Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013R0886

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 886/2013 z dne 15. maja 2013 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu Besedilo velja za EGP

OJ L 247, 18.9.2013, p. 6–10 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2013/886/oj

18.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 247/6


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 886/2013

z dne 15. maja 2013

o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s podatki in postopki za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o okviru za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in za vmesnike do drugih vrst prevoza (1) ter zlasti člena 3(c) in člena 6(1) Direktive,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 3(c) Direktive 2010/40/EU kot prednostni ukrep opredeljuje podatke in postopke za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih prometnih informacij uporabnikom v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

(2)

Člen 6(1) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija sprejme specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, medobratovalnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi ITS za prednostne ukrepe.

(3)

Sporočilo „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011-2020“ (2) ugotavlja, da lahko „inteligentni prometni sistemi bistveno pripomorejo k boljši varnosti v cestnem prometu, npr. z uvedbo sistemov za odkrivanje incidentov in nadzorovanje prometa, ki lahko udeležencem v prometu v realnem času zagotavljajo informacije.“

(4)

Za zagotavljanje informacijskih storitev Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (3) določa minimalna pravila za ponovno uporabo informacij javnega sektorja v celotni Uniji in spodbuja države članice, da presežejo ta minimalna pravila in sprejmejo politiko, ki bo omogočala široko uporabo informacij ali podatkov, ki jih hranijo organi javnega sektorja.

(5)

Uvajanje in uporaba aplikacij in storitev ITS vključujeta obdelavo osebnih podatkov, ki bi se morala izvajati v skladu s pravom Unije, kot je določeno zlasti v Direktivi 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (4) ter Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5). Zato bi bilo treba načeli omejitve namena in zmanjšanja količine podatkov uporabiti za aplikacije in storitve ITS.

(6)

Za doseganje združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete je treba določiti minimalne zahteve za storitve zagotavljanja splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Te zahteve bi se morale nanašati na opredelitev in uporabo standardiziranega seznama prometnih dogodkov in razmer v zvezi z varnostjo, ki jih je treba sporočiti končnim uporabnikom, ter na vsebino podatkov, ki jim jo je treba zagotoviti. Če končni uporabniki prejmejo informacije prek različnih prenosnih kanalov, ki so pod nadzorom javnih in/ali zasebnih upravljavcev cest, ponudnikov storitev in postaj, namenjenih prometnim informacijam, si te informacije ne bi smele nasprotovati, torej bi morale vsebovati enake elemente in temeljiti na enakem opisu zadevnih dogodkov ali razmer.

(7)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu so bistveni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Zbirajo in shranjujejo jih javni in/ali zasebni upravljavci in ponudniki storitev. Za enostavno souporabo in ponovno uporabo teh podatkov pri zagotavljanju informacijskih storitev bi morali javni in/ali zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev omogočiti dostop do njih prek posameznih točk dostopa ali zagotoviti, da je do njih mogoče dostopati prek nacionalnih točk dostopa, ki jih vzpostavijo in upravljajo države članice. Te nacionalne točke dostopa imajo lahko obliko odložišča, registra, spletnega portala itd.

(8)

Podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morali biti dostopni v skladu z zahtevami glede varstva podatkov (npr. anonimizacija osebnih podatkov). Če bodo informacijske storitve v prihodnosti temeljile na podatkih, vključno z zemljepisnim položajem, ki jih bodo sporočali končni uporabniki ali bodo zbrani prek kooperativnih sistemov, bi bilo treba končnim uporabnikom zagotoviti jasne informacije o zbiranju takih podatkov, tehničnih sredstvih za zbiranje podatkov in morebitno sledenje ter o tem, kako dolgo se ti podatki hranijo. Javni in/ali zasebni upravljavci cest, ponudniki storitev in predstavniki avtomobilske industrije bi morali uvesti ustrezne tehnične ukrepe za zagotavljanje anonimnosti podatkov, ki jih sporočijo končni uporabniki ali vozila.

(9)

Tistim državam članicam, ki na svojem ozemlju že zagotavljajo neko obliko informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi moralo biti omogočeno še naprej uporabljati svoje obstoječe metode, če so v skladu z zahtevami iz te uredbe. Da bi imele informacijske storitve o varnosti v cestnem prometu in prometnih razmerah čim večji učinek na zmanjšanje števila prometnih nesreč in smrtnih žrtev prometnih nesreč v Uniji, bi bilo treba zagotoviti združljivost, interoperabilnost in kontinuiteto osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseh državah članicah, minimalno raven kakovosti teh informacij in, če je mogoče, njihovo brezplačnost za vse končne uporabnike.

(10)

Da bi vse države članice razvile usklajen in celosten pristop k zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vsej Uniji, je pomembno, da se za vso Unijo določi zahteve, ki bi se uporabljale za vse storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu. Države članice se lahko pri zagotavljanju interoperabilnosti in kontinuitete osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu v Uniji opirajo na obstoječe tehnične rešitve in odprte standarde, ki so jih zagotovile evropske in mednarodne organizacije za standardizacijo.

(11)

Da se zagotovi zanesljivost in koristnost osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, bi bilo treba doseči minimalno raven kakovosti. Države članice bi morale še okrepiti prizadevanja in si med seboj izmenjevati izkušnje pri opredeljevanju ustreznih meril kakovosti, načinov merjenja kakovosti in spremljanja ter ciljev kakovosti za vsak tip dogodka ali razmer v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, vsak tip cestnega omrežja in/ali delovnega okolja. Države članice bi si morale izmenjevati znanje in najboljše prakse tako, da Komisiji sporočijo rezultate svojih analiz in izkušnje, ki se nanašajo na to temo.

(12)

Čeprav bi bilo treba osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom zagotoviti, če je mogoče, kot univerzalno brezplačno storitev, lahko nastanejo stroški za telekomunikacijske pristojbine, radijsko dovoljenje ali nakup opreme, ki omogoča sprejem informacij.

(13)

Osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu bi morale doseči čim več končnih uporabnikov, kar je tehnično izvedljivo ob upoštevanju različnih tehničnih zmogljivosti vozil, prenosnih kanalov in sprejemnih naprav, ki so na voljo na trgu.

(14)

Javni in zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev bi si morali prizadevati za uskladitev vsebine informacij, namenjenih končnim uporabnikom, ne glede na jezik. Če so države članice podpisale Dunajsko konvencijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je 8. novembra 1968 sprejel Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov, bi jo morale upoštevati, zlasti Konsolidirano resolucijo o prometnih znakih in prometni signalizaciji, ki jo je pripravila delovna skupina za varnost v cestnem prometu (6).

(15)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da na podlagi nacionalne ocene določijo obseg storitev zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu po vseevropskem cestnem omrežju na svojem ozemlju ter se tako osredotočijo na cestne odseke in območja, kjer promet in varnostne razmere zahtevajo informacijske storitve in utemeljujejo s tem povezane naložbe. Vendar je jasno, da se zaradi različnih razmer in zainteresiranih strani zahteve iz te uredbe ne bi smele uporabljati za urbana vozlišča. Države članice bi morale Komisijo obvestiti o nacionalnih omejitvah informacijskih storitev.

(16)

Člen 17(4) Direktive 2010/40/EU zahteva, da Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju direktive. Poročilu bi morala biti priložena analiza delovanja in izvajanja členov 5 do 11 in člena 16 ter ocena, ali so potrebne spremembe direktive. Pri tej oceni bi bilo prav tako treba preveriti, ali je potrebna sprememba in/ali dopolnitev specifikacij za prednostne ukrepe glede na njihovo nacionalno uveljavljanje, tehnološki razvoj in napredek standardizacije, kjer je to primerno –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa specifikacije, potrebne za zagotovitev združljivosti, interoperabilnosti in kontinuitete pri uvajanju in operativni uporabi podatkov in postopkov za, po možnosti, brezplačno zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu uporabnikom na ravni Unije v skladu z Direktivo 2010/40/EU.

Uporablja se za storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu na vseevropskem cestnem omrežju.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje iz oddelka 2 Priloge I k Odločbi št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), razen urbanih vozlišč;

(b)

„začasno spolzka cesta“ pomeni kakršne koli nepredvidene razmere na cestni površini, ki povzročijo, da je ta za določen čas spolzka in da je oprijem vozil na cestišču slabši;

(c)

„živali, osebe, ovire, razbitine na cesti“ pomenijo kakršno koli stanje, kjer so živali, razbitine, ovire ali osebe na delu cest, kjer jih ne bi pričakovali, in je, da bi se jim vozniki izognili, morda potrebno zaviranje v sili;

(d)

„nezaščiteno območje nesreče“ pomeni območje, kjer se je zgodila nesreča in ga pristojni organi še niso zavarovali;

(e)

„kratkotrajna dela na cesti“ pomenijo katera koli začasna dela na cesti, ki se izvajajo na cesti ali ob strani ceste in so zaradi kratkotrajne narave označena le z minimalnimi oznakami;

(f)

„zmanjšana vidljivost“ pomeni katere koli pogoje, ki zmanjšujejo vidno polje voznikov in lahko vplivajo na varno vožnjo;

(g)

„voznik, ki vozi v napačno smer“ pomeni vozilo, ki potuje po napačni strani ceste z razdeljenima voziščema proti vozilom iz nasprotne smeri;

(h)

„neoznačena zapora ceste“ pomeni vse delne ali popolne zapore ceste, ki niso ustrezno zavarovane in označene;

(i)

„izjemne vremenske razmere“ pomenijo neobičajne, ekstremne ali za letni čas nenavadne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na varno vožnjo;

(j)

„uporabnik osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki sodeluje pri zagotavljanju osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, kot so javni in zasebni upravljavci cest, upravljavci prometa, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam;

(k)

„končni uporabnik“ pomeni vsakega voznika, ki uporablja osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu;

(l)

„storitve zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo informacije v realnem času z dogovorjeno minimalno vsebino v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, do katerih lahko dostopa čim več končnih uporabnikov s čim manj truda;

(m)

„podatki v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo podatke, ki so potrebni za zagotavljanje osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in se zberejo prek katerega koli zasebnega ali javnega vira;

(n)

„osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu“ pomenijo vse pridobljene, združene in obdelane podatke v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki jih javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev ponujajo končnim uporabnikom prek katerih koli prenosnih kanalov;

(o)

„točka dostopa“ pomeni digitalno točko dostopa, na kateri se podatki, potrebni za osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, zbirajo, oblikujejo in pripravijo za souporabo in ponovno uporabo;

(p)

„brezplačno“ pomeni, da se osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom ponudijo brez doplačila ob uporabi.

Člen 3

Seznam dogodkov in razmer v zvezi z varnostjo v cestnem prometu

Dogodki ali razmere, ki jih zajemajo osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, vključujejo vsaj eno od naslednjih kategorij:

(a)

začasno spolzka cesta;

(b)

živali, osebe, ovire, razbitine na cesti;

(c)

nezaščiteno območje nesreče;

(d)

kratkotrajna dela na cesti;

(e)

zmanjšana vidljivost;

(f)

voznik, ki vozi v napačno smer;

(g)

neoznačena zapora ceste;

(h)

izjemne vremenske razmere.

Člen 4

Vsebina informacij

1.   Informacije o dogodkih ali razmerah v zvezi z varnostjo v cestnem prometu vključujejo naslednje podatke:

(a)

kraj dogodka ali razmer;

(b)

kategorijo dogodka ali razmer iz člena 3 in po potrebi kratek opis;

(c)

po potrebi nasvet za ravnanje voznikov.

2.   Informacija se prekliče, če dogodek ali razmere ne obstajajo več, ali se spremeni, če se dogodek ali razmere spremenijo.

Člen 5

Zagotavljanje informacijskih storitev

1.   Države članice določijo odseke vseevropskega cestnega omrežja, kjer promet in varnostne razmere zahtevajo uvajanje storitev zagotavljanja osnovnih splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

Te cestne odseke sporočijo Komisiji.

2.   Zagotavljanje informacijskih storitev je skladno z zahtevami iz členov 6 do 8.

Člen 6

Zaznavanje dogodkov in razmer ter zbiranje podatkov

Javni in zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev izključno za namene zagotavljanja informacij vzpostavijo ali uporabljajo načine za zaznavanje dogodkov ali razmer ter zbirajo ustrezne podatke v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.

Uvajanje teh načinov je skladno s pogoji in zahtevami, ki jih določa nacionalna zakonodaja.

Člen 7

Razpoložljivost, souporaba in ponovna uporaba podatkov

1.   Javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev si izmenjujejo in skupaj uporabljajo podatke, ki jih zbirajo na podlagi člena 6. Za ta namen poskrbijo, da so ti podatki na voljo v obliki DATEX II (CEN/TS 16157) ali v kateri koli strojno berljivi obliki, ki je v celoti združljiva in interoperabilna z DATEX II prek točke dostopa.

2.   Države članice upravljajo nacionalne točke dostopa do podatkov iz odstavka 1, ki združujejo točke dostopa, ki so jih vzpostavili javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev, ki delujejo na njihovem ozemlju.

3.   Ti podatki so vsakemu uporabniku splošnih informacij v zvezi z varnostjo v cestnem prometu na voljo za souporabo in ponovno uporabo:

(a)

na nediskriminacijski podlagi;

(b)

znotraj Unije ne glede na to, iz katere države članice prihajajo;

(c)

v skladu s pravicami do dostopa in postopki, določenimi v Direktivi 2003/98/ES;

(d)

v časovnem okviru, ki omogoča pravočasno zagotavljanje informacij;

(e)

prek nacionalne točke dostopa.

4.   Javni in zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev zagotovijo pravočasno obnavljanje in kakovost podatkov, ki so na voljo prek točke dostopa.

Člen 8

Razširjanje informacij

1.   Javni upravljavci cest, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam, zagotovijo osnovne splošne informacije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu končnim uporabnikom pred katerimi koli drugimi prometnimi informacijami, ki niso povezane z varnostjo.

2.   Informacijske storitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)

zagotovljene so na način, ki omogoča najširši doseg končnih uporabnikov, ki jih določen dogodek ali razmere iz člena 3 zadevajo;

(b)

javni in/ali zasebni upravljavci cest in/ali ponudniki storitev in/ali postaje, namenjene prometnim informacijam, jih, če je to mogoče, končnim uporabnikom zagotovijo brezplačno.

3.   Javni in zasebni upravljavci cest in ponudniki storitev sodelujejo pri usklajevanju predstavitve vsebine informacij končnim uporabnikom.

Končne uporabnike obvestijo o informacijski storitvi in o tem, kaj vse zajema.

Člen 9

Ocena skladnosti z zahtevami

1.   Države članice imenujejo nepristransko in neodvisno nacionalno službo, pristojno za oceno skladnosti javnih in zasebnih upravljavcev cest, ponudnikov storitev in postaj, namenjenih prometnim informacijam, z zahtevami iz členov 3 do 8. Dve ali več držav članic lahko imenuje skupno službo, pristojno za oceno skladnosti s temi zahtevami na njihovem ozemlju.

Države članice o nacionalnih organih obvestijo Komisijo.

2.   Javni in zasebni upravljavci cest, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam, imenovanim nacionalnim službam predložijo podrobnosti o informacijah in opis informacijskih storitev, ki jih zagotavljajo, ter predložijo izjavo o skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8.

Izjava po potrebi vsebuje naslednje elemente:

(a)

zajete kategorije v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in cestno omrežje, ki ga pokrivajo informacijske storitve;

(b)

informacije o točkah dostopa do podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu in njihovimi pogoji za uporabo;

(c)

obliko podatkov v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, ki so na voljo prek točke dostopa;

(d)

načine razširjanja informacijskih storitev končnim uporabnikom.

Javni in zasebni upravljavci cest, ponudniki storitev in postaje, namenjene prometnim informacijam, ob vsaki spremembi pri zagotavljanju svojih storitev nemudoma posodobijo svoje izjave.

3.   Imenovane nacionalne službe naključno preverijo točnost izjav več javnih in zasebnih upravljavcev cest, ponudnikov storitev in postaj, namenjenih prometnim informacijam, ter zahtevajo dokazila o skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8.

Vsako leto imenovane nacionalne službe nacionalnim organom poročajo o predloženih izjavah in o rezultatih naključnih pregledov.

Člen 10

Nadaljnji ukrepi

1.   Države članice Komisiji najpozneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe sporočijo naslednje informacije:

(a)

nacionalno službo, imenovano za oceno skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(b)

opis obstoječe ali načrtovane nacionalne točke dostopa.

2.   Najpozneje 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in vsako naslednje koledarsko leto države članice Komisiji sporočijo naslednje informacije:

(a)

napredek pri izvajanju informacijskih storitev, vključno z merili, ki se uporabljajo za opredelitev stopnje kakovosti, in sredstvi, uporabljenimi za spremljanje kakovosti teh storitev;

(b)

rezultate ocen skladnosti z zahtevami iz členov 3 do 8;

(c)

po potrebi opis sprememb nacionalne točke dostopa.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. oktobra 2013. Za informacijske storitve, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že bile uvedene, pa se uporablja od 1. oktobra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. maja 2013

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 207, 6.8.2010, str. 1.

(2)  COM(2010) 389 final.

(3)  UL L 345, 31.12.2003, str. 90.

(4)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(5)  UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(6)  Združeni narodi – ECE/TRANS/WP.1/119/Rev.2 – 27. maj 2010.

(7)  UL L 204, 5.8.2010, str. 1.


Top