18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/6

(1)

Člen 3(c) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep opredeljuje podatke in postopke za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

(2)

Člen 6(1) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija sprejme specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, medobratovalnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi ITS za prednostne ukrepe.

(3)

Sporočilo „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020“ (2) ugotavlja, da lahko „inteligentni prometni sistemi bistveno pripomorejo k boljši varnosti v cestnem prometu, npr. z uvedbo sistemov za odkrivanje incidentov in nadzorovanje prometa, ki lahko udeležencem v prometu v realnem času zagotavljajo informacije.“

(4)

Za zagotavljanje informacijskih storitev Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji in spodbuja države članice, da presežejo ta minimalna pravila in sprejmejo politiko, ki bo omogočala široko uporabo informacij ali podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja.

(5)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS vključujeta obdelavo osebnih podatkov, ki bi se morala izvajati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5). Zato bi bilo treba načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov uporabiti za aplikacije in storitve ITS.

(6)

Za doseganje združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete je treba določiti minimalne zahteve za storitve zagotavljanja splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Te zahteve bi se morale nanašati na opredelitev in uporabo standardiziranega seznama prometnih dogodkov in razmer v zvezi z varnostjo, ki jih je treba sporočiti končnim uporabnikom, ter na vsebino podatkov, ki jim jo je treba zagotoviti. Če končni uporabniki prejmejo informacije prek različnih prenosnih kanalov, ki so pod nadzorom javnih in/ali zasebnih upravljavcev cest, ponudnikov storitev in postaj, namenjenih prometnim informacijam, si te informacije ne bi smele nasprotovati, torej bi morale vsebovati enake elemente in temeljiti na enakem opisu zadevnih dogodkov ali razmer.

(7)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu so bistveni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Zbirajo in shranjujejo jih javni in/ali zasebni upravljavci in ponudniki storitev. Za enostavno souporabo in ponovno uporabo teh podatkov pri zagotavljanju informacijskih storitev bi morali javni in/ali zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev omogočiti dostop do njih prek posameznih točk dostopa ali zagotoviti, da je do njih mogoče dostopati prek nacionalnih točk dostopa, ki jih vzpostavijo in upravljajo države članice. Te nacionalne točke dostopa imajo lahko obliko odložišča, registra, spletnega portala itd.

(8)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morali biti dostopni v skladu z zahtevami glede varstva podatkov (npr. anonimizacija osebnih podatkov). Če bodo informacijske storitve v prihodnosti temeljile na podatkih, vključno z zemljepisnim položajem, ki jih bodo sporočali končni uporabniki ali bodo zbrani prek kooperativnih sistemov, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in/ali zasebni upravljavci cest, ponudniki storitev in predstavniki avtomobilske industrije bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe za zagotavljanje anonimnosti podatkov, ki jih sporočijo končni uporabniki ali vozila.

(9)

Tistim državam članicam, ki na svojem ozemlju že zagotavljajo neko obliko informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi moralo biti omogočeno še naprej uporabljati svoje obstoječe metode, če so v skladu z zahtevami iz te uredbe. Da bi imele informacijske storitve o varnosti v cestnem prometu in prometnih razmerah čim večji učinek na zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev prometnih nesreč v Uniji, bi bilo treba zagotoviti združljivost, interoperabilnost in kontinuiteto osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseh državah članicah, minimalno raven kakovosti teh informacij in, če je mogoče, njihovo brezplačnost za vse končne uporabnike.

(10)

Da bi vse države članice razvile usklajen in celosten pristop k zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vsej Uniji, je pomembno, da se za vso Unijo določi zahteve, ki bi se uporabljale za vse storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Države članice se lahko pri zagotavljanju interoperabilnosti in kontinuitete osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu v Uniji opirajo na obstoječe tehnične rešitve in odprte standarde, ki so jih zagotovile evropske in mednarodne organizacije za standardizacijo.

(11)

Da se zagotovi zanesljivost in koristnost osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi bilo treba doseči minimalno raven kakovosti. Države članice bi morale še okrepiti prizadevanja in si med seboj izmenjevati izkušnje pri opredeljevanju ustreznih meril kakovosti, načinov merjenja kakovosti in spremljanja ter ciljev kakovosti za vsak tip dogodka ali razmer v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, vsak tip cestnega omrežja in/ali delovnega okolja. Države članice bi si morale izmenjevati znanje in najboljše prakse tako, da Komisiji sporočijo rezultate svojih analiz in izkušnje, ki se nanašajo na to temo.

(12)

Čeprav bi bilo treba osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom zagotoviti, če je mogoče, kot univerzalno brezplačno storitev, lahko nastanejo stroški za telekomunikacijske pristojbine, radijsko dovoljenje ali nakup opreme, ki omogoča sprejem informacij.

(13)

Osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morale doseči čim več končnih uporabnikov, kar je tehnično izvedljivo ob upoštevanju različnih tehničnih zmogljivosti vozil, prenosnih kanalov in sprejemnih naprav, ki so na voljo na trgu.

(14)

Javni in zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev bi si morali prizadevati za uskladitev vsebine informacij, namenjenih končnim uporabnikom, ne glede na jezik. Če so države članice podpisale Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je 8. novembra 1968 sprejel Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, bi jo morale upoštevati, zlasti Konsolidirano resolucijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je pripravila delovna skupina za varnost v cestnem prometu (6).

(15)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da na podlagi nacionalne ocene določijo obseg storitev zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseevropskem cestnem omrežju na svojem ozemlju ter se tako osredotočijo na cestne odseke in območja, kjer promet in varnostne razmere zahtevajo informacijske storitve in utemeljujejo s tem povezane naložbe. Vendar je jasno, da se zaradi različnih razmer in zainteresiranih strani zahteve iz te uredbe ne bi smele uporabljati za urbana vozlišča. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o nacionalnih omejitvah informacijskih storitev.

(16)

Člen 17(4) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju direktive. Poročilu bi morala biti priložena analiza delovanja in izvajanja členov 5 do 11 in člena 16 ter ocena, ali so potrebne spremembe direktive. Pri tej oceni bi bilo prav tako treba preveriti, ali je potrebna sprememba in/ali dopolnitev specifikacij za prednostne ukrepe glede na njihovo nacionalno uveljavljanje, tehnološki razvoj in napredek standardizacije, kjer je to primerno –

(a)

„vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje iz oddelka 2 Priloge I k Odločbi št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), razen urbanih vozlišč;

(b)

„začasno spolzka cesta“ pomeni kakršne koli nepredvidene razmere na cestni površini, ki povzročijo, da je ta za določen čas spolzka in da je oprijem vozil na cestišču slabši;

(c)

„živali, osebe, ovire, razbitine na cesti“ pomenijo kakršno koli stanje, kjer so živali, razbitine, ovire ali osebe na delu cest, kjer jih ne bi pričakovali, in je, da bi se jim vozniki izognili, morda potrebno zaviranje v sili;

(d)

„nezaščiteno območje nesreče“ pomeni območje, kjer se je zgodila nesreča in ga pristojni organi še niso zavarovali;

(e)

„kratkotrajna dela na cesti“ pomenijo katera koli začasna dela na cesti, ki se izvajajo na cesti ali ob strani ceste in so zaradi kratkotrajne narave označena le z minimalnimi oznakami;

(f)

„zmanjšana vidljivost“ pomeni katere koli pogoje, ki zmanjšujejo vidno polje voznikov in lahko vplivajo na varno vožnjo;

(g)

„voznik, ki vozi v napačno smer“ pomeni vozilo, ki potuje po napačni strani ceste z razdeljenima voziščema proti vozilom iz nasprotne smeri;

(h)

„neoznačena zapora ceste“ pomeni vse delne ali popolne zapore ceste, ki niso ustrezno zavarovane in označene;

(i)

„izjemne vremenske razmere“ pomenijo neobičajne, ekstremne ali za letni čas nenavadne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na varno vožnjo;

(j)

„uporabnik osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, kot so javni in zasebni upravljavci cest, upravljavci prometa, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam;

(k)

„končni uporabnik“ pomeni vsakega voznika, ki uporablja osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

(l)

„storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo informacije v realnem času z dogovorjeno minimalno vsebino v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, do katerih lahko dostopa čim več končnih uporabnikov s čim manj truda;

(m)

„podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo podatke, ki so potrebni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in se zberejo prek katerega koli zasebnega ali javnega vira;

(n)

„osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo vse pridobljene, združene in obdelane podatke v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki jih javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev ponujajo končnim uporabnikom prek katerih koli prenosnih kanalov;

(o)

„točka dostopa“ pomeni digitalno točko dostopa, na kateri se podatki, potrebni za osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, zbirajo, oblikujejo in pripravijo za souporabo in ponovno uporabo;

(p)

„brezplačno“ pomeni, da se osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom ponudijo brez doplačila ob uporabi.

(a)

začasno spolzka cesta;

(b)

živali, osebe, ovire, razbitine na cesti;

(c)

nezaščiteno območje nesreče;

(d)

kratkotrajna dela na cesti;

(e)

zmanjšana vidljivost;

(f)

voznik, ki vozi v napačno smer;

(g)

neoznačena zapora ceste;

(h)

izjemne vremenske razmere.

(a)

kraj dogodka ali razmer;

(b)

kategorijo dogodka ali razmer iz člena 3 in po potrebi kratek opis;

(c)

po potrebi nasvet za ravnanje voznikov.

(a)

na nediskriminacijski podlagi;

(b)

znotraj Unije ne glede na to, iz katere države članice prihajajo;

(c)

v skladu s pravicami do dostopa in postopki, določenimi v Direktivi 2003/98/ES;

(d)

v časovnem okviru, ki omogoča pravočasno zagotavljanje informacij;

(e)

prek nacionalne točke dostopa.

(a)

zagotovljene so na način, ki omogoča najširši doseg končnih uporabnikov, ki jih določen dogodek ali razmere iz člena 3 zadevajo;

(b)

javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev in/ali postaje, namenjene prometnim informacijam, jih, če je to mogoče, končnim uporabnikom zagotovijo brezplačno.

(a)

zajete kategorije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in cestno omrežje, ki ga pokrivajo informacijske storitve;

(b)

informacije o točkah dostopa do podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in njihovimi pogoji za uporabo;

(c)

obliko podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki so na voljo prek točke dostopa;

(d)

načine razširjanja informacijskih storitev končnim uporabnikom.

(a)

nacionalno službo, imenovano za oceno skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(b)

opis obstoječe ali načrtovane nacionalne točke dostopa.

(a)

napredek pri izvajanju informacijskih storitev, vključno z merili, ki se uporabljajo za opredelitev stopnje kakovosti, in sredstvi, uporabljenimi za spremljanje kakovosti teh storitev;

(b)

rezultate ocen skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(c)

po potrebi opis sprememb nacionalne točke dostopa.