Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32014L0080

    Direktiva Komisije 2014/80/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem Besedilo velja za EGP

    UL L 182, 21.6.2014, p. 52–55 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/80/oj

    21.6.2014   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 182/52

    DIREKTIVA KOMISIJE 2014/80/EU

    z dne 20. junija 2014

    o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (1) ter zlasti člena 8 Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Na podlagi prvega pregleda v skladu s členom 10 Direktive 2006/118/ES ni na voljo dovolj informacij, da bi se določili novi standardi kakovosti podzemne vode iz Priloge I k navedeni direktivi za vsa onesnaževala, potrebne pa so tehnične prilagoditve Priloge II v skladu s členom 8 navedene direktive.

    (2)

    Da bi izboljšali primerljivost vrednosti praga, je treba uporabiti skupna načela za določanje vrednosti ozadja.

    (3)

    Obstaja velika verjetnost, da dušik in fosfor v podtalnici pomenita nevarnost evtrofikacije za povezane površinske vode in neposredno odvisne kopenske ekosisteme. Poleg nitratov, ki so že vključeni v Prilogo I k Direktivi 2006/118/ES, in amonija, ki je vključen v Prilogo II k navedeni direktivi, morajo države članice pri določitvi vrednosti praga upoštevati tudi nitrite, ki prispevajo k skupnemu dušiku, in skupni fosfor, bodisi kot tak ali v obliki fosfatov.

    (4)

    Priznati bi bilo treba potrebo po pridobitvi novih informacij o drugih snoveh, ki pomenijo morebitno tveganje, in sprejeti ustrezne ukrepe. Zato bi bilo treba določiti nadzorni seznam za onesnaževala podzemne vode v okviru skupne strategije za izvajanje Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2), s čimer bi se povečala razpoložljivost podatkov spremljanja o snoveh, ki pomenijo tveganje ali morebitno tveganje za telesa podtalne vode, ter olajšala identifikacija snovi, vključno z nastajajočimi onesnaževali, za katere bi bilo treba določiti standarde kakovosti podzemne vode ali vrednosti praga.

    (5)

    Informacije držav članic o onesnaževalih in kazalnikih, za katere so bile določene vrednosti praga, zlasti glede metodologij, povezanih z oceno kemijskega stanja podzemne vode, so se v prvih načrtih upravljanja povodij izkazale za nezadostne, da bi omogočile ustrezno razumevanje in primerjavo rezultatov. Zahteve v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, bi bilo treba pojasniti in dopolniti, da bi se zagotovila preglednost navedene ocene. Zagotovljene informacije bi tudi omogočile lažjo primerjavo rezultatov ocenjevanja kemijskega stanja v državah članicah in prispevale k morebitni prihodnji uskladitvi metodologij, ki se uporabljajo za določitev vrednosti praga za podzemne vode.

    (6)

    Direktivo 2006/118/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

    (7)

    Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem odbora iz člena 9 Direktive 2006/118/ES –

    SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

    Člen 1

    Priloga II k Direktivi 2006/118/ES se spremeni v skladu s Prilogo k tej direktivi.

    Člen 2

    1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

    Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

    2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

    Člen 3

    Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Člen 4

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.

    V Bruslju, 20. junija 2014

    Za Komisijo

    Predsednik

    José Manuel BARROSO

    (1)  UL L 372, 27.12.2006, str. 19.

    (2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

    PRILOGA

    Priloga II k Direktivi 2006/118/ES se spremeni:

    (1)

    v delu A se točka 3 nadomesti:

    „3.

    Kadar koli se zaradi naravnih hidrogeoloških razlogov pojavijo povečane vrednosti ozadja za snovi ali ione ali njihove kazalnike, se te vrednosti ozadja v zadevnem telesu podzemne vode upoštevajo pri določitvi vrednosti pragov. Pri določanju vrednosti ozadja je treba upoštevati naslednja načela:

    (a)

    določitev vrednosti ozadja mora temeljiti na opredelitvi tipov teles podzemne vode v skladu s Prilogo II k Direktivi 2000/60/ES in na rezultatih spremljanja podzemne vode v skladu s Prilogo V k navedeni direktivi. Pri strategiji spremljanja in razlagi podatkov je treba upoštevati dejstvo, da se stanje toka in kemijsko stanje podzemne vode spreminjata lateralno in vertikalno.

    (b)

    kadar so na voljo le omejeni podatki spremljanja podzemne vode, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja določiti na podlagi navedenih omejenih podatkov spremljanja, po potrebi s poenostavljenim postopkom, in sicer z uporabo podniza vzorcev, za katere kazalniki ne kažejo vpliva človekove dejavnosti. Upoštevati je treba tudi informacije o geokemičnih prenosih in procesih, če so na voljo.

    (c)

    če ni na voljo dovolj podatkov spremljanja podzemne vode, informacije o geokemičnih prenosih in procesih pa so nezadostne, je treba zbrati več podatkov, medtem pa vrednosti ozadja oceniti, kjer je primerno, na podlagi statističnih referenčnih rezultatov za isto vrsto vodonosnikov na drugih območjih, za katera so na voljo zadostni podatki spremljanja.“

    (2)

    v točki 1 dela B se dodajo naslednji vnosi:

    „nitriti

    fosfor (skupni)/fosfati (1)

    (1)  Države članice se lahko odločijo določiti mejne vrednosti bodisi za fosfor (skupni) ali za fosfate.“"

    (3)

    Del C se nadomesti z naslednjim:

    „Del C

    Informacije, ki jih morajo zagotoviti države članice v zvezi z onesnaževali in njihovimi kazalniki, za katere so bile določene vrednosti praga

    Države članice v načrt upravljanja povodij, ki ga predložijo v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključijo informacije o načinu uporabe postopka iz dela A te priloge.

    Države članice zlasti zagotovijo:

    (a)

    informacije o vseh telesih ali skupinah teles podzemne vode, za katera obstaja tveganje, vključno z naslednjimi informacijami:

    (i)

    velikostjo teles;

    (ii)

    vsakim onesnaževalom ali kazalnikom onesnaženja, zaradi katerih so telesa podzemne vode ogrožena;

    (iii)

    okoljskimi cilji kakovosti, s katerimi je tveganje povezano, vključno z obstoječimi ali morebitnimi legitimnimi rabami ali funkcijami teles podzemne vode, in razmerjem med telesi podzemne vode in z njo povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;

    (iv)

    v primeru naravno prisotnih snovi, vrednostjo naravnega ozadja v telesih podzemne vode;

    (v)

    informacijami o preseganjih, kadar so vrednosti praga presežene.

    (b)

    vrednosti praga, če se uporabljajo na nacionalni ravni, na ravni območja povodja ali na ravni dela mednarodnega območja povodja, ki je del ozemlja države članice, ali na ravni telesa ali skupine teles podzemne vode;

    (c)

    razmerje med vrednostmi praga in elementi, naštetimi v nadaljevanju:

    (i)

    vrednostmi naravnega ozadja v primeru naravno prisotnih snovi;

    (ii)

    povezanimi površinskimi vodami ter neposredno odvisnimi kopenskimi ekosistemi;

    (iii)

    okoljskimi cilji kakovosti in drugimi standardi za varstvo voda na nacionalni ravni, na ravni Unije ali na mednarodni ravni;

    (iv)

    drugimi pomembnimi informacijami o toksičnosti, ekotoksičnosti, obstojnosti, bioakumulacijskem potencialu in disperziji onesnaževal.

    (d)

    metodologijo za določanje vrednosti ozadja, ki temelji na načelih iz točke 3 dela A;

    (e)

    razloge, zaradi katerih niso določile vrednosti praga za onesnaževala in kazalnike iz dela B;

    (f)

    ključne elemente ocene kemijskega stanja podzemne vode, vključno s stopnjo, metodo in obdobjem agregacije rezultatov spremljanja, opredelitev sprejemljivega preseganja in metodo za njegov izračun, v skladu s členom 4(2)(c)(i) in točko 3 Priloge III.

    Kadar podatki iz točk (a) do (f) niso vključeni v načrte upravljanja povodij, države članice razloge za to navedejo v teh načrtih.“
    Top