6.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/56

(1)

Ukrep je bil prijavljen Komisiji na podlagi pisnega zahtevka služb Komisije v dopisu z dne 19. aprila 2001. Ker je bil ukrep že izveden, je bila pomoč prenesena na seznam neprijavljenih pomoči (št. pomoči NN 32/01).

(2)

Dodatni podatki so bili posredovani v dopisu z dne 13. februarja 2002, ki ga je Komisija prejela 18. februarja 2002, v dopisu z dne 5. julija 2002, ki ga je Komisija prejela 9. julija 2002, in v dopisu z dne 5. decembra 2002, ki ga je Komisija prejela 10. decembra 2002. Poleg tega je 25. junija 2002 o tem potekala razprava v službenih prostorih Generalnega direktorata za kmetijstvo.

(3)

Komisija je v dopisu z dne 2. oktobra 2003 (SG(2003) D/232035) Nemčijo obvestila o svojem sklepu, da bo zaradi tega ukrepa sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES (št. pomoči C 60/2003).

(4)

Sklep Komisije, da sproži postopek, je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede zadevne pomoči.

(5)

Komisija je v dopisu z dne 18. novembra 2003, ki ga je prejela 25. novembra 2003, v dopisu z dne 23. decembra 2003, ki ga je prejela 5. januarja 2004, in v dopisu z dne 12. februarja 2004, ki ga je prejela 17. februarja 2004, prejela pripombe zainteresiranih strani in regionalnih nemških organov, ki so odobrili pomoč.

(6)

Nemčija je v dopisu z dne 5. novembra 2003, ki ga je Komisija prejela 6. novembra 2003, Komisiji sporočila svoje pripombe.

(7)

Nemčija je v dopisu z dne 7. marca 2005, ki ga je Komisija prejela 9. marca 2005, Komisiji sporočila svoje dodatne pripombe in zahtevala oceno ukrepa v skladu s členom 5 Uredbe Komisije (ES) št. 1860/2004 z dne 6. oktobra 2004 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za de minimis pomoči v kmetijskem in ribiškem sektorju (3).

(8)

Pomoč vinogradnikom v zvezni deželi Porenje-Pfalz za nakup deležev

(9)

Ukrep se izvaja na podlagi naslednjih štirih smernic:

Smernica o odobritvi pomoči iz sredstev okrožja Bernkastel-Wittlich za podpiranje vinogradnikov, ki so se pridružili vinarski zadrugi.

Smernica o odobritvi pomoči iz sredstev okrožja Cochem-Zell za podpiranje vinogradnikov, ki so se pridružili vinarski zadrugi/organizaciji proizvajalcev.

Smernica o odobritvi pomoči iz sredstev okrožja Trier-Saarburg za podpiranje vinogradnikov, ki so se pridružili vinarski zadrugi/organizaciji proizvajalcev.

Sporočilo združene občine Schweich o povečanju pomoči, ki jo je odobrilo okrožje Trier-Saarburg za podpiranje vinogradnikov, ki so pristopili vinarski zadrugi/organizaciji proizvajalcev.

(10)

Smernica okrožne uprave Bernkastel-Wittlich določa pomoč za nakup deležev določene zadruge, tj. zadruge Moselland. Smernice okrožne uprave Cochem-Zell vsebujejo podobne določbe, katerih posledica je bila, da je bila pomoč odobrena izključno za nakup deležev zadruge Moselland. Smernice okrožne uprave Trier-Saarburg in združene občine Schweich se ne nanašajo na določeno podjetje, temveč na zadruge in organizacije proizvajalcev na splošno, ki so priznane na podlagi nemškega Zakona o tržni strukturi (Marktstrukturgesetz).

(11)

Cilj ukrepa je bil povečati obstoječi delež grozdja, ki ga zberejo organizacije proizvajalcev, in zmanjšati delež vina v sodih v prosti prodaji, tj. vina, ki ga organizacije proizvajalcev niso prodale. To naj bi pripomoglo k stabilizaciji cen na trgu vina v sodih. Istočasno je bil dolgoročni cilj zapreti proizvodne kletne zmogljivosti na posameznih gospodarstvih, zlasti v malih vinogradniških podjetjih v vinogradniškem območju Mosel-Saar-Ruwer.

(12)

Pomoč je vinogradniškim podjetjem nadomestila del stroškov za nakup deležev vinarskih zadrug in organizacij proizvajalcev (v nadaljnjem besedilu „organizacije proizvajalcev“). Pomoč je bila odobrena, če se je vinogradnik zavezal, da bo deleže obdržal pet let od podaje zahtevka. Poleg tega se je moralo podjetje s svojimi obdelanimi vinogradi pridružiti organizaciji proizvajalcev in ji oddati vse pridelano grozdje, mošt in vino. Vinogradniško podjetje se je tudi obvezalo, da bo zaprlo svoje kletne zmogljivosti.

(13)

Pomoč je bila dodeljena v obliki neposredne dotacije in dotacij za obresti posojil, pridobljenih na kapitalskih trgih.

(14)

Stroški za nakup deležev so znašali praviloma 293,33 EUR. Če so bili stroški za določen delež manjši, se je sorazmerno zmanjšala tudi dotacija.

(15)

Za delež so bili odobrene naslednje dotacije:

(16)

Dotacije združene občine Schweich so bile izplačane dodatno (kumulativno) poleg izplačil v okrožju Trier-Saarburg.

(17)

V okrožju Cochem-Zell so bile dotacije za obresti za vsa posojila za nakup deležev odobrena v višini do 4,95 % za obdobje največ štirih let.

(18)

Leta 2000 so bili organizacijam proizvajalcev izplačani naslednji zneski:

(19)

V letu 2000 je bilo izplačanih skupaj 155 460 EUR. Ukrep je bil financiran iz sredstev okrožnih uprav in občine Schweich.

(20)

Ukrep se je v okrožju Cochem-Zell izvajal štiri leta (od leta 2000 do leta 2003). Ostale sheme pomoči so bile omejene na leto 2000.

(21)

Pomoč je bila izplačana neposredno organizacijam proizvajalcem, ki so deleže novo pridruženim vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem prodale po nižji ceni.

(22)

Vinogradniki in vinogradniška podjetja v posameznem okrožju so lahko tako deleže organizacij proizvajalcev kupili z manjšimi stroški.

(23)

Organizacije proizvajalcev so lahko z ukrepom povečale lastni kapital in si zagotovile oskrbo s surovinami.

(24)

Po začasni preiskavi je bil ta ukrep opredeljen kot pomoč za vinogradniška podjetja in organizacije proizvajalcev, ki ni združljiva s skupnim trgom. Zato je Komisija sprožila formalni postopek preiskave.

(25)

Službe Komisije so prejele pritožbo v zvezi z uvajanjem zadevne sheme pomoči. Pritožniki so opozorili, da so vinogradniki s pomočjo deleže pri tamkajšnjih organizacijah proizvajalcev lahko kupili po nižjih cenah. Poleg povečanega kapitala so si organizacije proizvajalcev lahko zagotovile dobavo surovin za mošt in neobdelano vino. Konkurenti oskrbe z moštom in neobdelanim vinom so bili tako oškodovani.

(26)

Zainteresirane strani in regionalni nemški organi, ki so odobrili pomoč, so poudarili, da je treba podpreti nujno prestrukturiranje dvatisočletnega vinogradništva v strmih pobočjih, saj je njegova ohranitev izrednega pomena za turizem in gastronomijo. Cilj ukrepa je zapiranje proizvodnih zmogljivosti. Poleg tega so zaprosili za uporabo Uredbe št. 1860/2004.

(27)

V svojih pripombah je Nemčija poudarila, da je treba podpreti nujno prestrukturiranje dvatisočletnega vinogradništva v strmih pobočjih, saj je njegova ohranitev izrednega pomena za turizem in gastronomijo. Pomoč naj bi vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem, ki so morali zapreti svoje kletne zmogljivosti, da bi lahko izpolnili petletno obveznost o oddaji organizacijam proizvajalcem, nadomestila nastalo škodo in je zato upravičena kot ukrep za zapiranje.

(28)

Nemčija je v dodatnih pripombah zaprosila za uporabo Uredbe št. 1860/2004.

(29)

Člen 36 Pogodbe ES se uporablja na področjih vinogradništva in obdelave vina, ki sta zajeti v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (4).

(30)

Po pripombah Nemčije in zainteresiranih strani so bile gospodarske težave vinogradnikov in vinogradniških podjetij pogojene s prestrukturiranjem prodaje. Običajna prodaja vina v sodih z lastnimi kletnimi zmogljivostmi je bila vedno težja. Trg je zahteval surovine (grozdje ali sveže iztisnjeni mošt) ali kakovostna in tržna vina. Zasebne družbe bi lahko z vinogradniškimi podjetji sklenile podobne pogodbe in tako prevzele njihovo tveganje prodaje.

(31)

Kot je opisano v odstavku 12, so v tem primeru regionalni organi delno nosili stroške nakupa deležev organizacij proizvajalcev vinogradnikov. Kupci deležev zadevnih organizacij proizvajalcev so se obvezali, da bodo celotno obdelano površino prenesli na organizacijo in da ji bodo oddali vse grozdje, mošt in vino. Vinogradniška podjetja so se morala obvezati, da bodo deleže obdržala pet let, kar je hkrati pomenilo, da so morala zapreti svoje kletne zmogljivosti. Organizacije proizvajalcev so si lahko tako v primerjavi z ostalimi organizacijami, ki proizvajajo in tržijo vino, zagotovile nakup surovin, saj so se vinogradniki in vinogradniška podjetja obvezali, da bodo vse proizvedeno grozdje, mošt in vino v naslednjih petih letih oddali organizaciji proizvajalcev (glej zgornji odstavek II.2).

(32)

Dajanje prednosti organizacijam proizvajalcev, tj. zagotovitev vinogradniških podjetij, da bodo oddali vse grozdje, mošt in vino, kot tudi, da bodo zaprli svoje kletne zmogljivosti, je strukturni ukrep, ki je okrepil organizacije proizvajalcev. Prednost zagotovljene oskrbe organizacij proizvajalcev se lahko ločeno gledano upraviči kot učinek ukrepa prestrukturiranja trga, ki ustreza ciljem iz člena 39 Uredbe št. 1493/1999.

(33)

V skladu s členom 71(1) Uredbe št. 1493/1999:

„Razen če ni v tej uredbi drugače določeno, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo in trgovino s proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi.“

(34)

Člen 71(2) določa, da:

„Poglavje II naslova II (Premije za trajno opustitev vinogradništva) ni v nasprotju z dodeljevanjem nacionalne pomoči, namenjene za doseganje podobnih ciljev, ki jih skuša doseči navedeno poglavje. Odstavek 1 se kljub temu uporablja za takšno pomoč.“

(35)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(36)

Omenjeni program pomoči je bil financiran z javnimi sredstvi okrožij in ene izmed občin v nemški deželi Porenje-Pfalz. Pomoč lahko povzroči izkrivljanje konkurence (5) in prizadene trgovino med državami članicami (6).

(37)

Nekateri vinogradniki in vinogradniška podjetja v deželi Porenje-Pfalz so kupili deleže organizacij proizvajalcev s podporo regionalnih organov in tako za deleže plačali znižano ceno (glej zgornji odstavek 15). Znesek, ki je bil odštet od običajne cene za deleže, bi praviloma morali prevzeti kupci. Zato so ta podjetja imela neposredne gospodarske prednosti, financirane z javnimi sredstvi.

(38)

Subvencioniranje obresti v višini do 4,95 %, ki je bilo odobreno nekaterim vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem za tak nakup (glej zgornji odstavek 17), tem kmetom prav tako prinaša gospodarske prednosti, financirane z javnimi sredstvi.

(39)

Zato se uporablja člen 87(1) Pogodbe ES.

(40)

V spodnjem oddelku V.3 bo preverjeno, ali se za zgoraj navedene prednosti uporablja točka 9 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju (7) (v nadaljnjem besedilu „Smernice za kmetijstvo“) – pomoč za zmanjšanje zmogljivosti.

(41)

Komisija potrjuje svoje mnenje iz dopisa za sprožitev formalnega postopka preiskave, da so bile organizacije proizvajalcev v prednostnem položaju zaradi pomoči za nakup deležev, ki so jo prejeli vinogradniki in vinogradniška podjetja. Pomoč za nakup deležev je bila omejena na določene priznane organizacije proizvajalcev (glej zgornji odstavek 10). Vinogradniki in vinogradniška podjetja so morali deleže obdržati pet let.

(42)

Po mnenju nemških organov je bilo prestrukturiranje trga za vino nujno potrebno. Čeprav bi lahko vinogradniki kupili deleže organizacij proizvajalcev, saj cena deležev ni bila zelo visoka, do prestrukturiranja pred izvajanjem programa pomoči regionalnih in občinskih organov ni prišlo.

(43)

Te organizacije proizvajalcev so lahko v primerjavi z ostalimi podjetji, ki prodajajo in tržijo vina, zaradi dodatnega števila delničarjev, ki so deleže kupili po znižanih cenah ali s pomočjo subvencij za obresti, svoj kapital in likvidnost povečale ter dodatno zaslužile. Dodatna prednost za organizacije proizvajalcev je bila obveza vinogradnikov, povezana s subvencioniranim nakupom deležev, da bodo oddali vse grozdje, mošt in vino in da bodo zaprli svoje kletne zmogljivosti.

(44)

V tej zvezi je smiselno citirati odstavek 26 sodbe Sodišča v primeru C-156/98 Komisija proti Nemčiji  (8):

„Podjetja iz odstavka 52(8) EStG imajo posredne prednosti, ker se država članica odpove davkom, ki bi jih sicer prejela sicer. Zaradi tega imajo investitorji možnost, da kupijo deleže teh podjetij pod davčno ugodnejšimi pogoji.“

(45)

Ta sodba je bila potrjena v odstavku 95 zadeve Sodišča prve stopnje T-93/02, Confédération nationale du Crédit Mutuel proti Komisiji  (9):

„… Če je bilo ugotovljeno, da je bil ukrep financiran z državnimi sredstvi v korist podjetju, to ne pomeni, da je to podjetje imelo zaradi tega neposredne prednosti. V skladu s členom 87(2)(a) Pogodbe ES lahko pomoči socialnega značaja spadajo v področje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES. Tudi če se država članica odpove davkom, lahko to vključuje posreden dotok državnih sredstev, ki se lahko obravnava kot pomoč v korist gospodarskih subjektov, katerim niso bile odobrene neposredne davčne olajšave (glej sodbo Sodišča z dne 19. septembra 2000 v zadevi C-156/98, Nemčija proti Komisiji, PSES 2000, I-6857, odstavki 24 do 28).“

(46)

Na podlagi zgoraj navedene sodne prakse Komisija sklepa, da je pomoč, ki je bila odobrena vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem za nakup deležev določenih organizacij proizvajalcev, ki so jih morali obdržati najmanj pet let, povzročila zvišanje kapitala organizacije proizvajalcev, do katerega sicer ne bi prišlo. Nakup takih deležev z državno podporo predstavlja neposredni prenos državnih sredstev organizacijam proizvajalcev. Nastalo povišanje kapitala organizacije proizvajalcev predstavlja neposredno gospodarsko prednost, ki jo je treba obravnavati kot drugačno državno pomoč kot prednost, ki je bila odobrena vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem.

(47)

Zato se uporablja člen 87(1) Pogodbe ES.

(48)

Treba je preveriti, ali se uporablja ena od izjem ali oprostitev od načelne prepovedi pomoči na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES.

(49)

Glede na podatke, ki so na voljo, se izjeme iz člena 87(2) in člena 87(3)(a), (b) in (d) Pogodbe ES ne uporabljajo, ker to ni:

(50)

Edina izjema, ki bi se lahko uporabljala, je člen 87(3)(c).

(51)

V dopisu z dne 13. februarja 2002 so nemški organi predlagali, da se ta ukrep oceni na podlagi točke 9 Smernic za kmetijstvo.

(52)

V skladu s točko 9 se pomoči za zapiranje proizvodnih zmogljivosti lahko odobrijo, če so skladne z ostalimi režimi Skupnosti za zmanjševanje proizvodnih zmogljivosti in če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(53)

Pomoč ima verjetno pozitiven učinek zaradi koncentracije kmetijske proizvodnje in je verjetno pripomogla k določeni stabilizaciji cen vina v sodih na trgu. Pomoč je bila omejena na tri okrožja in eno občino v deželi Porenje-Pfalz. Smernica okrožne uprave Bernkastel-Wittlich določa pomoč za nakup deležev določene zadruge, tj. zadruge Moselland. Smernice okrožne uprave Cochem-Zell vsebujejo podobne določbe, katerih posledica je bila, da je bila pomoč odobrena izključno za nakup deležev zadruge Moselland. Smernice okrožne uprave Trier-Saarburg in združene občine Schweich se ne nanašajo na določeno podjetje, temveč na zadruge in organizacije proizvajalcev na splošno, ki so priznane na podlagi nemškega Zakona o tržni strukturi. Zasebna podjetja, ki so proizvajala in tržila vino ter niso izpolnjevala zgoraj navedenih določb, pri ukrepu niso mogla sodelovati. Program je bil omejen na največ štiri leta.

(54)

V skladu s točko 9.6 Smernic za kmetijstvo morajo biti programi pomoči za zapiranje zmogljivosti dostopni vsem gospodarskim subjektom zadevnega sektorja. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ta pogoj ni izpolnjen. Poleg tega je Komisija od nekega gospodarskega subjekta prejela pritožbo, ki opozarja, da podpiranje določenih zadrug v okviru tega ukrepa zagotovo ni v splošnem interesu vinskega sektorja, ker privatna podjetja, ki proizvajajo in tržijo vino, pri ukrepu ne morejo sodelovati.

(55)

Nemški organi so sporočili, da gre pri pomoči za ukrep za zapiranje proizvodnih zmogljivosti vinogradniških podjetij. To so utemeljili z dejstvom, da so se kmetje obvezali, da bodo organizacijam proizvajalcev oddali celotno grozdje, mošt in vino ter da bodo dolgoročno zaprli lastne kletne zmogljivosti.

(56)

V skladu s točko 9.2 Smernic za kmetijstvo se lahko pomoči odobrijo za zaprtje zmogljivosti samo, če so del programa za prestrukturiranje sektorja, ki ima jasno opredeljene cilje in časovni razpored. Ta ukrep je bil izveden brez programa za prestrukturiranje.

(57)

V skladu s točko 9.4 Smernic za kmetijstvo ima upravičenec nasprotne obveznosti, tj. praviloma nespremenljiva in dokončna odločitev, da bo dejansko opustil zadevne proizvodne zmogljivosti ali jih dokončno zaprl. Upravičenec se mora pravno zavezati, da je zaprtje dokončno in nepreklicno. Nemški organi so navedli, da se vinogradniki niso pravno zavezali, da bodo svoje zmogljivosti zaprli. Kar zadeva proizvodnjo vina, obveza do oddaje grozdja, mošta in vina pomeni hkrati tudi zaprtje takih zmogljivosti, vendar samo za petletno obdobje, ki ga zajema obveza. Komisija zato sklepa, da ta pogoj ni izpolnjen.

(58)

Ta pogoj ni izrecno zapisan v smernicah pomoči.

(59)

Točka 9.6 Smernic za kmetijstvo določa, da mora biti znesek pomoči strogo omejen na nadomestilo za izgubo vrednosti premoženja in na spodbudo, ki ne sme presegati 20 % vrednosti premoženja. Točka 9.7 Smernic za kmetijstvo tudi določa, da mora vsaj polovico stroškov nositi sektor s prostovoljnimi prispevki ali z obveznimi dajatvami.

(60)

Nemški organi niso predložili natančnega izračuna vrednosti izgube premoženja vinogradniških podjetij. Zato trenutno ni izključeno, da je nadomestilo za izgubo previsoko in da pomoč presega 50 % dejanskih stroškov ukrepa pomoči. Zato Komisija meni, da ta pogoj ni izpolnjen.

(61)

Shema pomoči ne vpliva na cilje skupne ureditve trga za vino.

(62)

Ker pomoč, ki je bila odobrena vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem zaradi zgoraj navedenih razlogov ni združljiva s točko 9 Smernic za kmetijstvo, gre za pomoč podjetjem, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(63)

Druge utemeljitve na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES se ne uporabljajo.

(64)

Komisija podpira ustanavljanje organizacij proizvajalcev v kmetijskem sektorju, v katerih so združeni kmetje, z namenom povečanja ponudbe in prilagajanja proizvodnje zahtevam trga. Državna pomoč se lahko odobri le za ustanavljanje take organizacije (točka 10.5 Smernic za kmetijstvo) ali v primeru znatne širitve dejavnosti na nove proizvode ali nove sektorje (točka 10.6 Smernic za kmetijstvo). V tem primeru ni izpolnjen nobeden od pogojev.

(65)

V skladu s točko 10.8 Smernic za kmetijstvo je treba pomoči, odobrene organizacijam proizvajalcev, ki niso povezani z začetnimi stroški, kot so naložbe, obravnavati v skladu s pravili, ki urejajo take pomoči. Ker gre pri zadevnem ukrepu zgolj za povišanje kapitala organizacij proizvajalcev, ne gre za naložbo in ta točka ni podlaga za ocenjevanje združljivosti.

(66)

Zaradi zgoraj navedenih vzrokov pomoč, ki je bila odobrena organizacijam proizvajalcev, ni združljiva s točko 10 Smernic za kmetijstvo. Zato gre za pomoč za podjetja, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(67)

Druge utemeljitve na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES se ne uporabljajo.

(68)

Izkušnje Komisije so pokazale, da pomoči v malih zneskih pod določenimi pogoji ne spadajo v območje uporabe člena 87(1) Pogodbe ES.

(69)

V skladu z Uredbo št. 1860/2004 pomoč, ki ne presega zgornje meje 3 000 EUR na upravičenca v katerem koli obdobju treh let, kadar je skupni znesek take pomoči, odobrene vsem podjetjem v treh letih pod zgornjo mejo, ki jo določi Komisija v višini okrog 0,3 % letne kmetijske proizvodnje, ne vpliva na trgovino med državami članicami in/ali ne izkrivlja ali grozi, da bi izkrivila konkurenco, ter zato ne spada v člen 87(1) Pogodbe.

(70)

V skladu s členom 5 Uredbe št. 1860/2004 velja to tudi za pomoči pred začetkom veljavnosti, če izpolnjujejo pogoje iz členov 1 in 3.

(71)

Člen 1 omejuje uporabo na kmetijski sektor. Pomoč zadeva trženje vina. Omejitve iz člena 1(a) do (c) se ne uporabljajo.

(72)

Zato ti ukrepi, ki ne presegajo zgornje meje 3 000 EUR, ne predstavljajo pomoči, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev iz člena 87(1) Pogodbe ES. Da bi se izognili dvojnemu obračunavanju se ta meja uporablja samo na ravni vinogradniških podjetij.

(73)

Na podlagi zgoraj navedenih vzrokov Komisija ugotavlja, da odobritev pomoči za nakup deležev do najvišje zgornje meje 3 000 EUR ne predstavlja pomoči, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe št. 1860/2004. Vsak znesek, ki na ravni upravičenih vinogradnikov in vinogradniških podjetij presega ta prag, v celoti predstavlja pomoč.

(74)

Komisija sklepa, da so podpore in subvencioniranje obresti pomoč, ki ni zajeta v nobeni od izjem od splošne prepovedi pomoči in je zato nezdružljiva s skupnim trgom. Komisija prav tako ugotavlja, da je Nemčija ukrep izvedla nezakonito.

(75)

Če je nezakonito odobrena državna pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, je naravna posledica te ugotovitve njeno vračilo, da se vzpostavi konkurenčni položaj, ki je obstajal pred odobritvijo pomoči, kolikor je mogoče.

(76)

Odločba zadeva trenutni program in jo je treba začeti izvajati takoj, vključno z zahtevo po vračilu pomoči na podlagi člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10).

(77)

Da bi odpravili neposredne in posredne prednosti za vinogradnike in vinogradniška podjetja ter organizacije proizvajalcev in se hkrati izognili dvojnemu obračunavanju pomoči, mora Nemčija od podjetij, katerim je izplačala državna sredstva, zahtevati, da vrnejo pomoč. Obveza, da organizacije proizvajalcev vrnejo pomoč, ne posega v možnost, da podpora, odobrena vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem v višini do 3 000 EUR, ne predstavlja pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe št. 1860/2004. Vsak znesek, ki presega ta prag na ravni upravičenega vinogradnika ali vinogradniškega podjetja, je v celoti pomoč in ga mora organizacija proizvajalcev, katere deleže je upravičenec kupil, vrniti.

(78)

Ta odločba ne posega v možnost zadevnih organizacij proizvajalcev, da od vinogradnikov in vinogradniških podjetij zahtevajo ustrezen znesek ali pa uporabijo druga pravna sredstva, če to dopušča nacionalno pravo.

(79)

Kar zadeva subvencioniranje obresti, mora pomoč, ki jo morajo v okrožju Cochem-Zell vrniti vinogradniki in vinogradniška podjetja, ustrezati prejeti subvenciji za obresti. Obveza, da vinogradniki in vinogradniška podjetja vrnejo pomoč, ne posega v možnost, da podpora, odobrena vinogradnikom in vinogradniškim podjetjem v višini do 3 000 EUR, ne predstavlja pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, če izpolnjuje pogoje iz Uredbe št. 1860/2004. Vsak znesek, ki presega ta prag na ravni upravičenega vinogradnika ali vinogradniškega podjetja, je v celoti pomoč in ga je treba vrniti v celotnem znesku.

(80)

Ta odločba ne posega v možnost zadevnih vinogradnikov in vinogradniških podjetij, da proti organizacijam proizvajalcev uporabijo druga pravna sredstva, če to dopušča nacionalno pravo -