, da kitajske bonitetne ocene AAA– skupine Hesteel Group ne upošteva.

(202)

Komisija je zato menila, da je na ravni dejavnosti skupine za izračun splošne ugodnosti za vroče valjane ploščate izdelke zaradi neobstoja ustrezne ocene tveganja primerno uporabiti referenčno oceno BB, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (166) do (168).

(203)

Da bi se upoštevalo tveganje, ki so ga še povečala posojila revolving na ravni posameznih družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, in ker so bili pogoji in zapadlost teh posojil v bistvu primerljivi s posojilom z visoko obrestno mero iz uvodne izjave (162), je bilo po mnenju Komisije primerno tudi, da se za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj, zagotovljena na ravni proizvodnih družb, ki so izkoristila posojila revolving, uporabi referenčna vrednost, kakor je določena v navedeni uvodni izjavi. Ker se posojila revolving običajno sklenejo za kratka obdobja, je malo verjetno, da bi bila zapadlost takega posojila daljša od dveh let, to ugotovitev pa potrjujejo konkretni dokazi o posojilih, ki so bili preverjeni v vzorčenih družbah.

(204)

Trditve in argumenti, ki so jih predložile kitajska vlada in nekatere vzorčene družbe v zvezi s splošno metodologijo za izračun relativnega razmika ter uporabo približka referenčne vrednosti, veljajo enakovredno za skupino Hesteel Group. Komisija je te točke zavrnila že v uvodnih izjavah od (175) do (195).

(205)

Po razkritju je pritožnika zanimalo, ali je Komisija upoštevala veliko kapitalsko injekcijo v višini približno 1 milijardo EUR, ki jo je družba Hesteel prejela leta 2010 in ji je v OP še vedno zagotavljala ugodnosti. Komisija je ugotovila, da je bila ta domnevna kapitalska injekcija aprila 2017 predmet vprašanja, ki so ga Združene države in EU naslovile na LRK v okviru odbora STO za subvencije in izravnalne ukrepe. Komisija med to preiskavo ni našla nobenega dokaza, da bi domnevna kapitalska injekcija skupini Hesteel Group prinesla kakršne koli ugodnosti v OP.

(206)

Skupina Hesteel Group je bila glede na svoja finančne poročila na splošno v težkem finančnem položaju. Na podlagi dokazov, prejetih za leto 2014 in naslednja leta, je imela skupina v letih 2014 in 2015 izgube. Bila je visoko zadolžena in je v OP svoje kratkoročne obveznosti povečala za več kot 10 %. Poleg tega je bilo med preverjanjem na kraju samem ugotovljenih 25 posojil revolving na ravni matične družbe. Poleg tega je bilo v preglednicah s posojili precej dodatnih kratkoročnih posojil ob njihovem izteku nadomeščenih z novimi posojili v enakem znesku.

(207)

Na ravni družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, je bilo iz računovodskih izkazov in dokazov, najdenih v zvezi s posebnimi posojili, ter poročil o vrednotenju sredstev in izvedljivosti razvidno, da so te družbe kljub več zaporednim letom izgub ali majhnega dobička, visokemu razmerju med dolgom in sredstvi, nizki obrestni pokritosti, vse slabšim finančnim kazalnikom in negotovim obetom za prihodnost nadaljevale poslovanje kot delujoča podjetja. Te družbe več zaporednih let v obdobju 2012–2015 niso ustvarile dovolj dobička iz poslovanja, da bi lahko plačale svoje odhodke za obresti. Komisija je med preverjanjem našla tudi primere prestrukturiranja dolga zaradi težav s plačevanjem. Poleg tega so bila vsa kratkoročna posojila, ki so bila v OP dodeljena eni od proizvodnih družb, posojila revolving.

(208)

Kljub tem okoliščinam je kitajska bonitetna agencija Dagong International skupini Shougang Group podelila bonitetno oceno AAA. Komisija iz istih razlogov, kot so razlogi iz uvodnih izjav od (159) do (161), in dokazov, najdenih med preverjanjem, ni upoštevala kitajske bonitetne ocene skupine Shougang Group.

(209)

Glede na opisani splošni položaj se ji je zdelo potrebno določiti ustrezno referenčno vrednost na ravni skupine. Da bi se upoštevalo tveganje, ki se je še povečalo s posojili revolving, ter ker so bili pogoji in zapadlost teh posojil v bistvu primerljivi s posojilom z visoko obrestno mero iz uvodne izjave (162), je Komisija za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj uporabila referenčno vrednost, kakor je določena v navedeni uvodni izjavi. Ker se posojila revolving običajno sklenejo za kratka obdobja, je malo verjetno, da bi bila zapadlost takega posojila daljša od dveh let, to ugotovitev pa potrjujejo konkretni dokazi o posojilih, ki so bili preverjeni v vzorčenih družbah.

(210)

Komisija je za preostala posojila na ravni skupine z zapadlostjo dveh let ali več na podlagi razpoložljivih informacij uporabila splošno referenčno vrednost, s katero se obveznicam na ravni skupine dodeli najvišja ocena špekulativnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (166) do (168).

(211)

Poleg tega je sklenila, da je na ravni družb, ki sodelujejo pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, položaj takšen, da te družbe v OP brez državne podpore ne bi imele dostopa do dodatnih posojil. Zato je prejeta ugodnost za ta podjetja presegala običajni pribitek obrestne mere. Namesto tega ta ugodnost v OP izhaja iz dodelitve posojil, ki na podlagi splošnega finančnega položaja teh družb brez državne podpore ne bi bila dodeljena. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je skupina Shougang Group veliko podjetje v državni lasti, ki je bila v 11. petletnem načrtu in 12. petletnem načrtu za jeklarstvo navedena kot „prvak“.

(212)

Komisija se je zato v skladu z oddelkom E(b)(V) smernic iz leta 1998 (31) odločila, da zneske teh posojil, ki v OP niso bili poravnani, obravnava kot nepovratna sredstva, ki so bila zagotovljena pri izpolnjevanju vladnih politik. Na podlagi razpoložljivih informacij je izravnalne ukrepe uvedla le za posojila, dodeljena v OP.

(213)

Trditve in argumenti, ki so jih predložile kitajska vlada in nekatere vzorčene družbe v zvezi s splošno metodologijo za izračun relativnega razmika ter uporabo približka referenčne vrednosti, veljajo enakovredno za skupino Shougang Group. Komisija je te točke zavrnila že v uvodnih izjavah od (175) do (195).

(214)

Kitajska vlada je po razkritju nasprotovala temu, da se posojila obravnavajo kot subvencije, ter predložila naslednje trditve:

(215)

Proizvajalci izvozniki so v glavnem ponovili pripombe kitajske vlade. Vendar je skupina Shougang predložila nekaj dodatnih specifičnih pripomb:

(216)

V zvezi s prvo točko se Komisija ni strinjala z izjavo kitajske vlade, da Komisija ni razkrila bistvenih dejstev v zvezi z državno podporo, na katerih temeljijo njene ugotovitve. Državna podpora iz uvodne izjave (211) je bila del splošne obrazložitve preferenčnih posojil in se je torej nanašala na iste dokaze, kot so že na široko opisani v oddelkih 3.4.1 do 3.4.3. Poleg tega je Komisija v oddelku 3.5 predložila nekatere dodatne obrazložitve glede obstoja državne podpore nekaterim družbam v jeklarski industriji. Ker sta skupini Shougang Group in Benxi Group veljali za nacionalna prvaka, obrazložitev v oddelku 3.5 velja tudi za njiju.

(217)

V zvezi z drugo in tretjo točko je Komisija pojasnila, da ni štela, da so posojila vzorčenim družbam enaka nepovratnim sredstvom kot takim. V nasprotju z izjavo kitajske vlade Komisija ni spremenila pravne narave finančnega prispevka iz posojil v nepovratna sredstva. Komisija je v bistvu priznala, da so posojila družbam vključevala plačilne obveznosti. Pri izračunu ugodnosti take transakcije Komisija ni primerjala obrestnih mer, temveč je kot izhodišče uporabila neporavnani kapitalski znesek posojila.

(218)

V zvezi s tem je Komisija nadalje navedla, da pri izračunu ugodnosti ni upoštevala celotnega zneska posojila. Kot izhodišče je bil uporabljen le neporavnani del posojila, poleg tega pa je bil ta znesek naknadno večkrat prilagojen navzdol. Prvič, ugodnost je bila določena na podlagi neporavnanega zneska posojila, zmanjšanega za obresti, plačane v OP. Drugič, kapitalski znesek posojila je bil prilagojen z amortizacijo glede na temeljni namen posojila. Če je bilo posojilo namenjeno za likvidnost/obratna sredstva, je bil uporabljen celotni znesek. Če je bilo posojilo očitno povezano z dolgoročno naložbo, je bil kapitalski znesek amortiziran skozi celotno obdobje trajanja posojila, pri čemer je bil upoštevan le znesek, dodeljen OP. Poleg tega je bil znesek ugodnosti dodatno prilagojen, da bi odražal le število dni v OP, ko je posojilo trajalo.

(219)

Iz vseh teh prilagoditev je razvidno, da Komisija pri izračunu ugodnosti ni upoštevala celotnega zneska posojila. Komisija je zato ugotovila, da obrazložitve, uporabljene v poročilu odbora ES – dinamični bralno-pisalni pomnilniki, v tej preiskavi ni bilo mogoče uporabiti. Navedena zadeva je obravnavala vprašanje metodologije izračuna (34), pri čemer je odbor izrazil pomisleke predvsem glede dejstva, da je ES upoštevala celotni znesek posojil družbe Hynix, ne da bi upoštevala tudi vključujoče obveznosti (35). Ta trditev je bila zavrnjena, saj za sedanjo preiskavo to ni veljalo.

(220)

V zvezi s trditvijo kitajske vlade, da je finančni položaj skupin Shougang Group in Benxi Group ustrezal bonitetni oceni „BB“, kar bi moralo biti dovolj za pridobitev posojil na trgu, je Komisija opozorila, da je izvedla različno oceno družb, in sicer na ravni skupine in na ravni proizvodnih družb. Komisija je menila, da je finančni položaj, ki je ustrezal bonitetni oceni BB, veljal le za skupino kot celoto, ne pa tudi za posamezne družbe, ki so sodelovale v dejavnostih proizvodnje. Zato je to trditev zavrnila.

(221)

V zvezi s pripombo kitajske vlade, da so tudi proizvajalci EU ustvarjali izgube, vendar jim je še vedno uspelo refinancirati svoje dolgove, je Komisija opozorila, da je v nasprotju s stanjem v LRK refinanciranje dolgov industrije EU potekalo na ravni celotne skupine, ne pa na ravni proizvodnih družb. Finančni položaj industrije EU na ravni skupine ni bil enak kot na ravni posameznih proizvodnih družb. Konsolidirani računovodski izkazi družb Arcelor Mittal in Thyssen Krupp ter skupine Tata Group so na primer v OP vsi kazali dobiček. Poleg tega so bili, kot je opisano v uvodni izjavi (192), pogoji refinanciranja v EU in LRK zelo različni. Zato je bila ta pripomba neutemeljena.

(222)

Kar zadeva skupino Shougang Group natančneje, dejstvo, da je bila skupina kot celota dobičkonosna, ni vzbudilo pomislekov glede metodologije izračuna Komisije za sporočena posojila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (156), so bile družbe v skupini ocenjene ločeno, sklepi in obravnava pa so bili prilagojeni položaju posameznih družb. Ta pristop je bil potrjen med preveritvenim obiskom, pri katerem so strani navedle, da se pri oceni garanta upošteva položaj posamezne in ne položaj na ravni skupine. Kar zadeva jamstva, nobena družba z izjemo družbe Qian'an Coal v izpolnjenih vprašalnikih ni predložila informacij o garantih za sporočena posojila. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(223)

Kar zadeva finančni položaj proizvodne družbe Jingtang, ta družba ustvarja izgubo že od začetka gospodarskih dejavnosti v letu 2010, razen v letih 2014 in 2015, ko je komaj dosegla prag donosnosti z dobičkom v razponu od 0 % do 0,5 %. Poleg tega je ta družba zabeležila skupne izgube v višini med [13 in 16] miljard CNY. Družba nenehno posluje daleč pod pričakovanji, izraženimi v poročilu o izvedljivosti, na katerem je temeljila odobritev njenega gradbenega projekta. V OP je bilo zaradi spremembe lastniške strukture družbe Shougang Jingtang pripravljeno poročilo o vrednotenju sredstev. V njem je bila neto vrednost družbe v OP ocenjena na manj kot tretjino začetnega naložbenega zneska. Komisija je zato ohranila svoje sklepe v zvezi s proizvodno družbo Jingtang.

(224)

Zato je pri izračunu finančnih kazalnikov k dobičku iz poslovanja prištela finančne odhodke, da bi ugotovila dobiček pred odhodki za obresti za vsako družbo. Zato je Komisija ohranila svoje stališče v zvezi z izračunom finančnih kazalnikov.

(225)

Po razkritju je skupina Shougang Group Komisiji tudi očitala, da je tri od njenih proizvodnih družb obravnavala premalo podrobno. Komisija je navedla, da je v drugem posebnem razkritju zagotovila vse podrobnosti. Zlasti je ocenila finančni položaj družb Qian'an Coal, Shougang Mining in Xishan Coking v obdobju 2012–2015. Poleg dobičkonosnosti je za oblikovanje sklepov o finančni trdnosti družb upoštevala tudi druga finančna razmerja, kot je opisano v uvodnih izjavah (226) do (228).

(226)

Kar zadeva družbo Qian'an Coal, je slednja zabeležila zanemarljiv dobiček (blizu praga donosnosti) pred letom 2014 in majhen dobiček v letu 2014 (manj kot 3 %), v OP pa je ustvarjala izgubo. Njen prihodek se je stalno zmanjševal in se je v obdobju 2012–2015 skoraj prepolovil. Poleg tega je imela družba v navedenem obdobju stalno visok dolg (razmerje med dolgom in sredstvi je znašalo več kot 60 %) in v OP ni ustvarila dovolj dobička iz poslovanja za kritje odhodkov za obresti (stopnja kritja obresti je znašala manj kot 1). Približno tretjina kratkoročnih posojil, dodeljenih družbi v OP (ki predstavljajo približno tretjino celotnega neporavnanega dolga družbe), velja za posojila revolving.

(227)

Družba Shougang Mining je v obdobju 2012–2015 stalno ustvarjala izgubo, razen v letu 2013, ko je ustvarila nizko stopnjo dobička. Skupno je družba v letu 2015 zabeležila izgube v višini približno 2 milijard CNY. Njen prihodek se je v zadnjih štirih letih stalno zmanjševal ter se je med letom 2012 in OP več kot prepolovil. Družba je imela v preteklih petih letih stalno visok dolg (razmerje med dolgom in sredstvi je znašalo približno 80 %) in v nobenem od teh let ni ustvarila dovolj dobička iz poslovanja za kritje odhodkov za obresti (stopnja kritja obresti je znašala manj kot 1). Edino posojilo, odobreno družbi v OP, je veljalo za posojilo revolving. Komisija je zato vztrajala pri svojih sklepih v zvezi z družbama Qian'an Coal in Shougang Mining.

(228)

Družba Xishan Coking je bila ustanovljena konec leta 2009 in je začela z veliko izgubo (več kot 300 milijonov CNY), ki v OP še vedno ni bila absorbirana. Njen prihodek se je v zadnjih štirih letih zmanjševal in družba je v tem obdobju postajala čedalje bolj zadolžena. Veliko posojil, odobrenih družbi v OP, je veljalo za posojila revolving. Vendar je Komisija sprejela trditev skupine Shougang Group, da je visok delež dolga družbe Xishan Coking dejansko mogoče pripisati družbi Jingtang in da je to dejstvo močno vplivalo na finančne rezultate družbe Xishan Coking. Poleg tega je družba v obdobju 2012–2015 redno beležila dobiček. Posledično se posojila družbi Xishan Coking iz leta 2015 niso obravnavala kot nepovratna sredstva, prejeta ugodnost pa je bila znova izračunana na podlagi iste metodologije kot za podjetja na ravni skupine, kot je opisano v uvodnih izjavah (209) in (210).

(229)

Skupina Benxi Group je bila glede na svoja finančna poročila na splošno v težkem finančnem položaju. Leta 2015 je imela izgubo, bila je visoko zadolžena, v obdobju 2012–2015 pa je nenehno povečevala svoje obveznosti. Poleg tega je bilo med preverjanjem na kraju samem ugotovljena posojila revolving na ravni matične družbe.

(230)

Na ravni družbe, ki sodeluje pri proizvodnji vroče valjanih ploščatih izdelkov, je bilo iz računovodskih izkazov in dokazov, najdenih v zvezi s posebnimi posojili, razvidno, da je ta družba kljub več zaporednim letom izgub ali majhnega dobička, vse višjemu razmerju med dolgom in sredstvi, vse slabšim finančnim kazalnikom in negotovim obetom za prihodnost nadaljevala poslovanje kot delujoče podjetja. Družba v celotnem obdobju 2012–2015 ni ustvarila dovolj dobička iz poslovanja, da bi lahko plačala svoje odhodke za obresti. Poleg tega je Komisija med vzorčenimi posojili našla tudi eno posojilo revolving, v preglednicah s posojili pa je bilo nekaj kratkoročnih posojil ob njihovem izteku nadomeščenih z novimi posojili v enakem znesku.

(231)

Kljub tem okoliščinam je kitajska podružnica bonitetne agencije Moody's skupini Benxi Group v OP podelila domačo bonitetno oceno AA+. Vendar je v splošni izjavi o omejitvi odgovornosti te podružnice poudarjeno, da podeljuje le domače bonitetne ocene, v katerih se izraža relativno kreditno tveganje na Kitajskem, vloga bonitetne agencije Moody's pa je zagotoviti strokovno znanje na področju vodenja, tehnološko podporo in usposabljanje analitikov. Komisija zato zaradi splošnega izkrivljanja kitajskih bonitetnih ocen iz uvodnih izjav od (159) do (161) in dokazov, najdenih med preverjanjem, ni upoštevala kitajske bonitetne ocene skupine Benxi Group.

(232)

Glede na opisani splošni položaj se ji je zdelo potrebno določiti ustrezno referenčno vrednost na ravni skupine. Da bi se upoštevalo tveganje, ki se je še povečalo s posojili revolving, ter ker so bili pogoji in zapadlost teh posojil v bistvu primerljivi s posojilom z visoko obrestno mero iz uvodne izjave (162), je Komisija za vsa posojila z zapadlostjo dveh let ali manj uporabila referenčno vrednost, kakor je določena v navedeni uvodni izjavi. Ker se posojila revolving običajno sklenejo za kratka obdobja, je malo verjetno, da bi bila zapadlost takega posojila daljša od dveh let, to ugotovitev pa potrjujejo konkretni dokazi o posojilih, ki so bili preverjeni v vzorčenih družbah.

(233)

Komisija je za preostala posojila na ravni skupine z zapadlostjo dveh let ali več na podlagi razpoložljivih informacij uporabila splošno referenčno vrednost, s katero se obveznicam na ravni skupine dodeli najvišja ocena špekulativnega razreda, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (166) do (168).

(234)

Poleg tega je sklenila, da je na ravni proizvodne družbe položaj takšen, da ta družba v OP brez državne podpore ne bi imela dostopa do dodatnih posojil. Zato je prejeta ugodnost za ta podjetja presegala običajni pribitek obrestne mere. Namesto tega ta ugodnost v OP izhaja iz dodelitve posojil, ki na podlagi splošnega finančnega položaja te družbe brez državne podpore verjetno ne bi bila dodeljena. V zvezi s tem je Komisija opozorila, da je skupina Benxi Group veliko podjetje v državni lasti, ki je bila v 12. petletnem načrtu za jeklarstvo navedena kot „prvak“.

(235)

Komisija se je, kot je prikazano v oddelku E(b)(V) smernic iz leta 1998, odločila, da zneske teh posojil, ki v OP niso bili poravnani, obravnava kot nepovratna sredstva, ki so bila zagotovljena pri izpolnjevanju vladnih politik. Na podlagi razpoložljivih informacij je izravnalne ukrepe uvedla le za posojila, dodeljena v OP. Ugodnost je bila določena na podlagi neporavnanega zneska posojila, zmanjšanega za obresti, plačane v OP. Kapitalski znesek posojila je bil prilagojen z amortizacijo glede na temeljni namen posojila. Če je bilo posojilo namenjeno za likvidnost/obratna sredstva, je bil uporabljen celotni znesek. Če je bilo posojilo očitno povezano z dolgoročno naložbo, je bil kapitalski znesek amortiziran skozi celotno obdobje trajanja posojila, pri čemer je bil upoštevan le znesek, dodeljen OP. Poleg tega je bil znesek ugodnosti dodatno prilagojen, da bi odražal le število dni v OP, ko je posojilo trajalo.

(236)

Trditve in argumenti kitajske vlade in nekaterih vzorčenih družb v zvezi s splošno metodologijo za relativni razmik in uporabo približka referenčne vrednosti veljajo tudi za skupino Benxi Group. Stališče Komisije glede teh trditev, kot je opisano v uvodnih izjavah (175) do (195), velja tudi za skupino Benxi Group.

(237)

Poleg tega trditve in argumenti kitajske vlade in nekaterih vzorčenih družb v zvezi s splošno metodologijo za posojila, obravnavana kot nepovratna sredstva, veljajo tudi za skupino Benxi Group. Stališče Komisije glede teh trditev, kot je opisano v uvodnih izjavah (216) do (221), velja tudi za skupino Benxi Group.

(238)

Po razkritju je skupina Benxi Group v glavnem ponovila pripombe kitajske vlade. Vendar je predložila tudi nekatere dodatne posebne pripombe:

(239)

V zvezi s prvo točko je Komisija opozorila, da je družba v odgovoru na dokument o razkritju priznala, da je imela v zadnjih letih finančne države, in ni ugovarjala nobeni od ugotovitev Komisije, kot so izguba dobička in prihodka, visok delež dolga in nezmožnost plačila posojilnih obresti. Družba je imela znatne izgube tudi v OP. Poleg tega je skupina Benxi Group priznala, da nekatera posojila niso bila odplačana v skladu s prvotnim razporedom odplačil, kar kaže na njene težave z zmožnostjo odplačila posojil. Glede na to splošno stanje družbe je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da družba v običajnih tržnih pogojih ne bi imela dostopa do dodatnih posojil.

(240)

V zvezi z dejstvom, da so bile zadevne družbe del velike skupine družb in da so posojila zagotavljale matične družbe, je Komisija priznala, da je posojila proizvodni družbi v skupini Benxi Group dejansko zagotavljal garant iz druge družbe v skupini. Vendar je med preveritvenim obiskom postalo jasno, da je ta jamstva zagotavljalo več drugih družb v skupini, ki so bile v podobno težkem finančnem položaju. Dejansko so vse preverjene družbe v skupini Benxi Group v OP ustvarjale izgubo, družba pa je v izpolnjenem vprašalniku sama izjavila, da se je skupina soočala s stalnimi izgubami, ki so vplivale na več povezanih družb, in da ni obetov za dobiček v bližnji prihodnosti.

(241)

V zvezi z bonitetno oceno družbe je Komisija menila, da je potrditev težkega finančnega položaja s strani družbe same jasen pokazatelj, da ne bi smela prejeti bonitetne ocene AA+. Edini nov dokaz, ki ga je družba predložila v zvezi s tem, je bil ta, da ni nujno obstajala povezava med njenimi finančnimi težavami in bonitetno oceno, saj gre za veliko železarsko in jeklarsko skupino z dolgo tradicijo in dobrim kreditnim ugledom. Komisija je menila, da taka utemeljitev ustrezno odraža njeno trditev, da bonitetne ocene na Kitajskem niso zanesljive, saj večinoma temeljijo na velikosti in statusu družb, ne pa na njihovem dejanskem kreditnem položaju.

(242)

V zvezi s tretjo točko se Komisija ni strinjala s trditvijo družbe, da subvencija v zvezi s posojili, ki so se obravnavala podobno kot nepovratna sredstva, ni bila vključena v pritožbo. Ta se je namreč nanašala na ločeno metodologijo izračuna v okviru preferenčnih posojil, ki so bila dejansko vključena v pritožbo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(243)

Preiskava je pokazala, da so imele v OP vse vzorčene skupine proizvajalcev izvoznikov korist od preferenčnih posojil. Zaradi obstoja finančnega prispevka, ugodnosti za proizvajalce izvoznike in specifičnosti bi bilo treba to ugodnost šteti za subvencijo, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(244)

Stopnje subvencije, ki so za vzorčene skupine družb določene v zvezi s to shemo v OP, so:

(245)

Pritožnik je trdil, da obstaja ločen program subvencij, ki vključuje potencialni neposredni prenos sredstev kitajske vlade z dejanskim jamstvom, ki zagotavlja neprekinjeno poslovanje za družbe v industriji vroče valjanih ploščatih izdelkov, ki imajo zaradi svojega finančnega položaja težave z vračanjem posojil.

(246)

Komisija je opozorila, da je dokazni prag za dokazovanje nenapisanih ukrepov v okviru STO zelo zahteven v smislu dokazov, ki so potrebni za dokazovanje obstoja takih ukrepov. Preiskovalni organ mora z argumenti in podpornimi dokazili jasno dokazati vsaj, da je mogoče domnevno nenapisano „pravilo ali normo“ pripisati tuji vladi, njegovo natančno vsebino ter da je njegova uporaba splošna in usmerjena v prihodnost. Ta visoki prag je dosežen le, če se v zvezi z vsakim od teh elementov predložijo zadostni dokazi (36).

(247)

Komisija je najprej preverila, ali je mogoče domnevno dejansko jamstvo pripisati kitajski vladi. V zvezi s tem je potrdila, da vladna politika v LRK v jeklarski industriji bolj podpira razvoj velikih nacionalnih prvakov (večinoma v državni lasti) kot manjših (večinoma zasebnih) jeklarn.

(248)

Ta politika je veljala že leta 2009, ko je državni svet izdal „Načrt za prilagoditev in oživitev jeklarske industrije“. V tem dokumentu je bilo navedeno, da bi bilo treba načeloma podpreti ključna jedrna podjetja in ključne kategorije v železarski in jeklarski industriji ter tako ohraniti stabilnost trga in spodbujati stabilen razvoj industrije.

(249)

Za izhod iz krize iz leta 2008 je bilo v načrtu nadalje poudarjeno, da bi bilo treba strukturo industrije prilagoditi in optimizirati na podlagi „nadzora nad celotno količino v povezavi z odpravo zaostale zmogljivosti, prestrukturiranjem podjetij in preselitvijo mestnih jeklarn“.

(250)

V skladu z dokumentom je cilj kitajske vlade ustanoviti več izredno velikih podjetij z močno neodvisno inovacijsko zmogljivostjo in mednarodno konkurenčnostjo, ter zagotoviti, da zmogljivost petih največjih domačih železarskih in jeklarskih podjetij predstavlja več kot 45 % nacionalne proizvodnje. Zato naj bi se zgradilo več izredno velikih železarskih in jeklarskih podjetij z zmogljivostjo več kot 50 000 000 ton ter dobro mednarodno konkurenčnostjo, kot so Baosteel, Ansteel in Wuhan Iron and Steel. Ustanovilo naj bi se tudi več velikih železarskih in jeklarskih podjetij z zmogljivostjo 10 000 000–30 000 000 ton. Poleg tega sta v dokumentu kot cilj navedena dokončanje preselitve skupine Shougang Group ter izgradnja njene železarske in jeklarske baze na otoku Caofeidian.

(251)

V dokumentu politike z načrtom je bila predvidena in se je spodbujala finančna podpora za ta ključna jedrna podjetja, predvideni pa sta tudi podpora v obliki izdajanja delnic, podjetniških obveznic, srednjeročnih menic, kratkoročnih menic in bančnega posojila ter absorpcija naložb zasebnega kapitala za projekte, ki so skladni z zakoni in drugimi predpisi na področju varstva okolja in zemljišč ter predpisi o upravljanju naložb, in podjetja, ki so v postopku združitve in pripojitve ali prestrukturiranja.

(252)

Vendar so v dokumentu navedene tudi omejitve financiranja projektov z nezakonito gradnjo in brez dovoljenj ter podjetij z „zaostalo zmogljivostjo“. Izrecno je bilo navedeno, da „finančne institucije v primeru naključne razširitve in prenove ali selitve zaostalih zmogljivosti na druge kraje ne bodo zagotovile kreditne in posojilne podpore v nobeni obliki, nacionalni oddelek za zemljišča in vire pa ne bo izpeljal postopkov za uporabo zemljišč“.

(253)

V 12. petletnem načrtu za jeklarstvo se je nadaljevala enaka strategija, kot je bila določena v načrtu. V njem so bila omenjena tudi ključna jeklarska podjetja, glavni cilj pa je bila optimizacija strukture industrije. Navedeno je bilo tudi, da se veliki projekti spodbujajo, majhne projekte pa bi bilo treba omejiti, kar je združeno z odpravo zaostalih proizvodnih zmogljivosti.

(254)

Eden od glavnih ciljev 12. petletnega načrta je bil tudi doseči neko stopnjo povezovanja industrij v grozde s precejšnjim zmanjšanjem števila jeklarskih podjetij. Cilj je bil povečanje deleža proizvodnje jekla desetih največjih jeklarskih podjetij na 60 % celotne nacionalne proizvodnje. Ta cilj je bilo treba doseči s spodbujanjem združevanja podjetij, prestrukturiranja in odprave zaostalih zmogljivosti. Načrt je vseboval tudi seznam, ki je določal, kateri izdelki in proizvodni procesi se štejejo za zaostale.

(255)

Vse vzorčene družbe v tej preiskavi so bile v 12. petletnem načrtu za jeklarstvo navedene kot ključna velika podjetja.

(256)

V 13. petletnem načrtu za jeklarstvo je v poglavju I.2 navedeno, da so „[n]ekatera kitajska jeklarska podjetja […] dobra, druga pa ne“. Znova je eden od ključnih ciljev povišanje stopnje koncentracije industrije (prvih desetih podjetij) na 60 % do leta 2020 (ker cilj ni bil dosežen med izvajanjem 12. petletnega načrta za jeklarstvo). To se ujema s splošnim ciljem zmanjšanja presežnih zmogljivosti, znova pa ga spremlja odločitev o spodbujanju združevanja podjetij in prestrukturiranja.

(257)

V poglavju IV 13. petletnega načrta za jeklarstvo je poudarjeno tudi, da je treba s trga umakniti zombi podjetja. Ta podjetja so opredeljena kot podjetja, ki so imela več zaporednih let izgubo, nimajo dovolj sredstev za zmanjšanje dolga, imajo izgube in nobenih obetov ter se nenehno zanašajo na posojila bank in druge metode. V skladu z načrtom bi morala podjetja, ki nimajo dovolj sredstev za zmanjšanje dolga ali ga ne odplačujejo, iti v stečaj in izvesti sanacijo.

(258)

Poleg tega se v posebnih smernicah v zvezi s finančno podporo in zmanjšanjem presežne zmogljivosti, ki sta bila obravnavana v oddelku 3.4.1.1, razlikuje med „dobrimi“ družbami, tj. velikimi industrijskimi skupinami, ki upoštevajo nacionalne industrijske politike, in „slabimi“ družbami, tj. manjšimi družbami z „zaostalo proizvodno zmogljivostjo“, ki ne spadajo v kategorije, ki jih spodbuja vlada.

(259)

Ker je vse navedene dokumente (načrt iz leta 2009, 12. in 13. petletni načrt ter zadevna načrta za jeklarstvo) pripravil državni svet, se lahko politike iz teh dokumentov pripišejo kitajski vladi.

(260)

Komisija je nato analizirala natančno vsebino domnevnega dejanskega jamstva. Splošnega nenapisanega ukrepa, ki bi zajemal reševanje vseh jeklarskih družb na Kitajskem, ni odkrila. Namesto tega se v vseh dokumentih, predstavljenih v prejšnjem oddelku, razlikuje med „dobrimi“ družbami, tj. velikimi industrijskimi skupinami, ki upoštevajo nacionalne industrijske politike, in „slabimi“ družbami, tj. manjšimi družbami z „zaostalo proizvodno zmogljivostjo“, ki ne spadajo v kategorije, ki jih spodbuja vlada. V skladu s tem bi nenapisano dejansko jamstvo, tudi če bi obstajalo, veljalo le za nacionalne prvake, ki spadajo v prvo kategorijo.

(261)

Komisija je nato poskusila ugotoviti, ali je uporaba takega nenapisanega jamstva splošna in usmerjena v prihodnost.

(262)

Učinek te vladne politike je bil nedavno opisan v raziskovalnem poročilu nacionalne akademije za razvoj in strategijo Kitajske univerze v Renminu (37) o zombi družbah na Kitajskem. V skladu s tem poročilom bi se lahko 51 % kitajskih jeklarskih družb, ki kotirajo na borzi, leta 2013 opredelilo za zombi družbe. Z vidika lastništva je bil delež zombi družb največji med podjetji v lasti države in v skupni lasti. Z vidika starosti in obsega je delež zombi družbj največji med starimi velikimi in srednje velikimi podjetji. V poročilu so bili analizirani tudi vzroki za obstoj tako velikega števila zombi družb v nekaterih sektorjih, pri čemer je bilo ugotovljeno, da lokalne vlade zombi družbe stalno ohranjajo tik pred bankrotom in sliko uspešnosti vzdržujejo s subvencijami in posojili. Družba, ki prejme več subvencij ali je v lasti države, ima torej večje možnosti, da postane zombi družba.

(263)

Če vlada industrijo, kot je jeklarska, vključi med ključne podprte industrije, si lokalne vlade močno prizadevajo za podpiranje te industrije, posledica pa sta presežna zmogljivost in nastanek dodatnih zombi družb. Nato si je vlada prizadevala za zmanjšanje števila družb s spodbujanjem večjih podjetij k združitvam in pripojitvam. Poročilo potrjuje, da so lokalne vlade določile, da se bo med pomočjo industriji preživetje omogočilo le določenemu številu velikih podjetij. Na koncu je v poročilu poudarjeno, da na nastanek zombi družb vpliva tudi razlikovanje finančnih institucij pri podeljevanju kreditov. Po letu 2008 se je delež dobička podjetij v državni lasti zmanjšal, njihov delež dolga pa se je vsako leto povečal. Nasprotno se je delež dolga zasebnih podjetij zmanjšal, čeprav je njihov delež dobička ostal enak. Iz tega je razvidno, da so podjetja v državni lasti lažje dobila posojila kot zasebna podjetja.

(264)

Na kratko, namen te politike je torej z raznovrstnimi ukrepi finančno podpreti „dobre“ družbe, tj. ključna podjetja ali nacionalne prvake, slabim pa se posojila ne odobrijo, da bi prenehale poslovati. Poleg tega se prvaki spodbujajo, naj svoje manjše konkurente izrinejo z združitvami in pripojitvami, ki jih podpira vlada. Gospodarska korist te politike lahko zajema celo implicitno dejansko jamstvo za nekatera velika podjetja v državni lasti, ki so v finančnih težavah.

(265)

Vendar Komisija ni mogla opredeliti dodatnih natančnejših meril za splošno in v prihodnost usmerjeno uporabo takega nenapisanega ukrepa kot ločene sheme. Namesto tega je sklenila, da ni potrebe po dodatnem proučevanju tega vprašanja, ker preferenčnih posojil, dodeljenih posebnim velikim podjetjem v državni lasti, ki so v finančnih težavah, ni obravnavala kot posojila, ampak kot nepovratna sredstva.

(266)

Po razkritju je pritožnik nasprotoval temu sklepu in trdil, da je širši ukrep državni načrt za za subvencioniranje proizvodnje jekla, ki se izvaja prek pisnih norm, kot so zakoni in pravil, odločbe, upravne smernice ali priporočila. V podporo svojemu stališču, da so bile zahteve glede dokazov izpolnjene, se je pritožnik med drugim skliceval na odločitev pritožbenega organa STO v zadevi ZDA – nastavitev na ničlo, v kateri so dokazi vključevali bistveno več kot le vrsto zadev ali ponovnih ukrepov (38). Komisija se s tako analizo ni strinjala. V navedeni zadevi je bila sporna stalna praksa ameriškega ministrstva za trgovino glede uporabe določene nepoštene metodologije izračuna v protidampinških zadevah. To je bilo zelo specifično ravnanje, ki je temeljilo na internih preferencah enega vladnega organa, ki mu je zvezna vlada posebej zaupala izvajanje postopkov trgovinske zaščite. Tega ni mogoče primerjati z oblikovanjem širšega ukrepa, ki bi zajemal morebitno ravnanje več tisoč vladnih akterjev na lokalni, regionalni ali centralni ravni, ki izvajajo en sam načrt. Zato je to trditev zavrnila kot neutemeljeno.

(267)

Kot je navedeno v oddelku 3.2, je Komisija kitajsko vlado obvestila, da bo morda morala ugotovitve glede informacij v zvezi z dobavitelji železove rude, koksa in koksnega premoga sprejeti na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev v skladu s členom 28(1) osnovne uredbe, ker od proizvajalcev železove rude, koksa in koksnega premoga ni prejela izpolnjenih vprašalnikov. Komisija je preiskala, ali so vzorčene družbe surovine za proizvodnjo vroče valjanih ploščatih izdelkov prejele po cenah, ki jih je subvencionirala vlada.

(268)

Vse vzorčene družbe so železovo rudo kupovale pri domačih povezanih ali nepovezanih družbah, precejšnje količine pa so jo tudi uvozile. Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih poslih vseh vzorčenih družb z železovo rudo ugotovila, da so bile nabavne cene železove rude podobne ne glede na to, ali je bila železova ruda nabavljena doma, ali uvožena, ali nabavljena pri povezanih ali nepovezanih družbah.

(269)

Dve vzorčeni družbi sta imeli v tujini povezana rudnika. Vendar preiskava ni pokazala, da bi bila z naložbami v navedena rudnika povezana državna podpora. V vsakem primeru se zdi, da je bila nabavna (transferna) cena iz povezanih rudnikov tržna cena.

(270)

Pritožnik je trdil tudi, da je kitajska vlada izkoristila kitajsko združenje železarjev in jeklarjev (CISA), da bi vplivala na mednarodna pogajanja o nabavni ceni. Komisija je pridobila dokaze, ki so kazali na tako ravnanje v preteklosti. Vendar je bila ta praksa leta 2013 opuščena, in nič ne kaže na to, da bi vzorčenim proizvajalcem vroče valjanih ploščatih izdelkov v obdobju preiskave prinesla kakršne koli ugodnosti.

(271)

Komisija na podlagi navedenih ugotovitev ni potrdila, da je vlada vzorčenim družbam v obdobju preiskave zagotovila subvencijo za nakup železove rude.

(272)

Vse vzorčene družbe so koks kupovale pri domačih povezanih ali nepovezanih družbah, v manjših količinah pa so ga tudi uvažale. Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih poslih vseh vzorčenih družb ugotovila, da so bile nabavne cene koksa podobne ne glede na to, ali je bil koks nabavljen doma, ali uvožen, ali nabavljen pri povezanih ali nepovezanih družbah.

(273)

Komisija na podlagi preverjenih informacij vzorčenih družb ni mogla potrditi, da jim je kitajska vlada v obdobju preiskave zagotovila subvencijo za nakup koksa.

(274)

Kitajska vlada je pojasnila, da se celoten izvozni trg za premog regulira na podlagi pravil za državna trgovinska podjetja, ki so bila priglašena STO (39). Obseg izvoza je omejen z izvoznimi kvotami, izvozniki pa morajo zaprositi za izvozno dovoljenje. To izvozno dovoljenje je pridobilo le pet družb, in sicer China National Coal Group Corporation, China Minmetals Corporation, Shanxi Coal Import and Export Group Co. Limited, Shenhua Group Corporation Ltd. in Aluminum Corporation of China Limited. Vse so velika podjetja v državni lasti. Poleg tega je določena 3-odstotna izvozna dajatev. V skladu z informacijami, ki jih je posredovala kitajska vlada, izvoz oziroma uvoz predstavljata manj kot 1 % domače porabe.

(275)

Uradniki kitajske vlade so med preveritvenim obiskom tudi potrdili, da kitajska vlada za družbe za proizvodnjo koksnega premoga določi število proizvodnih dni na leto, kar je zanesljiv znak, da na oskrbo z domačim koksnim premogom vpliva posredovanje države. Kitajska vlada ni predložila dodatnih informacij o delovanju trga s koksnim premogom.

(276)

Vse vzorčene družbe so koksni premog kupovale pri domačih povezanih ali nepovezanih družbah, v manjših količinah pa so ga tudi uvažale. Komisija je na podlagi preverjenih informacij o posameznih poslih vseh vzorčenih družb ugotovila, da so bile nabavne cene koksnega premoga podobne ne glede na to, ali je bil koksni premog nabavljen doma ali uvožen, in ne glede na to, ali je bil nabavljen pri povezanih ali nepovezanih družbah.

(277)

Čeprav je bilo s preiskavo ugotovljeno, da država deloma vpliva na oskrbo s koksnim premogom na domačem trgu iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah (274) in (275), Komisija ni našla dokazov, da je kitajska vlada vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v obdobju preiskave zagotavljala subvencije za nakup koksnega premoga.

(278)

Po razkritju je pritožnik trdil, da bi morala Komisija oceniti, v kolikšni meri domače cene železove rude, koksa in premoga vplivajo na cene, ki so jih proizvajalci izvozniki pripravljeni plačati za uvožene surovine. Komisija je ta argument zavrnila, saj dolgoročna vzdržnost stroškov proizvodnje, ki jih ima proizvajalec, ni potrebna za opredelitev ugodnosti. Komisija je morala namesto tega oceniti in tudi je ocenila, ali je vlada zagotavljala železovo rudo, koks ali premog za manj kot ustrezno nadomestilo. To ni držalo, saj so proizvajalci prejemali surovine po tržni ceni.

(279)

Vse vzorčene družbe so energijo proizvajale same ali jo kupovale iz omrežja. Nabavne cene energije iz omrežja so bile v skladu z uradno določenimi ravnmi cen, ki so bile na ravni provinc določene za velike industrijske odjemalce. Kot je bilo ugotovljeno v prejšnjih preiskavah (40), ta raven tem velikim industrijskim odjemalcem ni prinesla posebne prednosti. V tem primeru ni Komisija našla niti dokazov, da je imela katera od družb korist zaradi nižje preferencialne stopnje. Ugotovila ni niti, da bi vzorčene družbe prejele posebne subvencije v zvezi z električno energijo.

(280)

Komisija zato na podlagi preverjenih informacij vzorčenih družb ni mogla potrditi, da je kitajska vlada tem družbam v obdobju preiskave zagotovila subvencijo za nakup energije.

(281)

Vsa zemljišča v LRK so v lasti države ali skupnosti, ki jo sestavljajo vasi ali okraji, preden se lahko lastninska pravica do zemljišča ali upravičenost, ki izhaja iz lastninske pravice, prenese na posameznika ali dodeli podjetju ali posameznemu lastniku. Vse parcele na mestnih območjih so v lasti države, vse parcele na podeželskih območjih pa so v lasti vasi ali okrajev, v katerih ležijo.

(282)

Vendar lahko podjetja in posamezniki v skladu z ustavnim pravom LRK in zemljiškim pravom kupijo „pravice do uporabe zemljišča“. Zakupna pravica za industrijska zemljišča običajno velja 50 let in jo je mogoče obnoviti za nadaljnjih 50 let.

(283)

Po navedbah kitajske vlade lahko od 31. avgusta 2006 na podlagi člena 5 obvestila državnega sveta o krepitvi regulacije zemljišč (GF (2006), št. 31) pravico do industrijskih zemljišč dodeli le država industrijskim podjetjem prek dražbe ali podobnega javnega postopka za oddajo ponudb, pri katerem končna cena posla ne sme biti nižja od minimalne dražbene cene. Kitajska vlada meni, da je trg za zemljišča v LRK prosti trg in da cena, ki jo industrijsko podjetje plača za zakupno pravico za zemljišče, izraža tržno ceno.

(284)

Za zagotavljanje pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem se uporablja zakon Ljudske republike Kitajske o upravljanju zemljišč. Poleg tega pravno podlago tvorijo še naslednji dokumenti:

(285)

Lokalni organi v skladu s členom 10 določbe o dodeljevanju pravice do uporabe državnih stavbnih zemljišč prek razpisa za oddajo ponudb, dražbe in ponudbe določijo cene zemljišč v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki se posodobi le vsaka tri leta, in vladno industrijsko politiko.

(286)

Komisija je v prejšnjih preiskavah ugotovila, da cene, ki so bile plačane za pravice do uporabe zemljišč v LRK, niso reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu, saj je bilo za sistem dražb in javnih postopkov za oddajo ponudb ugotovljeno, da je nejasen, nepregleden in v praksi ne deluje, za cene pa je bilo ugotovljeno, da jih samovoljno določajo organi. Kot je navedeno v prejšnji uvodni izjavi, organi cene določajo v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč, ki vsebuje tudi merilo, da organi pri določanju cene industrijskega zemljišča upoštevajo industrijsko politiko. Poleg tega je vsaj v jeklarstvu dostop do industrijskih zemljišč zakonsko omejen na zgolj tiste družbe, ki upoštevajo industrijske politike države (41).

(287)

Opazne spremembe v zvezi s tem v sedanji preiskavi niso bile odkrite. Komisija je na primer ugotovila, da nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov pravic do uporabe zemljišča ni pridobil na dražbi ali v podobnem javnem postopku za oddajo ponudb, kar velja tudi za nedavno pridobljene pravice do uporabe zemljišč. Pravice do uporabe zemljišč, ki so jih vzorčene družbe pridobile pred letom 2000, so jim bile običajno dodeljene brezplačno. Bolj nedavno so lokalni organi parcele dodelili po izpogajanih cenah.

(288)

Komisija je ugotovila tudi, da so družbe skupine Shougang Group od lokalnih organov prejele povračila za cene, ki so jih plačale za pravice do uporabe zemljišč, na primer za dela, ki jih je družba sama opravila v zvezi z osnovno infrastrukturo na zemljišču. Poleg tega so morale družbe skupine Shougang Group nekatere pravice do uporabe zemljišč plačati šele več let po začetku uporabe zemljišča.

(289)

Navedeni dokazi nasprotujejo trditvam kitajske vlade, da so cene pravic do uporabe zemljišč v LRK reprezentativne za tržne cene, ki se določajo glede na ponudbo in povpraševanje na prostem trgu.

(290)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da poleg sistema spremljanja mestnih zemljišč obstaja tudi sistem dinamičnega spremljanja zemljišč in da je bilo to potrjeno v pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi s sončnimi paneli s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki ga je izvedla Komisija. Komisija je priznala, da je bil sistem dinamičnega spremljanja zemljišč dejansko analiziran v uredbi o pregledu zaradi izteka ukrepov v zvezi s sončnimi paneli (42). V uvodnih izjavah (421) in (425) uredbe je Komisija ugotovila, da so te cene višje od najnižjih referenčnih cen, ki so določene v skladu s sistemom vrednotenja mestnih zemljišč in jih uporabljajo lokalne vlade, ker se slednje posodabljajo le vsaka tri leta, medtem ko se v okviru sistema dinamičnega spremljanja cene posodabljajo četrtletno. Vendar ni bilo znakov, da bi cene zemljišč temeljile na sistemu dinamičnega spremljanja. Dejansko je kitajska vlada med preiskavo v zvezi s sončnimi paneli potrdila, da sistem za dinamično spremljanje cen mestnih zemljišč spremlja nihanja ravni cen zemljišč na nekaterih območjih (tj. v 105 mestih) v LRK in je namenjen ocenjevanju gibanja cen zemljišč. Vendar so začetne cene v razpisih in na dražbah temeljile na referenčnih vrednostih, določenih v skladu s sistemom vrednotenja zemljišč. Poleg tega so v tem primeru vzorčene skupine družb parcele prejele brezplačno ali z dodelitvijo. Zato dejstvo, da je slednji sistem obstajal, ni pomembno, saj se ni uporabljal za vzorčene družbe.

(291)

Kitajska vlada je trdila tudi, da dejstvo, da so bila zemljišča dodeljena po dogovorjenih cenah, ni odražalo odsotnosti poštene konkurence ali dejstva, da so družbe plačale cene pod običajno tržno stopnjo. Vendar niti kitajska vlada niti vzorčene družbe niso zagotovile nobenih novih dokazov, da so cene, plačane za dodeljena zemljišča, temeljile na tržnih cenah.

(292)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da se je Komisija sklicevala na ugotovitve prejšnjih preiskav, da bi ugotovila, ali so tržne cene izkrivljene zaradi poseganja države, namesto da bi uporabila specifična dejstva, na katerih je zadeva temeljila. Komisija opozarja, da je uporabila specifična dejstva v zadevi, kot je opisano v uvodnih izjavah (287) in (288), kar podpira njen sklep, da ugotovitve prejšnjih preiskav še vedno držijo.

(293)

Skupina Benxi Group je trdila tudi, da bi morala Komisija sprejeti ceno zemljišč v celinski Kitajski, saj je družba menila, da je plačala razumno ceno, ki odraža pravo vrednost zemljišč. Vendar družba ni predložila nobenih novih dokazov, ki bi spremenili oceno Komisije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(294)

Kitajska vlada je trdila tudi, da povračila za dela, ki jih je opravila družba za osnovno infrastrukturo, niso pomenila subvencij, saj je to običajno naloga lokalne vlade. Vendar izjema glede subvencij iz člena 3(1)(iii) osnovne uredbe velja le za splošno infrastrukturo. Infrastrukturne storitve, namenjene izključno uporabi s strani družbe ali njenih strank, kot so zasebne ceste ali druga infrastruktura, zapolnitev lukenj ali druga dela, namenjena pripravi zemljišča za gradnjo tovarne, niso splošna infrastruktura, ki jo zagotovi država. Gre namreč za infrastrukturo, ki je namenjena določeni družbi in ki sicer ne bi bila zgrajena, če družba določenega zemljišča ne bi uporabljala. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(295)

Položaj v zvezi z zagotavljanjem in pridobivanjem zemljišč v LRK je nepregleden, organi pa cene določajo samovoljno.

(296)

Ob upoštevanju navedenega je treba pravice do uporabe zemljišč, ki jih zagotavlja kitajska vlada, obravnavati kot subvencijo v smislu člena 3(1)(a)(iii) in (2) osnovne uredbe v obliki zagotavljanja blaga, ki družbam prejemnicam prinaša ugodnosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (285) do (289), v LRK ni delujočega trga za zemljišča, uporaba zunanje referenčne vrednosti (glej uvodne izjave od (300) do (311)) pa kaže, da je znesek, ki so ga vzorčeni proizvajalci izvozniki plačali za pravice do uporabe zemljišč, precej nižji od običajne tržne stopnje.

(297)

V zvezi s preferenčnim dostopom do industrijskih zemljišč za družbe, ki delujejo v določenih industrijah, Komisija opozarja, da je treba pri ceni, ki jo določijo lokalni organi, upoštevati vladno industrijsko politiko, kot je navedeno v uvodni izjavi (285). V okviru te industrijske politike se jeklarska industrija šteje za steber kitajske industrije in je navedena kot spodbujana industrija. Poleg tega morajo javni organi v skladu s sklepom št. 40 državnega sveta poskrbeti, da se zemljišče zagotovi spodbujanim industrijam. V členu 18 sklepa št. 40 je jasno navedeno, da industrije, ki so „omejene“, ne bodo imele dostopa do pravic do uporabe zemljišč. Iz tega sledi, da je subvencija specifična v smislu člena 4(2)(a) in (c) osnovne uredbe, ker je preferenčno zagotavljanje zemljišč omejeno na družbe, ki delujejo v določenih industrijah, v tem primeru jeklarski industriji, in ker so vladne prakse na tem področju nejasne in nepregledne.

(298)

Po razkritju je kitajska vlada trdila, da je ugotovitev Komisije o specifičnosti nepomembna, če na Kitajskem ni delujočega trga za zemljišča, saj bi imele v tem primeru vse kitajske družbe isto izhodiščno in prodajno ceno za iste pravice do uporabe zemljišč. Poleg tega je menila, da ocena o specifičnosti ni bila dovolj utemeljena, ker je kot spodbujano industrijo obravnavala le jeklarsko industrijo.

(299)

Komisija je menila, da obstoj nedelujočega trga na Kitajskem ne izključuje nujno ugotovitve o specifičnosti na tem trgu. Dejstvo, da so vzorčene družbe brezplačno prejele pravice do uporabe zemljišč, dejansko kaže, da so bile deležne posebne prednostne obravnave. Po drugi strani je dejstvo, da so nekatere družbe deležne dodatne prednostne obravnave, ločeno od načina delovanja trga kot celote. Poleg tega so tudi dokazi, zbrani v vzorčenih družbah, potrdili, da se v praksi uporablja spodbujanje iz pravne podlage. Komisija je zato vztrajala pri svojem sklepu, da je ta subvencija specifična in da se zato lahko zanjo uvedejo izravnalni ukrepi.

(300)

Tako kot v prejšnjih preiskavah (43) in v skladu s členom 6(d)(ii) osnovne uredbe so se kot zunanja referenčna vrednost uporabile cene zemljišč z ločenega carinskega območja Tajvan, Penghu, Kinmen in Matsu („Kitajski Tajpej“ in „Tajvan“) (44). Ugodnost za prejemnike se izračuna z upoštevanjem razlike med zneskom, ki ga je vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik dejansko plačal za pravice do uporabe zemljišč (tj. dejansko ceno iz pogodbe, in kadar je to primerno, ceno iz pogodbe, znižano za znesek povračil/nepovratnih sredstev, ki ga je zagotovila lokalna vlada), in zneskom, ki bi moral biti običajno plačan na podlagi referenčne vrednosti Kitajskega Tajpeja.

(301)

Komisija šteje Kitajski Tajpej za primerno zunanjo referenčno vrednost iz naslednjih razlogov:

(302)

Komisija je v skladu z metodologijo, uporabljeno v prejšnjih preiskavah, uporabila povprečno ceno zemljišča na kvadratni meter, ki je bila ugotovljena za Tajvan ter popravljena zaradi inflacije in sprememb v zvezi z BDP od datumov zadevnih pogodb za pravice do uporabe zemljišč. Informacije glede cen industrijskih zemljišč so bile pridobljene na spletišču industrijskega urada tajvanskega ministrstva za gospodarstvo. Inflacija in spremembe v zvezi z BDP za Tajvan so bile izračunane na podlagi stopenj inflacije in spreminjanja BDP na prebivalca pri sedanjih cenah v USD za Tajvan, kot jih je Mednarodni denarni sklad objavil za leto 2015.

(303)

Po razkritju je kitajska vlada izjavila, da bi morala Komisija za izračun višine domnevne subvencije uporabiti domačo referenčno vrednost namesto zunanje, in sicer iz naslednjih dveh razlogov: prvič, če se domnevna subvencija šteje za specifično za jeklarsko industrijo, bi bilo treba uporabiti cene pravic do uporabe zemljišč za družbe iz drugih sektorjev. Drugič, uporabiti bi bilo treba cene v okviru sistema dinamičnega spremljanja zemljišč. Prva točka je bila že obravnavana zgoraj: dejstvo, da so nekatere družbe deležne dodatne prednostne obravnave, je ločeno od delovanja trga kot celote, pri čemer je Komisija ugotovila, da trg kot celota ni deloval. V zvezi z uporabo sistema dinamičnega spremljanja zemljišč je Komisija opozorila, da je sistem zasnovan za spremljanje razvoja cen zemljišč na nekaterih območjih. Zato le odraža cene, ki se plačujejo za pravice do uporabe zemljišč na Kitajskem, ki se, kot je bilo že navedeno, ne štejejo za tržne cene.

(304)

Skupina Benxi Group je nasprotovala tudi uporabi cen zemljišč v Kitajskem Tajpeju kot referenčne vrednosti, in sicer iz naslednjih razlogov: Skupina ima sedež na manj razvitem območju v provinci Liaoning, ki ima veliko manj primerljivo gostoto prebivalstva, ponudbo zemljišč in BDP kot Kitajski Tajpej. Poleg tega ima skupina dolgo tradicijo uporabe zemljišč, pri čemer je vlagala v oblikovanje in gradnjo zemljišč za dolgoročno uporabo. Zato se cene znatno razlikujejo. Skupina je trdila tudi, da cena lastništva zemljišč ni primerljiva s ceno pravic do njihove uporabe.

(305)

Prvič, Komisija se ni strinjala z oceno skupine glede province Liaoning. Glede na javno razpoložljive informacije (45) je bila provinca Liaoning ena od prvih industrializiranih provinc na Kitajskem. Poleg tega ima največje provincialno gospodarstvo na severovzhodu Kitajske. Njen nominalni BDP za leto 2011 je bil sedmi največji na Kitajskem (od 31 provinc). Čeprav je njen BDP nižji od BDP v Tajvanu, je v letu 2008 zabeležila najvišjo rast BDP v svetovni skupini G8x8, tj. med osmimi provincami ali deželami pod nacionalno ravnjo z najvišjim BDP med prvimi osmimi državami z najvišjim BDP. Provinca je v letu 2009 ohranila stopnjo rasti BDP v višini 13,1 % in s tem tudi svoj položaj kot provinca z najvišjo gospodarsko rastjo. Slednja se je od takrat upočasnila, pri čemer se je gospodarstvo v letu 2015 kljub temu povečalo za 3 %. Na nacionalni ravni je provinca pomembna proizvajalka surovega železa, jekla in strojnega orodja za rezanje kovin, s proizvodnjo katerih se uvršča med tri največje proizvajalke v državi. Poleg tega ima enega od najpomembnejših obratov za proizvodnjo surovin na Kitajskem.

(306)

Drugič, Komisija je pri izračunu zneska ugodnosti že upoštevala dejstvo, da so bile nekatere pravice do dolgoročne uporabe zemljišč že pridobljene v daljni preteklosti, saj je bila referenčna vrednost prilagojena, da bi odražala spremembe skozi čas, in sicer tako, da je upoštevala razvoj BDP in inflacije.

(307)

Tretjič, kar zadeva razlike v ceni med lastništvom zemljišč in pravicami do njihove uporabe, kitajske družbe pravic do uporabe zemljišč ne obravnavajo kot zakup, temveč kot neopredmeteno sredstvo, tj. obravnavajo jih tako, kot družbe v drugih državah obravnavajo kupljena zemljišča. Družbe same očitno ne razlikujejo med lastništvom zemljišč in pravicami do njihove uporabe. Zato so bile trditve skupine Benxi Group glede pravic do uporabe zemljišč zavrnjene.

(308)

Po razkritju je skupina Shougang Group trdila, da je bilo zemljišče, ki ga uporablja ena od njenih proizvodnih družb, iztrgano morju. Zato je začasno oproščeno davka na uporabo zemljišč, saj se šteje za manj vredno. Zato bi bilo treba za tako iztrgano zemljišče uporabiti nižjo referenčno vrednost. Komisija je priznala, da je zemljišče, ki je iztrgano morju, v prvih letih uporabe oproščeno davka na uporabo zemljišč. Vendar zakonodaja o davku na uporabo zemljišč ne določa nobene zmanjšane vrednosti takega iztrganega zemljišča v povezavi s tako izjemo. Prav tako je Komisija že sprejela vse prilagoditve cene uporabe zemljišč, ki jih je zahteval proizvajalec izvoznik, da bi upoštevala stroške v zvezi z odlaganjem odpadkov. Poleg tega se iztrgano zemljišče nahaja na odlični obalni lokaciji blizu Pekinga, kar omogoča preprost dostop do uvoženih surovin in prevoz končnih izdelkov. Ta trditev je bila zato prav tako zavrnjena.

(309)

Skupina Shougang Group je predložila tudi dodatne trditve glede nekaterih odhodkov v zvezi s pravicami do uporabe zemljišč, ki se niso upoštevali za družbo Shougang Qian'an, in glede nepravilne razvrstitve nekaterih parcel za družbo Shougang Mining. Komisija je sprejela te trditve in ustrezno prilagodila znesek ugodnosti za obe družbi.

(310)

V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je bil znesek subvencije dodeljen za OP z uporabo običajne življenjske dobe pravice do uporabe zemljišč za uporabo industrijskih zemljišč, tj. 50 let. Ta znesek je bil nato dodeljen za celotni prihodek od prodaje, ki ga je zadevna družba ustvarila v OP, ker subvencija ni odvisna od uspešnosti izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prepeljane količine.

(311)

Stopnje subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določene v zvezi s to shemo v OP, so:

(312)

Podjetjem s tujimi naložbami na podlagi programa „dve leti brez, tri leta polovica“ prvi dve leti ni treba plačati davka od dohodka družb, v naslednjih treh letih pa se zanje namesto splošne 25-odstotne davčne stopnje uporablja 12,5-odstotna stopnja.

(313)

Pravna podlaga tega programa sta člen 8 zakona o davku od dohodka Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja („zakon o obdavčitvi podjetij s tujimi naložbami“) in člen 72 izvedbenih pravil zakona o davku od dohodka Ljudske republike Kitajske za podjetja s tujimi naložbami in tuja podjetja.

(314)

Po navedbah kitajske vlade se je ta program končal v skladu s členom 57 zakona o davku od dohodka podjetij iz leta 2008 („zakon o davku od dohodka podjetij“) s prehodnim obdobjem do konca leta 2012.

(315)

Shema „dve leti brez, tri leta polovica“ je družbam prinesla ugodnosti v poslovnem letu 2012, po tem letu pa je bila po navedbah vlade LRK ukinjena. V preiskavi je bilo potrjeno, da je bila skupina Jiangsu Shagang Group upravičena do te davčne sheme, vendar na podlagi nje po letu 2012 ni bila več deležna ugodnosti. Komisija je ugotovila tudi, da je ta davčni program ukinila kitajska vlada.

(316)

Vzorčene družbe v OP niso prejele finančnega prispevka ali ugodnosti iz tega programa.

(317)

Ta program družbam omogoča, da dohodek, ustvarjen s proizvodnjo, pri kateri se viri celovito uporabljajo, odbijejo od obdavčljivega dohodka. Če družba pri proizvodnji izpolnjuje standarde, določene v katalogu ugodnosti za davek od dohodka podjetij za sinergijsko uporabo, se 10 % prihodka odbije od osnove za izračun zneska obdavčljivega dohodka zadevne družbe.

(318)

Pravna podlaga za ta program so člen 33 zakona o davku od dohodka podjetij, predpisi za izvajanje zakona LRK o davku od dohodka podjetij in naslednja obvestila:

(319)

Ta odbitek davka se uporablja le, kadar družba vire iz kataloga ugodnosti za davek od dohodka podjetij za sinergijsko uporabo uporablja kot glavne surovine. Poleg tega mora biti končni izdelek, izdelan s predelavo teh surovin, proizveden v skladu z ustreznimi nacionalnimi ali industrijskimi standardi, določenimi v navedenem katalogu.

(320)

Ugotovljeno je bilo, da to subvencijo uporablja eden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, in sicer skupina Hesteel Group. Ta družba se je prijavila in prejela uradno obvestilo, da je izpolnila merila iz sheme in je zato upravičena, da ustrezno izpolni svoje davčne napovedi o dohodkih družb.

(321)

Komisija je menila, da je zadevni odbitek davka subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku.

(322)

Ta subvencija je specifična, kakor je opredeljeno v členu 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je omejena na nekatere kategorije surovin in končnih izdelkov v okviru posebnih poslovnih kategorij, ki so z zakonom izrecno opredeljene v katalogu ugodnosti za davek od dohodka podjetij za sinergijsko uporabo.

(323)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam in ker je temeljila na objektivnih merilih (tj. proizvodnja z uporabo določenih virov). Komisija je menila, da je ta subvencija specifična, saj sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do te subvencije le na nekatere kategorije surovin in končnih izdelkov v okviru posebnih poslovnih kategorij, ki so izrecno opredeljene z zakonom v katalogu ugodnosti za davek od dohodka podjetij za sinergijsko uporabo, kot so tiste v okviru jeklarske industrije. To so na primer surovine, kot so jeklarska, elektropečna in litoželezna žlindra, ki se uporablja za proizvodnjo železa in železovih zlitin, plavžni plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter koksni plin, ki se uporablja za proizvodnjo železovega sulfata.

(324)

Komisija je zato menila, da se lahko proti tej subvenciji uvedejo izravnalni ukrepi.

(325)

Komisija je znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, izračunala kot razliko med zneskom običajno plačanega davka v OP in zneskom davka, ki so ga zadevne družbe v OP dejansko plačale.

(326)

Znesek subvencije, določen za to posebno shemo, je bil 0,06 % za skupino Hesteel Group.

(327)

Družbe so na podlagi davčne izravnave za raziskave in razvoj upravičene do preferenčne davčne obravnave za dejavnosti raziskav in razvoja na nekaterih visokotehnoloških prednostnih področjih, ki jih določi država, in kadar so doseženi nekateri pragovi porabe za raziskave in razvoj.

(328)

Natančneje, izdatki za raziskave in razvoj, ki so nastali zaradi razvoja novih tehnologij, novih izdelkov in novih obrti, niso neopredmetena sredstva in se štejejo v prihodke in dohodke za tekoče obdobje, so po odbitku v celoti ob upoštevanju dejanskega stanja upravičeni do dodatnega 50-odstotnega odbitka. Kadar so navedeni izdatki za raziskave in razvoj neopredmetena sredstva, se amortizirajo na podlagi 150 % stroškov neopredmetenega sredstva.

(329)

Pravna podlaga za ta program so člen 30(1) zakona o davku od dohodka podjetij, predpisi o izvajanju zakona LRK o davku od dohodka podjetij in naslednja obvestila:

(330)

Med preveritvenim obiskom v prostorih kitajske vlade je bilo ugotovljeno, da „nove tehnologije, novi izdelki in nove obrti“, ki so upravičeni do odbitka davka, spadajo na nekatera visokotehnološka področja, ki jih podpira država, kot tudi med sedanje prednostne naloge na visokotehnoloških področjih, ki jih podpira država, kakor so navedena v smernicah o prednostnih področjih za prednostni razvoj visokotehnološke industrializacije.

(331)

Družbe, ki imajo ugodnosti po tej shemi, morajo vložiti napoved za odmero davka od dohodka in ustrezne priloge. Dejanski znesek ugodnosti je vključen v davčno napoved.

(332)

Komisija je menila, da je zadevna davčna izravnava subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in 3(2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj se v sami zakonodaji uporaba te sheme omejuje na podjetja, ki imajo stroške za raziskave in razvoj na nekaterih prednostnih visokotehnoloških področjih, ki jih določi država, kot je jeklarska industrija.

(333)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam, ker je temeljila na objektivnih merilih (tj. nastanek odhodkov za raziskave in razvoj) in ker zaradi pomanjkanja specifičnosti zanjo niso bili uvedeni izravnalni ukrepi v okviru kanadske protisubvencijske preiskave o nekaterih stenskih modulih v enotah iz Kitajske. Komisija je opozorila, da so bili izravnalni ukrepi za shemo uvedeni že v okviru preiskave v zvezi s premazanim finim papirjem (46). Ta subvencija je specifična, saj sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do te subvencije le na nekatera podjetja in industrije, opredeljene kot „prednostna območja“, kot so tiste v okviru jeklarske industrije.

(334)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v OP. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki se plača po dodatnem 50-odstotnem odbitku dejanskih stroškov za raziskave in razvoj.

(335)

Od te subvencije je imela korist le družba Hesteel Group, stopnja subvencije pa je bila določena na višini 0,28 %.

(336)

Organizacija ali posameznik, ki uporablja zemljišče v mestih, okrajih in upravnih mestih ter industrijskih in rudarskih okrožjih, običajno plača davek na uporabo mestnih zemljišč. Davek na uporabo zemljišč poberejo lokalni davčni organi v kraju, v katerem se zemljišče uporablja. Vendar so iz davka na uporabo zemljišč izvzete nekatere kategorije zemljišč, kot so zemljišča, iztrgana morju, zemljišča, ki naj bi jih imele vladne institucije, ljudske organizacije in vojaške enote za lastno uporabo, zemljišča, ki naj bi jih uporabljale institucije, financirane z vladnimi sredstvi ministrstva za finance, zemljišča, ki jih uporabljajo verski templji, javni parki ter javni zgodovinski in slikoviti kraji, ceste, ulice, javni trgi, trate in druga mestna javna zemljišča.

(337)

Pravna podlaga tega programa so:

(338)

Korist od rabatov ali oprostitev plačila davkov na uporabo zemljišč, ki jih je dodelil lokalni urad za uporabo zemljišč, sta imeli dve družbi (Hesteel Group in Shougang Group), čeprav nista spadali v nobeno od uradnih kategorij, ki so v skladu z navedeno zakonodajo oproščene plačila davka.

(339)

Komisija meni, da je zadevna davčna oprostitev subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Subvencija je specifična v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so bile družbe upravičene do zmanjšanja davka, ki je bilo namenjeno le njim in ni bilo na voljo drugim družbam na podlagi splošnega pravnega okvira iz uvodne izjave (336).

(340)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam in ker je temeljila na objektivnih merilih. Komisija je priznala, da obstajajo objektivna merila za opredelitev prejemnikov davčne oprostitve za uporabo zemljišč. Ker so bile družbe, ki so imele koristi od te subvencije, oproščene plačila davka, čeprav jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od teh objektivnih meril, je bila subvencija, dodeljena tem družbam, dejansko specifična.

(341)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se je izračunal glede na ugodnosti za prejemnike v OP. Ta ugodnost se je izračunala kot razlika med zneskom celotnega davka, ki se plača glede na običajno stopnjo davka, in zneskom celotnega davka, ki je bil v OP dejansko plačan.

(342)

Skupini Hesteel in Shougang Group sta imeli korist od oprostitev davka na podlagi te sheme. Znesek subvencije, povezan s to posebno shemo, je bil za skupino Shougang Group 0,66 %. Za skupino Hesteel je bil znesek nepomemben in ni vplival na njeno splošno stopnjo subvencije.

(343)

Komisija je sklenila, da vzorčeni proizvajalci izvozniki v OP niso prejeli finančnega prispevka ali ugodnosti iz preostalih programov neposrednih oprostitev davka, navedenih v oddelku 3.3(iv).

(344)

Skupni znesek subvencije, določen za vse sheme neposrednih davkov v OP za vzorčene proizvajalce izvoznike:

(345)

Ta program zagotavlja oprostitev plačila DDV in uvoznih tarif za uvoz osnovne opreme, ki se uporablja v zadevni proizvodnji. Da bi bila oprema upravičena do oprostitve, ne sme biti uvrščena na seznam neupravičene opreme, družba, ki zanjo zaprosi, pa mora pridobiti certifikat za projekt, ki ga spodbuja država; v skladu z ustrezno naložbeno, davčno in carinsko zakonodajo ga izdajo kitajski organi ali komisija za nacionalni razvoj in reforme.

(346)

Pravna podlaga za ta program so:

(347)

Oprema, uvožena za razvoj domačih ali tujih naložbenih projektov v skladu s politiko spodbujanja tujih ali domačih naložbenih projektov, je lahko oproščena plačila DDV in/ali uvoznih dajatev, razen če je kategorija opreme navedena v katalogu izdelkov, ki niso izvzeti iz plačila dajatve. Da bi lahko imela družba ugodnosti iz te sheme, mora od lokalnega organa, odgovornega za projekt, pridobiti pisno potrdilo in ga predložiti lokalnemu carinskemu organu.

(348)

Kitajska vlada je trdila, da je od 1. januarja 2009 iz plačila izvzeta samo uvozna dajatev, zaračunava pa se DDV na uvoz opreme za lastno uporabo.

(349)

Vendar so bila za skupino Shougang Group v OP ugotovljena izvzetja plačila DDV in uvozne dajatve. Ta izvzetja so vključevala opremo, ki je bila uvožena v preteklih letih, vendar se je ugodnost zanjo postopoma amortizirala v življenjski dobi uporabe opreme in je bila zato delno dodeljena OP. Čeprav Komisija ni videla dokazov, da je bilo to izvzetje v OP aktivno, je na podlagi dokazov v spisu ugotovila, da je bila skupina Shougang Group še vedno deležna koristi na podlagi tega programa.

(350)

Ta program zagotavlja finančne prispevke v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade v smislu člena 3(1)(a)(ii), saj so podjetja s tujimi naložbami in druga upravičena domača podjetja oproščena plačila DDV in/ali tarif, ki bi sicer zapadle v plačilo. Ugodnost smislu člena 3(2) osnovne uredbe prinaša tudi družbam prejemnicam.

(351)

Program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe. Zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do programa na podjetja, ki vlagajo v okviru posebnih poslovnih kategorij, izrecno opredeljenih z zakonom, in spadajo v kategorijo spodbujanih ali omejeno kategorijo B v skladu s katalogom za usmerjanje industrij za tuje naložbe in prenos tehnologije, ali podjetja, ki delujejo v skladu s katalogom ključnih industrij, izdelkov in tehnologij, pri katerih država spodbuja razvoj. Poleg tega ni objektivnih meril za omejitev upravičenosti do tega programa, kitajska vlada pa ni predložila prepričljivih dokazov za sklep, da je upravičenost na podlagi člena 4(2)(b) osnovne uredbe samodejna.

(352)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam in ker je temeljila na objektivnih merilih (tj. uvoz določene osnovne opreme). Komisija je menila, da je ta subvencija specifična, saj sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do te subvencije le na nekatere kategorije uvožene osnovne opreme, ki so izrecno opredeljene z zakonom v katalogu, ki ga je komisija za nacionalni razvoj in reforme izdala za proizvode, ki jih spodbuja država, kot so tiste v okviru jeklarske industrije. Opozorila je tudi, da so bili za to shemo že uvedeni izravnalni ukrepi v vokiru protisubvencijske preiskave o premazanem finem papirju s poreklom iz LRK in protisubvencijske preiskave o sončnih panelih s poreklom iz LRK (47). Dejstvo, da je upravičenost omejena na posebne poslovne kategorije potrjuje, da shema ni splošno dostopna številnim gospodarskim sektorjem, zato so ugodnosti iz tega programa specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe.

(353)

Znesek subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, se izračuna glede na ugodnosti za prejemnike, ki so bile ugotovljene v OP. Kot ugodnost za prejemnike se šteje znesek oprostitev plačila DDV in dajatev za uvoženo opremo. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OP, se je prejeta ugodnost amortizirala v dobi uporabe opreme v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(354)

Korist od rabatov na podlagi te sheme je imela skupina Shougang Group. Znesek subvencije, ugotovljen za to posebno shemo, je bil za skupino Shougang Group 0,11 %.

(355)

Skupina Shougang Group je bila pozvana, naj iz okoljskih razlogov svojo celotno jeklarno iz Pekinga preseli na obalno lokacijo na otoku Caofeidian. Projekt je bil odobren leta 2004, gradnja se je začela leta 2006, proizvodnja v novem obratu pa je stekla konec leta 2009.

(356)

Obvestilo ministrstva za finance in državne davčne uprave o težavah davčne politike v zvezi s preselitvijo skupine Shougang Group (obvestilo ministrstva za finance št. 174 z dne 29. decembra 2007).

(357)

V navedenem obvestilu je bilo določeno naknadno povračilo vseh davkov na dodano vrednost in vseh plačil davka od dohodka, ki jih je 18 podjetij iz skupine Shougang Group plačalo v obdobju 2006–2009.

(358)

V njem je določeno, da se „davčne oprostitve uporabijo zlasti za reševanje naložbe skupine Shougang Group v projekt Jingtang Iron & Steel“. Poleg tega so v obvestilu navedeni izdatki, ki jih je povzročila premestitev zaposlenih zaradi preselitve podjetja.

(359)

Vendar med preverjanjem na družbi ni bilo mogoče ugotoviti povezave med izdatki za zaposlene in/ali preselitvijo v obdobju 2006–2009. Poleg tega 18 podjetij iz skupine, navedenih v obvestilu, ni povezanih s projektom Jingtang Iron & Steel.

(360)

Komisija je menila, da je zadevna davčna oprostitev subvencija v smislu člena 3(1)(a)(ii) in (2) osnovne uredbe, saj gre za finančni prispevek v obliki opuščenega prihodka kitajske vlade, ki zadevnim družbam prinaša ugodnost. Ugodnost za prejemnike je enaka davčnemu prihranku. Ta program je specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj je bila oprostitev davka dodeljena le skupini Shougang Group. Kitajska vlada je med preveritvenim obiskom potrdila, da je bil to poseben in edini primer ter da ni del širšega davčnega programa za družbe, ki se preselijo na podlagi političnih odločitev vlade.

(361)

Ugodnost za prejemnika je oprostitev celotnega plačila DDV in davka od dohodka. Čeprav se oprostitev nanaša na obdobje pred OP, bi bilo treba tisti del ugodnosti dodeliti OP, saj je bil finančni prispevek povezan z obsežnim naložbenim projektom. Da bi se zagotovilo, da znesek, proti kateremu se lahko izvedejo izravnalni ukrepi, zajema le OP, se je prejeta ugodnost amortizirala v povprečni dobi uporabe osnovnih sredstev družbe v skladu z običajnimi računovodskimi postopki družbe.

(362)

Od oprostitev na podlagi te sheme je imela korist le skupina Shougang Group. Znesek subvencije, ugotovljen za to posebno shemo, je bil za skupino Shougang Group 0,90 %.

(363)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki v OP iz preostalih programov posrednih oprostitev davka, navedenih v oddelku 3.3(v), niso prejeli nobenega finančnega prispevka.

(364)

Skupni znesek subvencij, določen za vzorčene proizvajalce izvoznike glede shem posrednih oprostitev davka in rabatov v zvezi z uvoznimi tarifami v OP, je bil za skupino Shougang Group 1,01 %.

(365)

Vse vzorčene družbe so imele koristi od ugodnosti od različnih nepovratnih sredstev, povezanih z varstvom okolja in zmanjšanjem emisij, kot so spodbude za varstvo okolja in ohranjanje virov, spodbujanje sinergijske uporabe virov, skladi za spodbujanje projektov prenove za varčevanje z energijo, spodbujanje demonstracijskih centrov za upravljanje z energijo, nepovratna sredstva, povezana s projekti za zmanjševanje onesnaženosti zraka, nepovratna sredstva, povezana z razžvepljevanjem sintranega dimnega plina, in spodbude za projekte krožnega gospodarstva.

(366)

Pravna podlaga za ta program so:

(367)

V okviru programa za varčevanje z energijo in ohranjanje energije se dodeljujejo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, tj. s prenosom sredstev kitajske vlade v obliki nepovratnih sredstev proizvajalcem zadevnega izdelka.

(368)

Komisija je ugotovila tudi, da je ta program subvencij specifičen v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so do njega upravičene le družbe, ki delujejo na področju ključnih tehnologij ali proizvodnje ključnih izdelkov, navedenih v smernicah in katalogih, ki se redno objavljajo. Tako se mnenje državnega sveta iz leta 2010 uporablja le za jeklarsko industrijo. Poleg tega je jeklo v dokumentu ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo iz leta 2015 izrecno navedeno kot industrija za posebne spodbude, povezane z ohranjanjem energije.

(369)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam. Komisija je menila, da je ta subvencija specifična, saj sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do te subvencije le na nekatere kategorije družb, ki so izrecno opredeljene z zakonom. Prejšnja uvodna izjava navaja posebne primere zakonodajnih dokumentov, ki se nanašajo le na jeklarsko industrijo ali jo posebej omenjajo (druge omenjene industrije so vključevale neželezne kovine, gradbene materiale, kemikalije in tekstilne izdelke). Dejstvo, da so bile omenjene nekatere druge omejene industrije, ne nasprotuje ugotovitvam Komisije o specifičnosti.

(370)

Ugodnost se je izračunala kot znesek, prejet v OP ali dodeljen OP, ki se je amortiziral v dobi uporabe osnovnega sredstva, s katerim so bila povezana nepovratna sredstva. Komisija je proučila, ali bi uporabila dodatno komercialno letno obrestno mero v skladu z oddelkom F(a) smernic Komisije za izračun višine subvencij iz leta 1998 (48). Vendar bi tak pristop vključeval številne zapletene hipotetične dejavnike, za katere točne informacije niso na voljo. Komisija je zato menila, da je zneske OP primerneje dodeliti glede na amortizacijske stopnje povezanih osnovnih sredstev v skladu z metodologijo izračuna, uporabljeno v prejšnjih primerih (49).

(371)

Kot je navedeno v oddelku 3.2.2, so bila za določitev zneska subvencij glede nepovratnih sredstev skupine Jiangsu Shagang Group uporabljena najboljša razpoložljiva dejstva. Komisija je kot najboljše razpoložljivo dejstvo uporabila najvišji ugotovljeni znesek subvencije za vsako vrsto nepovratnih sredstev. Znesek subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določen v zvezi z nepovratnimi sredstvi za varčevanje z energijo in ohranjanje energije v OP:

(372)

Vzorčene družbe so imele korist od različnih nepovratnih sredstev na podlagi tega programa, ki so povezana z raziskavami in razvojem ter tehnološkimi izboljšavami in inovacijami, kot so spodbujanje nalog v zvezi z raziskavami in razvojem na podlagi načrtov za podporo znanosti in tehnologiji, projekti na podlagi načrta 863, spodbujanje prilagoditve, oživitve in tehnološke prenove ključnih industrij, nepovratna sredstva za komercialno uporabo rezultatov raziskav in razvoja ter spodbujanje izboljšanja kakovosti.

(373)

Pravna podlaga za ta program so:

(374)

Z nepovratnimi sredstvi na podlagi tega programa se dodeljujejo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, tj. s prenosom sredstev kitajske vlade v obliki nepovratnih sredstev proizvajalcem zadevnega izdelka.

(375)

Komisija je ugotovila tudi, da so te subvencije specifične v smislu člena 4(2)(a) osnovne uredbe, saj so do nje upravičene le družbe, ki delujejo na področju ključnih tehnologij, navedenih v smernicah in katalogih, ki se redno objavljajo. Med upravičenimi sektorji je navedena tudi jeklarska industrija.

(376)

Po razkritju je kitajska vlada nasprotovala specifičnosti, določeni za to subvencijo, ker je koristila različnim industrijam. Komisija je menila, da je ta subvencija specifična, saj sama zakonodaja, v skladu s katero deluje organ, ki dodeljuje subvencije, omejuje dostop do te sheme le na jeklarsko industrijo (glej načrt za oživitev iz pravne podlage) ali jo posebej omenja (kot sta srednje- do dolgoročni program tehnološkega in znanstvenega razvoja ter načrt 863). Dejstvo, da so bile omenjene druge industrije, ne nasprotuje ugotovitvam Komisije o specifičnosti.

(377)

Ugodnost se je izračunala v skladu metodologijo, opisano v uvodni izjavi (370).

(378)

Znesek subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določen v zvezi s to vrsto subvencij v OP:

(379)

Pritožnik je predložil dokaz, da lahko jeklarska industrija v LRK prejme različna enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva vladnih organov z različnih ravni, tj. od lokalnih, regionalnih in nacionalnih organov.

(380)

Preiskava je pokazala, da so tudi vse vzorčene skupine družb prejele znatna enkratna ali ponavljajoča se nepovratna sredstva vladnih organov z različnih ravni, zaradi česar so v OP prejele ugodnosti. Vzorčene družbe so o nekaterih od teh nepovratnih sredstev že poročale v izpolnjenih vprašalnikih, druga pa so bila ugotovljena na kraju samem med preveritvenimi obiski. Kitajska vlada v svojem izpolnjenem vprašalniku ni razkrila nobenih nepovratnih sredstev.

(381)

Ta nepovratna sredstva so družbe prejele od nacionalnih, provincialnih, mestnih, okrožnih ali okrajnih vladnih organov, pri čemer se zdi, da so bila vsa specifična za vzorčene družbe ali specifična v smislu lokacije ali vrste industrije. Raven pravnih podrobnosti za ta zakon, v skladu s katerim so bile te ugodnosti dodeljene, če je pravna podlaga zanje sploh obstajala, ni bila razkrita. Vendar je bila Komisiji med preveritvenim obiskom včasih predložena kopija dokumenta (imenovanega „obvestilo“), ki ga je ob dodelitvi nepovratnih sredstev izdal vladni organ.

(382)

Glede na visok znesek različnih nepovratnih sredstev, ki je bil naveden v pritožbi in/ali odkrit v poslovnih knjigah vzorčenih družb, je v tej uredbi predstavljen le povzetek ključnih ugotovitev. Dokazi o dodelitvi številnih nepovratnih sredstev in dejstvo, da so jih dodelile različne ravni kitajske vlade, so bili prvotno pridobljeni od štirih vzorčenih družb.

(383)

Taka nepovratna sredstva so bila na primer sredstva za patente, sredstva in nagrade za znanost in tehnologijo, sredstva za razvoj podjetništva, nepovratna sredstva za osnovno infrastrukturo, podporna sredstva, ki se zagotavljajo na okrajni ali provincialni ravni, sredstva za uvoz železove rude, sredstva za preselitev družbe, posebni sklad za uvedbo čezmorske napredne tehnologijein popusti pri obrestih na posojila za uvoženo opremo.

(384)

Ta nepovratna sredstva pomenijo subvencije v smislu člena 3(1)(a)(i) in (2) osnovne uredbe, in sicer kot prenos sredstev kitajske vlade proizvajalcem zadevnega izdelka v obliki nepovratnih sredstev, s čimer je bila dodeljena ugodnost.

(385)

Glede na to, da so ta nepovratna sredstva očitno omejena na nekatere družbe ali posebne projekte v določenih regijah in/ali jeklarski industriji, so tudi specifična v smislu člena 4(2)(a) in (3) osnovne uredbe. Glede na to, da pogoji za upravičenost in dejanska merila za izbor podjetij, upravičenih do ugodnosti, niso pregledni in objektivni ter se ne uporabljajo samodejno, ta nepovratna sredstva ne izpolnjujejo zahtev za nespecifičnost iz člena 4(2)(b) osnovne uredbe.

(386)

Družbe so v vseh primerih predložile informacije o znesku nepovratnih sredstev in tem, od koga so jih prejele. Poleg tega so ta dohodek v računovodskih izkazih večinoma knjižile pod postavko „dohodek od subvencij“ in te izkaze neodvisno revidirale. To se je štelo za pozitiven dokaz o subvenciji, ki je zagotovila ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(387)

Komisija je zato sklenila, da ugotovitve, ki so bile preverjene med preverjanji na kraju samem, pomenijo razumen kazalnik stopnje subvencioniranja v zvezi s tem. Navedena nepovratna sredstva imajo skupne značilnosti, dodelijo jih javni organi in niso del širšega programa subvencij, ampak so posamezna nepovratna sredstva, zato jih je Komisija ocenila skupaj.

(388)

Kitajska vlada je v odgovoru na razkritje trdila, da Komisija ni zagotovila dovolj podrobnosti, da bi lahko utemeljila specifičnost teh nepovratnih sredstev. Vendar je treba poudariti, da je bilo Komisiji v izpolnjenih vprašalnikih predloženo zelo malo podrobnosti v zvezi s temi nepovratnimi sredstvi. Vzorčeni proizvajalci izvozniki niso izpodbijali zneskov, ki jih je izračunala Komisija in ki so jim bili razkriti. Prav tako niso izpodbijali dejstva, da so bile ta nepovratne pomoči prejete od kitajske vlade. Ugotovitve preveritev so se bistveno razlikovale glede podatkov o številu in skupni vrednosti nepovratnih sredstev, kot so bili navedeni v odgovorih kitajske vlade na vprašalnik. Komisija je zato sklenila, da ugotovitve, ki so bile preverjene med preverjanji na kraju samem, pomenijo razumen kazalnik stopnje subvencioniranja v zvezi s tem.

(389)

Dejstvo, da je Komisija navedla, da so nepovratna sredstva „očitno“ omejena, kaže natanko na pomanjkanje preglednosti v zvezi z obstojem objektivnih meril za upravičenost vzorčenih družb. Komisija ne sprejema trditve, da ta pristop dokazuje neuspešnost utemeljevanja obstoja shem, proti katerim se lahko uvede izravnalne ukrepe. Zato je bila trditev, da Komisija ni izpolnjevala zahtevanega standarda za specifičnost, zavrnjena.

(390)

Ugodnost se je izračunala v skladu metodologijo, opisano v uvodni izjavi (370).

(391)

Znesek subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določen v zvezi s to vrsto subvencij v OP:

(392)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki v OP niso iz preostalih programov nepovratnih sredstev, navedenih v oddelku 3.3(iii), prejeli nobenega finančnega prispevka.

(393)

Skupni zneski subvencije, za vzorčene proizvajalce izvoznike določeni za vsa nepovratna sredstva v OP: