6.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 32/29

(1)

V pismu z dne 2. septembra 1997, prejetim 5. septembra 1997, je stalno predstavništvo Italije v Evropski uniji obvestilo Komisijo o členu 6 deželnega zakona št. 27 iz leta 1997 dežele Sicilija, ki je skladen s členom 88(3) Pogodbe ES.

(2)

S teleksom VI/41836 z dne 28. oktobra 1997 so službe Komisije pozvale pristojne organe, da predložijo pojasnila o načrtovani pomoči na podlagi člena 6 in deželnega zakona št. 27 iz leta 1997.

(3)

V pismu z dne 19. januarja 1998 so pristojni organi predložili dopolnilne informacije in sporočili, da je zakon že stopil v veljavo. Zato so obvestilo posredovali registru neprijavljene pomoči, pod številko NN 36/98, kot je bilo sporočeno Italiji v pismu SG(98)D/32328 z dne 3. aprila 1998. Vsekakor so pristojni organi jasno naznanili, da z zakonom načrtovana pomoč ne bo dodeljena pred uspešno zaključenim postopkom iz člena 88(3) Pogodbe.

(4)

S teleksom VI/13937 z dne 31. maja 2000 (ki je sledil angleški različici teleksa 2000/VI/10442 z dne 14. aprila) so službe Komisije pozvale pristojne organe, da predložijo obrazložitve o določbah iz deželnega zakona št. 27/1997 in posredujejo kopijo teksta.

(5)

V pismu z dne 31. julija 2002, vpisanim 5. avgusta 2002, so pristojni organi predložili dopolnilne informacije o členu 5 zakona.

(6)

S teleksom AGR 024925 z dne 22. oktobra 2002 so službe Komisije pozvale pristojne organe, da predložijo obrazložitve in pojasnila o zadnjih dopolnilnih informacijah in o ukrepih iz deželnega zakona št. 27/1997. V istem pismu so službe Komisije pristojnim organom predočile možnost umika obravnavanega obvestila, če ukrepi pomoči iz člena 6 deželnega zakona št. 27 iz leta 1997 in morebitnih drugih določb istega zakona še ne bi bili sprejeti ali če bi lahko pristojni organi zagotovili, da po tem zakonu ni bila in ne bo dodeljena pomoč.

(7)

Ker na gornjo zahtevo niso prejeli odgovora, so službe Komisije s teleksom AGR 30657 z dne 20. decembra 2002 urgentno pozvale italijanske organe, da v enem mesecu predložijo zahtevane informacije, kajti če v navedenem roku ne prejmejo zadovoljivega odgovora na vsa zastavljena vprašanja, si službe Komisije pridržujejo pravico, da Komisiji predlagajo, naj v skladu s členom 10(3) Uredbe Komisije (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (2).

(8)

V pismu z dne 10. julija 2003 SG (2003) D/230470 je Komisija Italiji sporočila sprejeto odločitev, ki je vsebovala ukaz, da podajo informacije o členih 6 in 4 deželnega zakona št. 27/1997, ki jo je sprejela 9. julija 2003 (C(2003) 2054 konč.) v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(9)

Z istim zahtevkom po informacijah je Komisija zahtevala, da v 20 delovnih dneh od prejema obvestila Italija predloži vse dokumente, informacije in potrebne podatke, s katerimi bi lahko ugotovili, če je bila zakonsko predvidena pomoč dodeljena in če je združljiva s skupnim trgom. Poleg zahteve po predložitvi še morebitnih drugih informacij, za katere je menila, da bi ji koristile pri ocenitvi gornjih ukrepov, je ukaz po predložitvi informacij vseboval vrsto informacij, ki bi jih Italija morala posredovati.

(10)

Službe Komisije niso prejele niti odgovora na navedene zahteve niti prošnje za podaljšanje veljavnosti roka, v katerem naj bi poslali odgovor.

(11)

S pismom z dne 17. decembra 2003 (SG(2003)D/233550), je Komisija informirala italijanske organe o sklepu C(2003) 4473 konč. z dne 16. decembra 2003, s katerim je začela postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES o pomoči po členu 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) in po členu 6 (zadruge, zadružne kleti) deželnega zakona št. 27/1997.

(12)

Odločitev Komisije, da začne s postopkom, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske skupnosti  (3). Komisija je pozvala zainteresirane strani, da podajo pripombe.

(13)

V pismu z dne 10. februarja 2004, prejetim 13. februarja 2004, je stalno predstavništvo Italije v Evropski skupnosti v imenu regije Sicilije prosilo Komisijo, da za 20 delovnih dni podaljša rok za predložitev informacij, ki jih je Komisija zahtevala z Odločbo C(2003) 4473 konč. z dne 16. decembra 2003, sklicujoč se na člen 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) deželnega zakona št. 27/1997. Istočasno so italijanski organi izrazili namero, da umaknejo objavo ukrepa o pomoči po zakonu 6 (zadruge, zadružne kleti) ki ga niso izvajali, kot je bilo navedeno v pismu.

(14)

S teleksom AGR 05312 z dne 23. februarja 2004 so službe Komisije potrdile podaljšanje, ki ga je zahtevala Italija s 13. februarjem 2004.

(15)

V pismu z dne 18. februarja 2004, prejetim 26. februarja 2004, je stalno italijansko predstavništvo prosilo za podaljšanje za 20 delovnih dni za isti ukrep pomoči.

(16)

V pismu z dne 24. februarja 2004, prejetim 1. marca 2004 in zatem potrjenim še s pismom z dne 12. marca 2003, prejetim 17. marca 2003, so italijanski organi obvestili Komisijo o umiku obvestila o ukrepu pomoči iz člena 6 (zadruge, zadružne kleti) deželnega zakona št. 27/1997, ki ga niso in ne bodo izvajali, kot je bilo navedeno v pismu.

(17)

S teleksom AGR 07074 z dne 11. marca 2004 so bili italijanski organi obveščeni, da ni bilo odobreno podaljšanje za predložitev informacij in/ali pripomb po 24. marcu 2004, ker je bil sklep o začetku postopka že objavljen v Uradnem listu Evropske skupnosti z dne 24. februarja 2004 in je bil rok za predložitev pripomb tretjih v zvezi s tem določen za isti datum. V istem teleksu so službe Komisije sprejele umik obvestila po členu 6 (zadruge, zadružne kleti) deželnega zakona št. 27/1997.

(18)

Komisija je prejela pripombe italijanskih organov v zvezi s členom 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) Regionalnega zakona št. 27/1997 v pismu z dne 15. marca 2004 (vpisanem 18. marca 2004).

(19)

Skladno s sklepom o začetku postopka (4) se zadevni sklep nanaša izključno na državno pomoč po členu 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) deželnega zakona št. 27/1997 v korist kmetijskih proizvodov iz priloge I Pogodbe, ki je lahko obstajala ali je lahko bila odobrena po začetku veljavnosti usmeritev Skupnosti za državno pomoč za oglaševanje proizvodov, kot izhaja iz Priloge I, kot tudi za oglaševanje nekaterih proizvodov, ki niso vključeni v to prilogo  (5), (v nadaljevanju: „usmeritve o oglaševanju“), to je s 1. januarjem 2002.

(20)

Glede na to, da je bila objava o členu 6 (zadruge, zadružne kleti) deželnega zakona št. 27/1997 umaknjena s strani Italije s pismom z dne 24. februarja 2004, prejetim 1. marca 2004, ni več razloga, da bi opisovali in ocenjevali ukrepe pomoči, ki se izvajajo po istem členu 6.

(21)

S členom 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) se spremeni člen 17 deželnega zakona št. 14/1966 in se načrtuje naslednje: „1. Oglaševalske akcije izvaja neposredno odbor, lahko pa se izvajajo tudi prek Inštituta za zunanjo trgovino, kot tudi strokovnih združenj ali prek konzorcijev, ki so jih ustanovili Zavod za sredozemski sejem in Zavod za sejme iz Messine ali se oblikuje navedeni in ena ali več regijskih gospodarskih zbornic, na osnovi programov iz 15. člena. Navedeni programi so lahko triletni. 2. Z izključitvijo konzorcijev iz prejšnje alinee, je potrebno vsakokrat, ko se izvajanje programov zaupa organom, ki ne spadajo pod državno ali deželno upravo, poskrbeti, skladno s predvideno zakonodajo o delovanju služb javne uprave“.

(22)

Kljub pogostim zahtevam služb Komisije in ukazu, da Komisiji poda informacije iz njenega sklepa z dne 9. julija 2003, italijanski organi niso predložili informacij, ki bi Komisiji odpravile dvom, da lahko člen 4 vključuje državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe ES in, če je tako, da bi lahko ocenila, ali je tovrstna pomoč združljiva s skupnim trgom. Poleg tega ni bilo jasno, če je bila zadevna pomoč že dodeljena.

(23)

V odločitvi, da začne postopek po členu 88(2) Pogodbe o zadevnih ukrepih, je Komisija pripomnila, da na tej stopnji postopka in ob pomanjkanju informacij, ki jih italijanski organi niso poslali, ni vedela, ali je člen 4 deželnega zakona št. 27/1997 načrtoval uvedbo ali popravek državne pomoči za promocijo in/ali oglaševanje kmetijskih proizvodov iz priloge I Pogodbe.

(24)

Komisija je tudi izrazila pomisleke o združljivosti ukrepov pomoči s skupnim trgom, saj ob pomanjkanju informacij italijanskih organov Komisiji ni bilo jasno, ali so bili ukrepi financiranja na podlagi člena 4 zakona združljivi s sedaj veljavnimi predpisi za tovrstno pomoč oziroma s predpisi, ki jih določajo usmeritve Skupnosti za pomoč pri oglaševanju.

(25)

Poleg tega je ob upoštevanju načinov izvajanja programov ter oglaševalskih in promocijskih akcij iz člena 4, ki so opisani v uvodni izjavi 21, Komisija podvomila, da bodo morebitni predvideni ukrepi državne pomoči izvedeni skladno s predpisi Skupnosti, to je z javnimi razpisi. V zvezi z neposredno izbiro ustanov in združenj, zadolženih za izvedbo oglaševalskih akcij, je Komisija podvomila v sklenitev pisne zavezujoče pogodbe med pogodbeno stranko z izbranim izvajalcem, in tudi v to, da bi v tem primeru izpolnjevali stroge zahteve, ki jih je določila razsodba primera Teckal  (6). V kolikor takih zahtev ne bi izpolnila, je Komisija dvomila, da bi potekala izbira posrednikov skladno s pravili, ki jih določa Direktiva Sveta 92/50/EGS (7), torej vsekakor v skladu z načeli, ki jih določa Pogodba, še zlasti tistimi o enaki obravnavi in transparentnosti, s čimer bi zagotovili „zadostno stopnjo obveščanja javnosti“, kot zahteva Sodišče (8).

(26)

Komisija ni prejela pripomb tretjih.

(27)

Komisija je prejela pripombe Italije, natančneje dežele Sicilije, v pismu z dne 15. marca 2004, prejetim 18. marca 2004.

(28)

V pismu so italijanski organi potrdili umik obvestila o členu 6 deželnega zakona št. 27/1997 in sporočili pripombe v zvezi s členom 4.

(29)

Italijanski organi so še posebno poudarili, da sprememba, vpeljana s členi od 4 (oglaševanje sicilijanskih proizvodov) do 17 deželnega zakona št. 14/1966, v zvezi z izpeljavo oglaševalskih akcij konzorcijev, ki jih ustanovita Zavod za sredozemski sejem in Zavod za sejme iz Messine ali se oblikujejo med navedenima zavodoma in eno ali več regijskimi gospodarskimi zbornicami, ni bila uporabljena, saj omenjeni konzorciji niso bili ustanovljeni.

(30)

Iz prejetih informacijah je razvidno, da izvaja promocijske akcije neposredno odbor, lahko pa se izvajajo tudi prek Inštituta za zunanjo trgovino (podpisani dogovori v letih 1993–1998 in 1999–2001–2003 na podlagi sporazuma med ministrstvom za proizvodne dejavnosti in deželami). Odgovorni izberejo med letno predstavljenimi projekti tiste, ki jih bodo financirali, in jih oddajo v izvršitev pristojnim službam v skladu z zadevnimi veljavnimi predpisi ob upoštevanju tržnih zakonitosti, razen v primeru pogodb o ekskluzivi med organizatorji.

(31)

Pristojnosti odbora ne zadevajo samo kmetijsko-živilskega, temveč tudi druge sektorje (obrt, založništvo, tekstilni sektor itd.). Dejavnosti, ki jih obravnavani sektor financira 100 % iz javnih skladov, so naslednje:

(32)

Do pomoči pri financiranju izdatkov, naštetih v točkah (a) in (b), so upravičeni konzorciji podjetij in podjetja, ki so člani gospodarske zbornice Sicilije. Izbira upravičencev do pomoči se vrši prek letnega javnega razpisa za oddajo vlog za sodelovanje in na podlagi predhodno določenih parametrov o izbiri, ki so objavljeni v Uradnem listu dežele Sicilije. Ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o izvajanju členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis pomoči (9), pomoči iz točk (a) in (b) ni mogoče uvrščati v izvozno pomoč, zato od leta 2002 za tako pomoč veljajo predpis „de minimis“. Kar zadeva kmetijsko-živilski sektor v luči oglaševanja, se zadevna pomoč uvršča med „lažjo“ pomoč, ki jo ureja točka 14.1 usmeritev Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju (10) in za „organiziranje natečajev, razstav in sejmov“. Kljub temu, da deželni zakon izrecno ne navaja najvišjega zneska za triletno obdobje, ki znaša 100 000 eurov za vsakega upravičenca do pomoči, je pomoč, ki se odobri vsakemu upravičenemu podjetju za sodelovanje na sejmih in delavnicah, bistveno nižja od navedenega najvišjega zneska.

(33)

V zvezi z oglaševanjem prek sredstev javnega obveščanja so italijanski organi pojasnili, da oglaševalske akcije, ki so organizirane na ozemlju Italije ali Skupnosti, ne zadevajo konkretno proizvodov samo enega podjetja ali skupine podjetij, temveč oglašujejo proizvode na splošno, ne da bi poudarjali njihov izvor, tudi ko gre za tipične proizvode neke regije. Za oglaševalske akcije kmetijsko-živilskega sektorja zadeva oglasno sporočilo en proizvod ali skupino proizvodov, brez navajanja proizvodnih podjetij v regiji. Oglaševanje je splošno in potrošnika ne spodbuja k nakupu proizvoda zaradi regijskega porekla, ni pa takšno oglaševanje negativno do proizvodov drugih držav članic. Vsekakor takšno oglaševanje ne bi kršilo člena 28 Pogodbe.

(34)

Pripombe, ki so jih navedli italijanski organi zadevajo promocijsko in oglaševalsko dejavnost, ki ju vodijo tako Evropska skupnost kot tudi druge države, kjer se upoštevajo ista načela.

(35)

Skladno s členom 87(1) Pogodbe, pomoč, ki jo dodeli država ali prihaja iz državnih virov v kateri koli obliki, ki podpira nekatera podjetja ali nekatere proizvodnje, pri čemer izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco, ni združljiva z evropskim trgom, v kolikor vpliva na izmenjavo med državami članicami.

(36)

Obravnavani ukrep načrtuje odobritev pomoči prek regionalnih javnih virov posebnim kmetijskim podjetjem na Siciliji, ki bodo očitno upravičeni do gospodarskih in finančnih ugodnosti v škodo drugih, ki takih ugodnosti nimajo. Po sodni praksi Sodišča Evropskih skupnosti pomeni izboljšanje konkurenčnega položaja nekega podjetja zaradi državne pomoči običajno nekakšno potvarjanje konkurence glede na konkurenčna podjetja, ki niso upravičena do takšne pomoči (11).

(37)

Ukrep vpliva na izmenjavo med državami članicami, če je izmenjava kmetijskih proizvodov med njimi obsežna, kot izhaja iz naslednje preglednice (12), ki prikazuje skupno vrednost uvoza in izvoza kmetijskih proizvodov med Italijo in Evropsko skupnostjo v obdobju 1997–2001 (13). Upoštevati je treba, da je med italijanskimi deželami Sicilija pomembna proizvajalka kmetijskih proizvodov.

(38)

Glede na gornje ugotovitve velja spomniti na izjavo Sodišča, da je pomoč posameznemu podjetju lahko takšna, da ogrozi izmenjavo med državami članicami in da spremeni konkurenčnost, če se tako podjetje znajde v konkurenci proizvodov, ki prihajajo iz drugih držav članic, ne da bi bilo samo tudi izvoznik. Ko država članica odobri državno pomoč podjetju, se morda notranja proizvodnja ne spremeni, ali se pa poveča, s posledico, da se možnosti podjetij iz drugih držav članic, ki bi svoje proizvode izvažala v zadevno državo, zmanjšajo. Takšna pomoč tako ogrozi izmenjavo med državami članicami in spremeni konkurenco (14).

(39)

Zaradi tega Komisija sklepa, da je obravnavani ukrep prepovedan po členu 87(1) Pogodbe. Italijanski organi tej točki niso nikoli oporekali.

(40)

Prepoved iz člena 87(1) je omejena z izjemami iz člena 87(2) in (3).

(41)

Izjeme, naštete v členu 87(2)(a)(b) in (c) se očitno ne morejo uporabiti glede na naravo zadevnih ukrepov pomoči in njihovih ciljev. Italijanski organi namreč niso prosili za uporabo člena 87(2)(a)(b) in (c).

(42)

Tudi člen 87(3)(a) se v obravnavanem primeru ne more uporabiti, saj pomoč ni namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja regij, v katerih je življenjska raven izjemno nizka, ali ki se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti. Tudi v tem primeru italijanski organi niso prosili za uporabo člena 87(3)(a).

(43)

Tudi člen 87(3)(b) se ne more uporabiti za tovrstno pomoč, saj pomoč, ki se dodeli po tem členu, ni namenjena promociji izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali pa popravljanju večjih motenj v italijanskem gospodarstvu. Italija namreč tudi tu ni prosila za uporabo člena 87(3)(b).

(44)

Cilj obravnavane pomoči ni pospeševanje kulture in ohranjanje kulturne dediščine niti ni za to pomoč primerna, kot sledi iz člena 87(3)(d), pa tudi Italija ni prosila za uporabo takšne določbe.

(45)

Ob upoštevanju narave obravnavane pomoči in njenih ciljev, je edina izjema, ki bi jo lahko uporabili v Pogodbi ES (87)(3)(c).

(46)

Uporabo izjem iz točke 45 je treba oceniti v luči predpisov o podeljevanju državne pomoči za promocijo in oglaševanje v kmetijskem sektorju, oziroma v luči predpisov v usmeritvah o oglaševanju (15).

(47)

Skladno z oddelkom 7.1 usmeritev o oglaševanju, bo Komisija uporabila prav te usmeritve za novo državno pomoč, vključno z obvestili bodočih držav članic, in sicer od 1. januarja 2002. Nezakonita pomoč v smislu člena 1(f), Uredbe (ES) št. 659/1999 bo ocenjena skladno z veljavnimi predpisi in usmeritvami na dan odobritve.

(48)

Skladno s sklepom o začetku postopka, o katerem je Komisija izrazila dvom o združljivosti zadevnih ukrepov s predpisi, ki se uporabljajo pri tovrstnih ukrepih pomoči (16), se ta sklep nanaša samo na dodeljeno pomoč s 1. januarjem 2002 za promocijo in oglaševanje kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi.

(49)

Skladno s pomočjo za promocijo določa točka 8 usmeritev o oglaševanju, da v koncept oglaševanja ne spadajo širjenje znanstvenih informacij, organizacija sejmov in razstav ali sodelovanje na takšnih prireditvah in podobne pobude na področju stikov z javnostjo, vključno z raziskavami javnega mnenja in raziskavami trga. Državno pomoč za promocijsko dejavnost urejata oddelka 13 in 14 skupnostnih usmeritev za državno pomoč v kmetijskem sektorju (17). Glede na to, da obvestilo ne pojasnjuje, da se obravnavana pomoč uporablja samo za mala in srednja podjetja, se Uredba Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003, ki se nanaša na uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč malim in srednjim podjetjem, ki proizvajajo, predelujejo in tržijo kmetijske proizvode (18) v danem primeru ne uporablja.

(50)

V zvezi s pomočjo za oglaševanje določa točka 7 usmeritev o oglaševanju, da se koncept „oglaševanja“ – ki je sicer predmet uporabe usmeritev – ne uporablja samo pri kateri koli operaciji, ki se vrši prek sredstev javnega obveščanja (tisk, radio, televizija ali plakati), katere namen je spodbuditi potrošnike k nakupu, temveč vključuje tudi vse operacije, ki naj bi gospodarstvenike ali tudi potrošnike spodbujale k nakupu nekega proizvoda, kot tudi ves material, ki se z enakim namenom neposredno razdeljuje potrošnikom, vključno z oglaševalskimi akcijami na prodajnih mestih.

(51)

Iz razpoložljivih informacij je razvidno, da lahko pomoč za sodelovanje na sejmih in delavnicah v Skupnosti in izven, ki je opisana v točki 31(a) in (b) in v točki 32 te odločbe, v celoti štejemo kot pomoč za promocijo le do mere, ko opisane dejavnosti ne vključujejo operacij, ki spodbujajo gospodarstvenike ali potrošnike k nakupu določenega proizvoda in ne vključujejo materiala, ki se ga z istim namenom neposredno razdeli potrošnikom. Na osnovi točke 7 usmeritev o oglaševanju se šteje pomoč za spodbujanje gospodarstvenikov ali potrošnikov k nakupu določenega proizvoda oziroma material, ki se ga z istim namenom neposredno razdeljuje potrošnikom, kot pomoč pri oglaševanju.

(52)

V kolikor predstavljajo ukrepi za sodelovanje na sejmih in delavnicah v Skupnosti in izven dejansko pomoč promociji v smislu oddelkov 13 in 14 usmeritev Skupnosti za državno pomoč v kmetijskem sektorju, se lahko pomoč odobri v višini 100 %, vendar pa v obdobju treh let ne sme preseči 100 000 eurov za upravičenca. Navedeni najvišji znesek se lahko preseže, vsekakor pa ne sme preseči 50 % dovoljenih izdatkov, v primeru podjetij, ki se uvrščajo med mala in srednja po definiciji Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 v zvezi z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč malim in srednjim podjetjem (19). Da bi izračunali znesek pomoči, se šteje za prejemnika oseba, ki so ji storitve namenjene. Kot se lahko sklepa iz pripombe italijanskih organov, se obravnavani promocijski ukrepi financirajo skladno z najvišjo pomočjo in so zato združljivi z zadevnimi uporabljenimi predpisi (20).

(53)

Skladno z oddelkom 14 skupnostnih usmeritev za državno pomoč v kmetijskem sektorju morajo vsi, ki se na zadevnem območju zanimajo za pomoč, zaradi katere konkurenca ne bi bila izkrivljena, imeti možnost uživanja tovrstne pomoči na osnovi določenih objektivnih kriterijev. Na osnovi informacij iz uvodne izjave 32 te odločbe, ki jih je podala Italija, je tak pogoj izpolnjen (21). Pomoč, ki je omejena na določena združenja in je namenjena samo njihovim članom, ne spodbuja razvoja sektorja v svoji celovitosti in se uvršča med pomoč za tekoče delovanje. Zatorej morajo biti zadevne storitve dostopne vsem kmetovalcem, če jih opravljajo združenja proizvajalcev ali druge organizacije ob vzajemni podpori. V takih primerih se morajo morebitni prispevki k upravnim stroškom združenja ali organizacije omejiti na stroške same storitve.

(54)

V kolikor vključujejo tudi operacije, ki spodbujajo gospodarstvenike ali potrošnike k nakupu določenega proizvoda ali material, ki se ga z istim namenom neposredno razdeli potrošnikom (na primer oglaševanje na prodajnih mestih ali oglaševanje, ki je namenjeno gospodarstvenikom, kot so kmetijsko-živilski podjetniki, distributerji na debelo in drobno, restavracije, hoteli in drugi operaterji v gostinstvu), se zgoraj omenjeni ukrepi za sodelovanje na sejmih in delavnicah ocenjujejo v luči predpisov, ki se uporabljajo pri oglaševanju, tako kot oglaševalski ukrepi, ki se vodijo prek sredstev javnega obveščanja (tisk, plakati, radio, televizija), ki so opisani v uvodnih izjavah 31(c) in 33 te odločbe.

(55)

Skladno z usmeritvami o oglaševanju morajo izdatki za oglaševanje praviloma bremeniti proizvajalce in delavce v gospodarstvu, če so sestavni del njihove gospodarske dejavnosti.

(56)

Da pomoči ne bi uvrščali med pomoč za tekoče delovanje in da je v skladu z evropskim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe, se ne spremeniti pogojev izmenjave tako, da bi bili v nasprotju s skupnimi interesi (negativni kriteriji), temveč naj bi spodbujali razvoj nekaterih dejavnosti in nekaterih gospodarskih regij (pozitivni kriteriji). Poleg navedenega mora državna pomoč spoštovati mednarodne obveznosti Evropske skupnosti, ki jih za kmetijski sektor vsebuje sporazum o kmetijstvu OMC-GATT iz leta 1994.

(57)

Da bi zadostili negativnim kriterijem, ni dovoljeno odobriti pomoč, skladno z oddelkom 3.1 usmeritev o oglaševanju, za oglaševalske akcije, ki kršijo člen 28 Pogodbe ES (oddelek 3.1.1), ali tiste, ki so v nasprotju s sekundarno zakonodajo Skupnosti (oddelek 3.1.2) ali oglaševanje določenih podjetij (oddelek 3.1.3). Ko se izvajanje oglaševalskih akcij, podprtih z javnimi finančnimi sredstvi, podeli zasebnim podjetjem, poteka izbira takega podjetja na podlagi tržnih zakonitosti, brez diskriminacije, če je potrebno tudi z natečajem, ki je v skladu s pravili Skupnosti in z njeno sodno prakso (22), še zlasti s primernim oglaševanjem takih pobud, tako da ostaja trg storitev odprt za konkurenco in daje možnost vpogleda v postopek in v ugotavljanje njegove nepristranskosti.

(58)

Glede na posredovane informacije so oglaševalski ukrepi, ki so opisani v uvodnih izjavah 30, 31(c) in 33 te odločbe, skladni s kriteriji oddelkov 3.1.1 (oglaševalske akcije, ki kršijo člen 28 Pogodbe) in 3.1.3 (oglaševanje določenih podjetij). Italijanski organi pa niso podali nobene navedbe o tem, ali je izpolnjen tudi kriterij iz oddelka 3.1.2 (oglaševalske akcije, ki so v nasprotju s sekundarno zakonodajo skupnosti).

(59)

Subvencionirano oglaševanje ne zadošča samo negativnim kriterijem, skladno z oddelkom 3.2 usmeritev o oglaševanju, temveč mora zadostiti najmanj enemu od pozitivnih kriterijev, ki naj bi dokazali, da pomoč dejansko prispeva k razvoju nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih regij. Takemu pozitivnemu pogoju je ugodeno, če zadeva subvencionirano oglaševanje eno naslednjih dejavnosti: presežna kmetijska proizvodnja ali stranski proizvodi; nova ali nadomestna še ne presežna proizvodnja, visoko kakovostni proizvodi, vključno s proizvodi, ki se pridobijo z naravi prijaznimi proizvodnimi postopki ali nabiranjem, kot so ekološko pridelani proizvodi; razvoj nekaterih regij; razvoj malih in srednjih podjetij, kot jih določa Uredba (ES) št. 70/2001; načrti uradno priznanih organizacij v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni organizaciji trgov v sektorju za ribištvo in akvakulturo (23); projekti, ki jih skupaj izpeljejo organizacije proizvajalcev ali druge organizacije za ribištvo, ki so jih priznali državni organi.

(60)

Pripombe, ki so jih italijanski organi podali v zvezi s pomočjo za oglaševanje, ne vsebujejo podatkov, da zadevni oglaševalski ukrepi zadoščajo enemu gornjih pozitivnih ukrepov.

(61)

Sektor 5 usmeritev za oglaševanje kmetijskih proizvodov, ki določa najvišji znesek državne pomoči pravi, da naj načeloma neposredna pomoč iz splošnega proračuna ne presega dodeljenega zneska za določeno oglaševalsko akcijo. V primeru pomoči za oglaševanje zato delež neposredne pomoči ne sme preseči 50 % in podjetja iz tega sektorja morajo sodelovati pri stroških z najmanj 50 %-nim deležem, s prostovoljnimi prispevki ali z davkom podobnimi dajatvami ali obveznimi dajatvami. Da bi se zavedali pomena nekaterih pozitivnih kriterijev oddelka 3.2 usmeritev za oglaševanje, lahko Komisija odredi zvišanje najvišjega deleža neposredne pomoči, in sicer do višine 75 % stroškov za oglaševanje proizvodov v malih in srednjih podjetjih na področjih, kjer se lahko pomoč izvaja v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe.

(62)

Iz posredovanih informacij, ki jih vključuje uvodna izjava 31 te odločbe, je razvidno, da se vse promocijske in oglaševalske akcije, ki jih načrtuje shema obravnavane pomoči financirajo 100 % iz javnih virov. Pogoju, da naj se financira v višini 50 % (oz. v danem primeru 25 %) iz sektorja, ni zadoščeno.

(63)

Iz gornje ocene Komisija lahko sklepa, da pomoč za obravnavano oglaševanje ni skladna s kriteriji oddelka 3.1.2 (oglaševalske akcije, ki so v nasprotju s sekundarno zakonodajo skupnosti), oddelka 3.2 (pozitivni kriteriji) in 5 (najvišja državna pomoč) usmeritev o oglaševanju.

(64)

Enaka ugotovitev velja za ukrepe, ki se izvajajo znotraj in zunaj skupnosti. Glede na to, da oglaševanja, ki se izvajajo izven Skupnosti, usmeritve ne obravnavajo posebej, ko govorijo o državni pomoči v kmetijskem sektorju, se Komisija odloča na podlagi diskrecijske pravice, ki jo ima. Glede na stalno prakso Komisija meni, da so obravnavani ukrepi lahko skladni z evropskim trgom, če ustrezajo veljavnim predpisom o državni pomoči, ki se uporabljajo znotraj evropskega prostora, ko se lahko odobri financiranje do višine 80 % (24). V primeru stranskih proizvodov se iz prejetih informacij, ki so navedene v uvodnih izjavah 31 in 33 te odločbe lahko sklepa, da so ukrepi, ki veljajo znotraj in zunaj Skupnosti enaki in je odobrena pomoč v višini 100 %. Zato se tudi v tem primeru ne upoštevajo niti kriteriji, ki jih določa oddelek 3.1.2 (oglaševalske akcije, ki so v nasprotju s sekundarno zakonodajo skupnosti) in 3.2 (pozitivni kriteriji) usmeritev o oglaševanju, niti najvišji znesek, ki ga Komisija dopušča kot državno pomoč (25). Torej tudi zadevna pomoč ni v skladu s skupnim trgom.

(65)

Ta sklep zadeva izključno ukrepe pomoči v kmetijskem sektorju za promocijo in oglaševanje kmetijskih proizvodov iz priloge I Pogodbe. Ne predstavlja formalnega stališča Komisije v zvezi z ustreznostjo izbire izvajalcev glede na pravila skupnosti, ki zadevajo javne razpise in glede na zadevno sodno prakso. Komisija si pridržuje pravico poglobljene preučitve zadeve v luči predpisov o javnih razpisih.

(66)

Iz gornjih ugotovitev lahko sklepamo, da je lahko pomoč za promocijo, v kolikor je v skladu z oddelki 13 in 14 usmeritev Skupnosti za državno pomoč pri oglaševanju v kmetijskem sektorju, združljiva s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c), ko gre za pomoč, ki je namenjena pospeševanju nekaterih gospodarskih dejavnosti.

(67)

Pomoč za oglaševanje, ki ni v skladu z določbami usmeritev o oglaševanju proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ES, kot tudi nekaterih proizvodov, ki v prilogo niso vključeni, ni združljiva z evropskim trgom in se lahko izvaja le po predhodnem preoblikovanju in uskladitvi z navedenimi določbami.

(68)

Če je odobrena pomoč za oglaševanje, ki ni združljiva z evropskim trgom, se lahko povrne le pri prejemnikih pomoči –