18.7.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 185/1

(1)

Komisija je v sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ poudarila potrebo po vzpostavitvi ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da bi se v Uniji dosegla pametna, trajnostna in vključujoča rast. Evropski parlament in Svet sta navedeno strategijo odobrila.

(2)

Generalna skupščina Združenih narodov je z resolucijama z dne 28. julija 2010 in 18. decembra 2013 priznala pravico do varne in čiste pitne vode in sanitarne oskrbe kot človekovo pravico, ki je bistvena za polno uživanje življenja. Prav tako je pozvala k postopnemu uresničevanju človekove pravice do varne pitne vode, pri čemer je izpostavila pomembno vlogo mednarodnega sodelovanja na tem področju.

(3)

Z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil vzpostavljen okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje 2020). Namen Obzorja 2020 je povečati učinek na raziskave in inovacije s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic, z namenom doseganja trajnostnega razvoja.

(4)

Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja in preprečevanje nepotrebnega podvajanja programov za raziskave in inovacije Unije ter mednarodnih, nacionalnih in regionalnih programov za raziskave in inovacije, hkrati pa bi morala ta partnerstva zaradi krepitve raziskav in inovacij ter s tem prispevka k trajnostnemu razvoju v celoti spoštovati splošna načela Obzorja 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti.

(5)

V skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) št. 1291/2013 morajo biti dejavnosti na področju raziskav in inovacij, ki se izvajajo v okviru partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: program PRIMA), osredotočene izključno na uporabo v civilne namene.

(6)

V Uredbi (EU) št. 1291/2013 sta opredeljena dva od prednostnih družbenih izzivov, ki jih je treba obravnavati s podpiranjem naložb v raziskave in inovacije, in sicer „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“ ter „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1291/2013 priznano, da je glede na nadnacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost verige preskrbe s hrano in kmetijskimi proizvodi treba dejavnosti na področju raziskav in inovacij v zvezi s temi izzivi izvajati na ravni Unije in v še širšem okviru.

(7)

V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije z državami evropskega sosedstva. V tem smislu je Sredozemlje za Unijo strateško pomembno s političnega, gospodarskega, kulturnega, znanstvenega in okoljskega vidika.

(8)

Da bi zagotovili skladnost z Uredbo (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4), bi bilo treba pri ukrepih, ki spadajo v področje uporabe tega sklepa, spoštovati temeljne pravice in načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Takšni ukrepi bi morali biti skladni z vsemi pravnimi obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava in prava Unije, med drugim z vsemi zadevnimi odločitvami Komisije, kot je obvestilo Komisije z dne 28. junija 2013 (5), ter z etičnimi načeli, vključno s preprečevanjem vsakršnih kršitev raziskovalne integritete.

(9)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah poudarila, da je treba v vseh politikah, tudi na področju raziskav in inovacij, obravnavati temeljne vzroke migracij z novim modelom sodelovanja, ki vključuje zasebne vlagatelje, ter, da je treba dopolniti omejena proračunska sredstva ter se osredotočiti na mala in srednja podjetja in trajnostno infrastrukturo.

(10)

Cilj programa PRIMA je izvajanje skupnega programa za krepitev raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter razvoj znanja in skupnih inovativnih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti, zaščite in trajnosti agroživilskih sistemov ter celostne oskrbe in gospodarjenja z vodo v Sredozemlju. Program PRIMA bi moral prispevati k doseganju nedavno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja, k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja in k ciljem Pariškega sporazuma.

(11)

Celostna oskrba in gospodarjenje z vodo, vključno s ponovno uporabo in čiščenjem vode, pomeni, da se upoštevajo vsi različni načini uporabe vodnih virov.

(12)

Cilj trajnostnega agroživilskega sistema bi moral izpolnjevati zahteve državljanov in okolja po varni, zdravi in cenovno dostopni hrani ter doseči bolj trajnostno predelavo, distribucijo in porabo hrane in krme, da bi se čim bolj zmanjšali izguba hrane in agroživilski odpadki.

(13)

V zvezi z vodnimi viri in agroživilskimi sistemi je bistvenega pomena odprto, demokratično in participativno upravljanje, da bi zagotovili izvajanje najbolj stroškovno učinkovitih rešitev v korist celotne družbe.

(14)

Da bi v programu PRIMA zagotovili sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene Obzorju 2020, in sicer Alžirija, Egipt, Jordanija, Libanon in Maroko, so potrebni mednarodni sporazumi o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Unijo in temi tretjimi državami, da bi jih vključili v pravno ureditev, vzpostavljeno s tem sklepom.

(15)

V skladu s cilji Obzorja 2020 bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena Obzorju 2020, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA ter sprejela zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije.

(16)

Za zagotovitev skupnega izvajanja programa PRIMA bi bilo treba vzpostaviti izvedbeno strukturo (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS). Struktura PRIMA-IS bi morala prejemati finančne prispevke Unije ter zagotavljati učinkovito in pregledno izvajanje programa PRIMA.

(17)

Za dosego ciljev programa PRIMA bi bilo treba omogočiti sodelovanje katere koli druge tretje države, ki ni pridružena Obzorju 2020, zlasti držav južnega Sredozemlja, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA, in če njeno sodelovanje odobri struktura PRIMA-IS. Sodelovanje take tretje države bi bilo treba določiti tudi z ustreznim mednarodnim sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki ga sklene z Unijo.

(18)

Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen z uradnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k financiranju programa PRIMA ter spoštovale in izvajale te zaveze v skladu s tem sklepom. Sodelujočim državam bi bilo treba zagotoviti prožnost, da na prostovoljni podlagi finančno prispevajo k strukturi PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov, s čimer bi dosegli visoko raven finančnega povezovanja. Poleg tega bi morale sodelujoče države v denarju ali v naravi prispevati k dejavnostim, ki se izvajajo brez finančnega prispevka Unije, in k upravnemu proračunu strukture PRIMA-IS, ki se ne krije s finančnim prispevkom Unije. Obdobje, v katerem morajo sodelujoče države zagotoviti svoj prispevek, bi moralo biti jasno določeno.

(19)

Za finančni prispevek Unije k programu PRIMA iz sredstev Obzorja 2020 bi bilo treba določiti zgornjo mejo. Na podlagi te zgornje meje bi moral biti finančni prispevek Unije enak prispevku sodelujočih držav k programu PRIMA, da se doseže visok učinek vzvoda in zagotovi močnejše povezovanje programov sodelujočih držav. Omogočiti bi bilo treba, da se omejen del finančnega prispevka Unije uporabi za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS. Zagotoviti bi bilo treba učinkovito upravljanje programa PRIMA, upravni stroški pa bi morali biti čim manjši.

(20)

Da bi preprečili predolgo izvajanje programa PRIMA, bi bilo treba določiti rok za začetek izvajanja zadnjih dejavnosti, ki se financirajo, vključno z zadnjimi razpisi za zbiranje projektnih predlogov.

(21)

Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz Obzorja 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v zvezi s stopnjo tehnološke pripravljenosti.

(22)

Program PRIMA bi moral podpirati vse vrste raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, vključno s projekti na področju raziskav, razvoja in inovacij, inovacijskimi predstavitvenimi projekti in pilotnimi obrati, krepitvijo zmogljivosti, usposabljanjem, ukrepi ozaveščanja in razširjanja informacij ter mobilnostjo raziskovalcev, da bi obravnavali širok razpon stopnje tehnološke pripravljenosti ter zagotovili ustrezno ravnovesje med majhnimi in velikimi projekti.

(23)

Da bi dosegli večji učinek, bi si bilo treba prizadevati za usklajenost med programom PRIMA ter drugimi raziskovalnimi in inovacijskimi projekti v okviru Obzorja 2020, kot je skupnost znanja in inovacij za hrano Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (Food KIC), ali drugimi instrumenti Unije, kot je Evropski instrument sosedstva in partnerstva, pri čemer bi se bilo treba izogibati morebitnim prekrivanjem.

(24)

Program PRIMA bi bilo treba izvajati na podlagi letnih delovnih načrtov, v katerih bi določili dejavnosti, ki naj se izvajajo v zadevnem letu. Struktura PRIMA-IS bi morala redno spremljati rezultate razpisov za zbiranje projektnih predlogov in ukrepe, ki jih financira, ter preverjati, v kolikšnem obsegu se ustrezno obravnavajo znanstvene teme, pričakovani vplivi in število predlogov nad pragom, ki jih ni bilo mogoče financirati. Struktura PRIMA-IS bi morala v upravičenih primerih sprejeti popravne ukrepe s spremembo letnega delovnega načrta ali jih upoštevati v prihodnjih letnih delovnih načrtih.

(25)

Struktura PRIMA-IS bi morala zagotoviti finančno podporo za doseganje ciljev programa PRIMA, predvsem v obliki nepovratnih sredstev za udeležence v ukrepih, ki jih financira struktura PRIMA-IS. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov pod okriljem strukture PRIMA-IS.

(26)

Spremljati in odpraviti bi bilo treba ovire, ki preprečujejo sodelovanje novih udeležencev v dejavnostih programa PRIMA.

(27)

Struktura PRIMA-IS bi si morala pri doseganju ciljev programa PRIMA ter skladno z veljavnimi pravili in načeli, kot je načelo znanstvene odličnosti, v okviru letnega delovnega načrta prizadevati, da se ustrezen delež njenih sredstev – približno 25 % finančnega prispevka Unije, kar odraža zaveze sredozemskih partnerskih držav v programu PRIMA –, zagotovi pravnim subjektom s sedežem v ciljnih tretjih državah, ki se obravnavajo kot sodelujoče države.

(28)

Razpisi za zbiranje projektnih predlogov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu za udeležence ter preko drugih sredstev elektronskega razširjanja v okviru Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

(29)

Struktura PRIMA-IS bi morala javno objaviti informacije o izvajanju financiranih ukrepov.

(30)

Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (6) ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (7).

(31)

Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico ukiniti, zmanjšati ali začasno ustaviti finančni prispevek Unije, če se program PRIMA izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k financiranju programa PRIMA ne prispevajo oziroma prispevajo delno ali z zamudo.

(32)

V skladu s splošnim ciljem Obzorja 2020, in sicer doseči večjo poenostavitev, bi se bilo treba izogibati sklopom pravil, ki se razlikujejo od pravil iz Obzorja 2020. Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira struktura PRIMA-IS, zato ureja Uredba (EU) št. 1290/2013. Vendar je zaradi enkratnih ciljev in posebnih operativnih potreb programa PRIMA treba omogočiti omejeno število odstopanj v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(33)

Da bi lahko upoštevali posebnosti, ki izhajajo iz geografskega področja uporabe programa PRIMA so prilagoditev minimalnih pogojev za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih potrebna odstopanja od točke (b) člena 9(1) in od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013. Da bi se zlasti prilagodili posebnostim programa PRIMA, bi moralo z odstopanjem od točke (b) člena 9(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključevati tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, s čimer se spodbuja uravnoteženo evro-sredozemsko sodelovanje. Odstopanje od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je potrebno tudi za zagotovitev, da minimalni pogoji za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih ne diskriminirajo subjektov s sedežem v tretjih državah, ki so sodelujoče države.

(34)

Odstopanja od člena 10(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna za zagotovitev, da so do financiranja praviloma upravičeni le pravni subjekti, ki imajo sedež v sodelujoči državi ali so ustanovljeni v skladu s pravom Unije, ali pa mednarodne evropske interesne organizacije. Vendar bi bilo financiranje iz strukture PRIMA-IS treba omogočiti tudi za upravičence s sedežem v državi, ki ni sodelujoča država, če navedena struktura meni, da je takšno sodelovanje bistveno, ali če se financiranje zagotavlja v skladu z mednarodnim sporazumom ali ureditvijo. Struktura PRIMA-IS bi morala nadzorovati sodelovanje takšnih subjektov.

(35)

Zaradi poenostavitve bi moralo biti upravno breme za vse strani strogo sorazmerno s predvidenimi učinki. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju ali poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(36)

Revizije prejemnikov sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s tem sklepom, bi morale zagotoviti zmanjšanje upravnega bremena v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(37)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, ki bi med drugim obsegali preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjavo izginulih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev in po potrebi upravne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(38)

Komisija bi morala ob upoštevanju stališč sodelujočih držav in tudi stališč različnih deležnikov, pripraviti vmesno oceno, da bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa PRIMA ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in končno oceno ter pripraviti poročila o teh ocenah.

(39)

Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročila o oceni programa PRIMA, pri tem pa bi jih bilo treba spodbujati, naj te informacije zagotovijo v harmonizirani obliki.

(40)

Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju agroživilskih sistemov, da bi dosegli njihovo trajnost, ter celostne oskrbe in gospodarjenja z vodo. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Področje raziskav in inovacij je zapleteno in večdisciplinarno ter zahteva čezmejni pristop, ki vključuje več akterjev. Pristop sodelovanja s širokim naborom sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker cilja tega sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih programov raziskav in inovacij, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(41)

Zato bi morala Unija sodelovati v programu PRIMA –

(a)

izpolnjuje pogoj iz točke (c) člena 4(1) in zlasti ravna v skladu s členom 11(5);

(b)

izvedbena struktura za PRIMA (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS) odobri njeno sodelovanje v programu PRIMA po pregledu ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega partnerstva ter

(c)

z Unijo sklene mednarodni sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, v katerem so določeni pogoji za njeno sodelovanje v programu PRIMA.

(a)

oblikovanje dolgoročnega skupnega strateškega programa na področju agroživilskih sistemov, da bi dosegli njihovo trajnost, in na področju celostne oskrbe in gospodarjenja z vodo;

(b)

usmeritev ustreznih nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa;

(c)

vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase;

(d)

okrepitev zmogljivosti financiranja raziskav in inovacij in zmogljivosti izvajanja za vse udeležene akterje, vključno z malimi in srednjimi podjetji, akademskimi krogi, nevladnimi organizacijami ter lokalnimi raziskovalnimi centri.

(a)

financiranje dejavnosti iz točke (a) člena 6(1);

(b)

kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS v višini največ 6 % finančnega prispevka Unije iz odstavka 1 tega člena.

(a)

sodelujoče države dokažejo, da je program PRIMA vzpostavljen v skladu s tem sklepom;

(b)

sodelujoče države ali organizacije, ki so jih imenovale sodelujoče države, za strukturo PRIMA-IS imenujejo subjekt s pravno osebnostjo iz točke (c)(vi) člena 58(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, ki je struktura PRIMA-IS, odgovorna za učinkovito izvajanje partnerstva PRIMA, prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) tega sklepa in po potrebi prispevka sodelujočih držav ter za zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih ukrepov za dosego ciljev programa PRIMA;

(c)

vsaka sodelujoča država se zaveže, da bo z ustreznim deležem iz nacionalnih sredstev, namenjenih ciljem programa PRIMA, prispevala k financiranju programa PRIMA;

(d)

struktura PRIMA-IS dokaže svojo zmožnost izvajanja programa PRIMA, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) tega sklepa v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e)

se oblikuje učinkovit model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12;

(f)

struktura PRIMA-IS po pridobitvi odobritve Komisije sprejme skupna načela iz člena 6(9).

(a)

struktura PRIMA-IS uresničuje cilje iz člena 2 in izvaja dejavnosti iz člena 6;

(b)

vzdržuje se ustrezen in učinkovit model upravljanja v skladu s členom 12;

(c)

struktura PRIMA-IS izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(d)

sodelujoče države izpolnijo zaveze iz točke (c) odstavka 1 tega člena.

(a)

kadar je ustrezno, finančnih prispevkov za strukturo PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov iz točke (a) člena 6(1);

(b)

finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi za izvajanje dejavnosti iz točke (b) člena 6(1) ter

(c)

finančnih prispevkov ali prispevkov v naravi v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s finančnim prispevkom Unije iz točke (b) člena 3(3).

(a)

posrednimi ukrepi v smislu uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki jih financira struktura PRIMA-IS v skladu s členom 7 tega sklepa, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov, ki jih organizira struktura PRIMA-IS, vključno z:

(b)

dejavnostmi, ki jih financirajo sodelujoče države brez finančnega prispevka Unije iz člena 3(1) in zajemajo:

(a)

projektni predlogi se oblikujejo za nadnacionalne projekte, pri katerih sodelujejo vsaj trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh različnih državah, ki se v skladu s tem sklepom do roka za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, štejejo za sodelujoče države, pri čemer:

(b)

projektni predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje projektnih predlogov in se ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, vpliv ter kakovost in učinkovitost izvajanja.

(c)

projektni predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor se opravi v okviru strukture PRIMA_IS in bi moral slediti navedeni razvrstitvi. Sodelujoče države se dogovorijo o ustreznem načinu financiranja, ki omogoča, da se na podlagi navedene razvrstitve financira čim večje število predlogov nad pragom, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje projektnih predlogov. Če enega ali več projektov ni mogoče financirati, se lahko izberejo projekti, ki v razvrstitvi neposredno sledijo.

(a)

ima vsaj eden sedež v državi članici ali tretji državi, pridruženi Obzorju 2020, in ni zajeta v točki (b) ter

(b)

ima vsaj eden sedež v tretji državi s seznama iz člena 1(2) ali tretji državi, ki meji na Sredozemsko morje.

(a)

vsak pravni subjekt, ki ima sedež v sodelujoči državi ali je ustanovljen v skladu s pravom Unije;

(b)

vsaka mednarodna evropska interesna organizacija, kot je opredeljena v točki 12 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013.

(a)

struktura PRIMA-IS meni, da je sodelovanje bistveno za izvajanje ukrepa;

(b)

takšno financiranje se zagotovi v skladu z dvostranskim sporazumom o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju ali kakršnim koli drugim dogovorom med Unijo in mednarodno organizacijo, za subjekte s sedežem v državi, ki ni sodelujoča država, pa z državo, v kateri je sedež pravnega subjekta.

(a)

zahteve za prispevek strukture PRIMA-IS v zvezi s kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)

zahteve za prispevek strukture PRIMA-IS k spremljanju iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)

posebni kazalniki uspešnosti za delovanje strukture PRIMA-IS;

(d)

zahteve za strukturo PRIMA-IS glede zagotavljanja podatkov o upravnih stroških in podrobnih zneskih v zvezi z izvajanjem programa PRIMA;

(e)

ureditev glede posredovanja potrebnih podatkov, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja;

(f)

ureditev, v skladu s katero Komisija odobri ali zavrne osnutek letnega delovnega načrta, skupna načela iz člena 6(9) in zahteve v zvezi s poročanjem sodelujočih držav, preden jih sprejme struktura PRIMA-IS, ter

(g)

določbe o objavi razpisov za zbiranje projektnih predlogov s strani strukture PRIMA-IS, zlasti na enotnem portalu za udeležence, pa tudi preko drugih sredstev elektronskega razširjanja iz Obzorja 2020, ki jih upravlja Komisija.

(a)

upravni odbor, ki ima predsednika in sopredsednika;

(b)

usmerjevalni odbor;

(c)

sekretariat, ki ga vodi direktor;

(d)

znanstveno-svetovalni odbor.

(a)

letni delovni načrt;

(b)

skupna načela iz člena 6(9) in

(c)

zahteve glede poročanja sodelujočih držav strukturi PRIMA-IS.

(a)

izvaja letni delovni načrt;

(b)

zagotavlja podporo drugim organom strukture PRIMA-IS;

(c)

spremlja izvajanje programa PRIMA in poroča o njem;

(d)

upravlja finančni prispevek Unije iz člena 3(1) in finančne prispevke sodelujočih držav ter poroča o njihovi uporabi;

(e)

povečuje prepoznavnost programa PRIMA z zavzemanjem zanj in obveščanjem;

(f)

se povezuje s Komisijo v skladu s sporazumom o prenosu pooblastil iz člena 8;

(g)

zagotavlja preglednost dejavnosti programa PRIMA.

(a)

svetuje upravnemu odboru o strateških prednostnih nalogah in potrebah;

(b)

svetuje upravnemu odboru o vsebini in področju uporabe osnutka letnega delovnega načrta z znanstvenega in tehničnega vidika;

(c)

preuči znanstvene in tehnične vidike izvajanja programa PRIMA ter izda mnenje o njegovem letnem poročilu.