32002R2322

Uredba Sveta št. 2322/2002 (EURATOM)

z dne 5. novembra 2002

o pravilih za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri izvedbi šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo

(2002 do 2006)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Šesti okvirni program Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrsko raziskovanje in dejavnosti usposabljanja, ki prispeva tudi k ustanovitvi Evropskega raziskovalnega prostora (2002 do 2006) (v nadaljnjem besedilu "šesti okvirni program"), je bil sprejet s Sklepom Sveta št. 2002/668/Euratom [4]. Pravila za finančno udeležbo Skupnosti je treba dopolniti z drugimi predpisi, ki se določijo v skladu s členom 7 Pogodbe.

(2) Navedeni predpisi se morajo prilagoditi koherentnemu in preglednemu okviru, ki v celoti upošteva cilje in značilnosti instrumentov, opredeljenih v Prilogi III k posebnemu programu (Euratom) za raziskovanje in usposabljanje glede jedrske energije, sprejetemu z Odločbo Sveta 2002/837/Euratom [5], zaradi zagotovitve najučinkovitejše možne izvedbe.

(3) Pravila udeležbe za podjetja, raziskovalna središča in univerze morajo upoštevati naravo raziskovanja (vključno s predstavitvami) in dejavnosti usposabljanja na področju jedrske energije. Slednja se lahko razen tega razlikujejo glede na to, ali je udeleženec iz države članice, iz pridružene države, naj gre za državo kandidatko ali ne, ali pa je iz tretje države, in glede na njegovo pravno strukturo, namreč glede na to, ali je to nacionalna organizacija, mednarodna organizacija, ali je v interesu Skupnosti ali ne, ali pa je združenje, ki so ga oblikovali udeleženci.

(4) V skladu s šestim okvirnim programom bi morala biti udeležba pravnih oseb iz tretjih držav načrtovana tako, da je usklajena s cilji mednarodnega sodelovanja, zlasti kakor je poudarjeno v členu 101 Pogodbe.

(5) Mednarodne organizacije, katerih poslanstvo je razvijanje sodelovanja na področju raziskovanja v Evropi in ki so pretežno sestavljene iz držav članic ali pridruženih držav, prispevajo k ustvarjanju Evropskega raziskovalnega prostora. Zato jih je treba vzpodbujati za udeležbo v šestem okvirnem programu.

(6) Dejavnosti v okviru šestega okvirnega program je potrebno izvajati v skladu z etičnimi načeli, vključno s tistimi, ki so utemeljena v Listini o temeljnih pravicah v Evropski uniji, in bi si morale prizadevati za izpopolnitev informacij za družbo in dialoga z le-to, kot tudi za okrepljeno vlogo žensk v raziskovanju.

(7) Skupno raziskovalno središče sodeluje pri posrednem raziskovanju in ukrepih za tehnološki razvoj na isti osnovi kakor pravne osebe s sedežem v državi članici.

(8) Dejavnosti v okviru šestega okvirnega programa morajo biti v skladu s finančnimi interesi Skupnosti in morajo ščititi te interese. Odgovornost Komisije za izvedbo okvirnega programa in njegovih posebnih programov vključuje tudi finančne vidike, ki iz njih izhajajo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

Ta uredba oblikuje pravila za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri raziskovanju, ki se opravlja v okviru šestega okvirnega programa Evropske skupnosti za atomsko energijo za dejavnosti raziskovanja in usposabljanja, prispevajoč tudi k ustvarjanju Evropskega raziskovalnega prostora (2002 do 2006) (v nadaljnjem besedilu "šesti okvirni program").

Člen 2

Opredelitve

Za namene te uredbe:

1. "dejavnost RTR" pomeni eno od raziskovalnih in tehnološko-razvojnih dejavnosti, vključujoč predstavitvene dejavnosti in dejavnosti usposabljanja, opisanih v prilogah I in III k šestemu okvirnemu programu;

2. "neposredni ukrep" pomeni dejavnost RTR, ki jo opravi Skupno raziskovalno središče (v nadaljnjem besedilu SRS) pri izvedbi nalog, dodeljenih le-temu v okviru šestega okvirnega programa;

3. "posredni ukrep" pomeni dejavnost RTR, ki jo opravi en ali več udeležencev z instrumentom šestega okvirnega programa;

4. "instrumenti" pomenijo mehanizme za posredno intervencijo, kakor je določeno v prilogi III k posebnemu programu (Euratom) za raziskovanje in usposabljanje v zvezi z jedrsko energijo;

5. "pogodba" pomeni sporazum med Skupnostjo in udeleženci o subvenciji, ki zadeva izvedbo posrednega ukrepa in urejajo pravice in obveznosti med Skupnostjo in udeleženci na eni strani ter med udeleženci v tem posrednem ukrepu na drugi;

6. "konzorcijski sporazum" pomeni sporazum, ki so ga med seboj sklenili udeleženci pri posrednem ukrepu za njegovo izvedbo. Ta sporazum ne vpliva na obveznosti udeležencev do Skupnosti in na medsebojne obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe ali pogodbe;

7. "udeleženci" pomenijo pravne osebe, ki prispevajo k posrednemu ukrepu ter imajo pravice in obveznosti do Skupnosti na podlagi pogojev iz te uredbe ali v skladu s pogodbo;

8. "pravni subjekt" pomeni katero koli fizično osebo ali katero koli pravno osebo, ustanovljeno na podlagi zakonodaje države, kjer ima sedež, na podlagi zakonodaje Skupnosti ali mednarodne zakonodaje, ki je pravna oseba, ter je lahko nosilec pravic in obveznosti katere koli vrste v svojem lastnem imenu;

9. "konzorcij" pomeni vse udeležence v istem posrednem ukrepu;

10. "koordinator" pomeni udeleženca, ki so ga udeleženci imenovali v istem posrednem ukrepu in ga je Komisija sprejela, s posebnimi dodatnimi obveznostmi, izhajajočimi iz te uredbe in iz pogodbe;

11. "mednarodna organizacija" pomeni katerikoli pravni subjekt, izhajajoč iz združenja drugih držav razen Skupnosti, ustanovljen na podlagi pogodbe ali podobnega akta, ki ima skupne ustanove in mednarodno pravno osebnost, različno od pravne osebnosti njenih držav članic;

12. "mednarodna evropska interesna organizacija" pomeni mednarodno organizacijo, katere večina članov so države Evropske skupnosti ali pridružene države in katerih glavni cilj je pospeševati evropsko znanstveno in tehnološko sodelovanje;

13. "pridružena država kandidatka" pomeni pridruženo državo, ki jo je Skupnost potrdila kot kandidatko za pridružitev k Evropski uniji;

14. "pridružena država" pomeni državo, ki je pogodbenica mednarodnega sporazuma z Evropsko skupnostjo za atomsko energijo, pod pogoji ali na osnovi, po kateri daje finančni prispevek za šesti okvirni program v celoti ali za njegov del;

15. "tretja država" pomeni državo, ki ni niti država članica niti pridružena članica;

16. "Evropska gospodarska interesna skupina (EGIS)" pomeni katerikoli pravni subjekt, ustanovljen v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2137/85 [6];

17. "proračun" pomeni finančni načrt, v katerem so ocenjeni celotna sredstva in odhodki, ki so potrebni za izvedbo posrednega ukrepa;

18. "nepravilnost" pomeni katero koli kršitev določb zakonodaje Skupnosti ali katero koli kršitev pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja pravnega subjekta, ki z neupravičenimi odhodki ima ali bi lahko imelo učinek poseganja v splošni proračun Evropske unije ali proračune, ki jih ta upravlja;

19. "že obstoječe strokovno znanje" pomeni informacije, ki jih imajo udeleženci pred sklenitvijo pogodbe ali so hkrati z njo pridobljene, kot tudi avtorske pravice ali pravice, ki se nanašajo na te informacije po prijavi ali podelitvi patentov, modelov, rastlinskih sort, dodatnega varstvenega certifikata ali podobnih oblik varstva;

20. "znanje" pomeni rezultate, vključno z informacijami, ki se lahko varujejo ali ne, pridobljenimi z neposrednimi ali posrednimi ukrepi, kot tudi avtorske pravice ali pravice, ki se nanašajo na te rezultate po prijavi ali podelitvi patentov, načrtov, rastlinskih sort, dodatnih varstvenih certifikatov ali podobnih oblik varstva;

21. "razširjanje" pomeni razkritje znanja s katerim koli primernim sredstvom, razen z objavo, ki izhaja iz uradnih postopkov za zaščito znanja;

22. "uporaba" pomeni bodisi neposredno bodisi posredno uporabo znanja v raziskovalnih dejavnostih ali za razvoj, ki ustvarja in trži bodisi proizvod bodisi postopek, ali za oblikovanje in opravljanje storitve;

23. "delovni program" pomeni načrt, ki ga je Komisija sestavila za izvedbo posebnega programa;

24. "skupni program dejavnosti" pomeni ukrepe, potrebne za uresničitev mreže odličnosti, ki jih izvedejo udeleženci;

25. "izvedbeni načrt" pomeni vse ukrepe, ki jih opravijo udeleženci v okviru integriranega projekta;

26. "javna organizacija" pomeni organizacijo javnega sektorja ali pravni subjekt z javnimi nalogami, ki je urejen z zasebnim pravom in zagotavlja ustrezna finančna jamstva.

Člen 3

Neodvisnost

1. Za namene te uredbe sta pravna subjekta neodvisna eden od drugega, kadar ni nadzorovalnega razmerja med njima. Nadzorovalno razmerje obstaja, kadar en pravni subjekt neposredno ali posredno nadzira drugega ali je en pravni subjekt pod istim posrednim ali neposrednim nadzorom kot drugi. Nadzor lahko izhaja iz:

(a) bodisi neposrednega ali posrednega posedovanja več kot 50 % nominalne vrednosti emisijskega osnovnega kapitala pravnega subjekta bodisi večine glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov tega subjekta;

(b) neposrednega ali posrednega dejanskega ali pravnega posedovanja pooblastil za odločanje v pravnem subjektu.

2. Če javne investicijske korporacije, institucionalni investitorji ali družbe in skladi tveganega kapitala v pravnem subjektu posredno ali neposredno posedujejo več kot 50 % nominalne vrednosti osnovnega kapitala ali večino glasovalnih pravic delničarjev ali družabnikov navedenega subjekta, to ni samo po sebi nadzorovalno razmerje.

3. Če ista javna organizacija ima ali nadzoruje pravne subjekte, to samo po sebi ne pomeni nadzorovalnega razmerja med njimi.

POGLAVJE II

SODELOVANJE PRI POSREDNIH UKREPIH

Člen 4

Področje uporabe in splošna načela

1. Pravila iz tega poglavja se uporabljajo za udeležbo pravnih subjektov pri posrednih ukrepih. Uporabljajo se brez poseganja v posebna pravila za dejavnosti RTR v okviru prednostnega tematskega področja "Raziskovanje fuzijske energije" posebnega programa (Euratom) za raziskovanje in usposabljanje v zvezi z jedrsko energijo, predvidenega v Poglavju III.

2. Katerikoli pravni subjekt, ki je udeležen pri posrednem ukrepu, lahko prejme finančni prispevek Skupnosti v skladu z določbami členov 6 in 7.

3. Katerikoli pravni subjekt s sedežem v pridruženi državi je lahko udeležen pri posrednem ukrepu na isti podlagi in ima enake pravice in obveznosti kakor pravni subjekt s sedežem v državi članici, ob upoštevanju določb člena 5.

4. SRS je lahko udeležen pri posrednem ukrepu na isti podlagi in ima enake pravice in obveznosti kakor pravni subjekt s sedežem v državi članici.

5. Katera koli mednarodna evropska interesna organizacija je lahko v skladu s sporazumom o sedežu, udeležena pri posrednem ukrepu na isti podlagi ter ima enake pravice in obveznosti kakor pravni subjekt s sedežem v državi članici.

6. Del ovni programi lahko določijo in omejijo udeležbo pravnih subjektov pri posrednem ukrepu v skladu z njihovo dejavnostjo in vrsto ter v skladu z uporabljenim instrumentom in ob upoštevanju posebnih ciljev šestega okvirnega programa.

Člen 5

Minimalno število udeležencev in njihov sedež

1. V delovnih programih je določeno minimalno število udeležencev, potrebnih za vsak posredni ukrep, ter tudi njihov sedež v skladu z naravo instrumenta in cilji dejavnosti RTR.

2. Minimalno število udeležencev v mrežah odličnosti in integriranih projektih ni manjše kakor trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh državah članicah ali pridruženih državah, od katerih sta vsaj dve državi članici ali pridruženi državi kandidatki.

3. Posebne podporne dejavnosti in dejavnosti v korist človeških virov in mobilnosti, razen v zvezi z mrežami raziskovalnega usposabljanja, lahko izvede en sam pravni subjekt.

Kadar delovni program določi minimalno število, ki je večje ali enako dvema pravnima subjektoma s sedežem v prav toliko državah članicah ali pridruženih državah, se to število določi v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 4.

4. V zvezi z instrumenti, razen tistih iz odstavkov 2 in 3, minimalno število udeležencev ni manjše kakor dva neodvisna subjekta s sedežem v dveh državah članicah ali pridruženih državah, od katerih je vsaj ena država članica ali pridružena država kandidatka.

5. EGIS ali katerikoli pravni subjekt, ustanovljen v državi članici ali pridruženi državi v skladu z zakonodajo svoje države, ki je sestavljen iz neodvisnih pravnih subjektov, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe, je lahko edini udeleženec pri posrednem ukrepu pod pogojem, da je njegova sestava v skladu s pogoji, določenimi v skladu z določbami iz odstavkov 1 do 4.

Člen 6

Udeležba pravnih subjektov iz tretjih držav

1. V skladu z drugimi omejitvami, ki so lahko določene v delovnem programu za posebni program, se lahko katerikoli pravni subjekt s sedežem v tretji državi udeleži dejavnosti RTR, tudi če je s tem minimalno število udeležencev, ki je določeno v skladu s členom 5, večje, če je ta udeležba določena v okviru dejavnosti RTR ali če je potrebna za izvedbo posrednega ukrepa.

2. Katerikoli pravni subjekt s sedežem v tretji državi lahko prejme finančni prispevek Skupnosti, če je to predvideno v okviru dejavnosti RTR ali če je pomembno za izvedbo posrednega ukrepa.

Člen 7

Udeležba mednarodnih organizacij

Katera koli mednarodna organizacija, razen evropskih mednarodnih interesnih organizacij iz člena 4(5), lahko sodeluje v dejavnostih RTR v skladu s pogoji, določenimi v členu 6.

Člen 8

Pogoji, ki se nanašajo na tehnično usposobljenost in sredstva

1. Udeleženci morajo imeti znanje in tehnično usposobljenost, ki sta potrebna za izvedbo posrednega ukrepa.

2. V času, ko predložijo svoj predlog, morajo imeti udeleženci vsaj potencialna sredstva, potrebna za izvedbo posrednega ukrepa, in lahko navedejo zadevni vir za tista sredstva, ki jih dajo na voljo tretje stranke, vključujoč javne organe.

Medtem ko delo poteka, morajo imeti udeleženci sredstva, ki so in kadar so potrebna za izvedbo posrednega ukrepa.

Šteje se, da so sredstva, potrebna za izvedbo posrednega ukrepa, človeški viri, infrastruktura, finančni viri in po potrebi nematerialna lastnina ter druga sredstva, ki jih da na voljo tretja stranka na osnovi predhodno prevzete obveznosti.

Člen 9

Predložitev predlogov za posredne ukrepe

1. Predlogi za posredne ukrepe se predložijo v skladu z razpisnimi pogoji za zbiranje predlogov. Ti pogoji so navedeni v delovnih programih.

Razpis za zbiranje predlogov lahko vključuje dvostopenjski postopek ocenjevanja. V tem primeru se po pozitivni oceni osnutka predloga na prvi stopnji od zadevnih predlagateljev zahteva, da na drugi stopnji predložijo celotni predlog.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) posebne podporne ukrepe za dejavnosti pravnih subjektov, ki so opredeljene v delovnem programu;

(b) posebne podporne ukrepe, ki predstavljajo nakup ali storitev, ki se ravnajo po pogojih, veljavnih za postopke javnih naročil;

(c) posebne podporne ukrepe s posebnimi lastnostmi in vrednostjo v zvezi s cilji ter znanstveno in tehnološko vsebino posebnega programa, za katerega je mogoče Komisiji predložiti zahtevek za subvencijo, če je tako predvideno v delovnem programu posebnega programa in kadar ta zahteva ne sodi v sklop odprtega razpisa za zbiranje predlogov;

(d) posebne podporne ukrepe iz člena 11.

3. Komisija lahko objavi razpise za prijavo interesa, da pomaga ugotoviti natančne cilje in potrebe, ki bi se lahko vključili v delovne programe in razpise za zbiranje predlogov. To ne vpliva na nobeno poznejšo odločitev, ki jo sprejme Komisija v zvezi z ocenjevanjem in izbiro predlogov za posredne ukrepe.

4. Razpisi za prijavo interesa in razpisi za zbiranje predlogov se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti ter se z njimi seznani kolikor je mogoče široka javnost, zlasti z uporabo spletnih strani šestega okvirnega programa ter posebnih informacijskih kanalov, kot so nacionalne točke za stike, ki jih ustanovijo države članice in pridružene države.

Člen 10

Vrednotenje in izbira predlogov za posredne ukrepe

1. Predlogi za posredne ukrepe, zajete v členu 9(1) in členu 9(2)(c), se ovrednotijo po naslednjih merilih, kjer je to primerno:

(a) znanstvena in tehnološka odličnost ter stopnja inovativnosti;

(b) sposobnost za uspešno izvedbo posrednega ukrepa in zagotovitev njegove učinkovite uporabe, ocenjene glede na sredstva in zmožnosti ter vključujoč organizacijsko ureditev, ki jo določijo udeleženci;

(c) pomembnost za cilje posebnega programa;

(d) evropska dodana vrednost, kritična masa zbranih sredstev in prispevek k politikam Skupnosti;

(e) kakovost načrta za uporabo in razširjanje znanja, možnost za vzpodbujanje inovativnosti in jasni načrt za uporabo intelektualne lastnine.

2. Pri uporabi odstavka 1(d) se upoštevajo tudi naslednja merila:

(a) za mreže odličnosti obseg in stopnja prizadevanja za dosego povezanosti ter sposobnost mreže za pospešitev odličnosti izven svojega članstva kot tudi obeti glede trajne povezanosti njihovih raziskovalnih zmožnosti in virov po koncu obdobja, za katerega Skupnost daje finančni prispevek;

(b) za integrirane projekte ambicioznost ciljev in sposobnost, da pomembno prispevajo k pospeševanju konkurenčnosti ali reševanju družbenih problemov;

(c) za integrirane pobude, ki se nanašajo na infrastrukturo, obeti glede dolgotrajnosti pobude po koncu obdobja, za katerega Skupnost finančno prispeva.

3. Pri uporabi odstavkov 1 in 2 se lahko upoštevajo naslednja merila:

(a) sinergija z izobraževanjem na vseh stopnjah;

(b) pripravljenost in sposobnost za pritegnitev soudeležencev izven raziskovalne skupnosti in splošne javnosti zaradi dviganja zavesti in širjenja znanja ter raziskovanja širšega družbenega pomena predlaganega dela;

(c) dejavnosti za okrepitev vloge žensk v raziskovanju.

4. Razpisi za zbiranje predlogov določijo, kako Komisija v skladu z vrsto uporabljenega instrumenta ali cilji RTR dejavnosti uporabi merila, navedena v odstavku 1.

Ta merila in tista iz odstavkov 2 in 3 se lahko podrobno navedejo ali dopolnijo v delovnem programu, zlasti zaradi upoštevanja prispevka predlogov k posrednim ukrepom zaradi izboljšanja informacij za družbo in dialoga z njo ter krepitve konkurenčnosti majhnih in srednjih podjetij.

5. Predlog za posredni ukrep, ki je v nasprotju s temeljnimi etičnimi načeli ali ne izpolnjuje pogojev, navedenih v delovnem programu ali razpisu za zbiranje predlogov, se ne izbere. Takšen predlog se lahko kadarkoli izključi iz postopkov vrednotenja in izbire.

Katerikoli udeleženec, ki je povzročil nepravilnost pri izvedbi posrednega ukrepa, je lahko kadarkoli izključen iz postopka vrednotenja in izbire, ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti.

6. Komisija ovrednoti predloge s pomočjo neodvisnih strokovnjakov, imenovanih v skladu s členom 11. Za nekatere posebne podporne ukrepe, zlasti tiste, ki jih zajema člen 9(2), so neodvisni strokovnjaki imenovani samo, če Komisija meni, da je to primerno. Komisija objavi seznam izbranih strokovnjakov.

Komisija vse vložene predloge za posredne ukrepe obravnava zaupno, kar zagotovi z upoštevanjem načela zaupnosti v vseh postopkih in da so k temu zavezani neodvisni strokovnjaki.

Če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov, se predlogi ne vrednotijo anonimno.

7. Predlogi za posredne ukrepe se izberejo na osnovi rezultatov vrednotenja in ob upoštevanju razpoložljivega obsega sredstev Skupnosti. Komisija sprejme in objavi smernice z navedbo podrobnih določb o postopkih vrednotenja in izbire.

Člen 11

Imenovanje neodvisnih strokovnjakov

1. Komisija določi neodvisne strokovnjake za pomoč pri vrednotenju, ki je predvideno v šestem okvirnem programu in posebnem programu, ter tudi za pomoč iz člena 10(6) in drugega pododstavka člena 18(1).

Poleg tega lahko ustanovi skupine neodvisnih strokovnjakov za svetovanje glede izvedbe raziskovalne politike Skupnosti.

2. Komisija imenuje neodvisne strokovnjake v skladu z enim od naslednjih postopkov:

(a) neodvisni strokovnjaki, ki jih Komisija imenuje za vrednotenje, predvideno v členih 5 in 6 šestega okvirnega programa in členu 7(2) posebnega programa, so zelo ugledni posamezniki s področja znanosti, industrije ali politike s pomembnimi izkušnjami pri raziskovanju, raziskovalni politiki ali upravljanju raziskovalnega programa na nacionalni ali mednarodni ravni;

(b) neodvisni strokovnjaki, ki jih Komisija imenuje za pomoč pri vrednotenju predlogov za mreže odličnosti in integrirane projekte ter za pomoč pri spremljanju izbranih in izpeljanih projektov, so posamezniki s področja znanosti, industrije in/ali z izkušnjami na področju inovacij, ki dosegajo visoko raven znanja in so mednarodno priznane avtoritete na zadevnih strokovnih področjih;

(c) neodvisni strokovnjaki, ki jih Komisija imenuje za oblikovanje skupin iz drugega pododstavka odstavka 1, so strokovnjaki, sloveči po svojem znanju, veščinah in izkušnjah na najvišji ravni na področju ali v zvezi z zadevami, ki jih skupina obravnava;

(d) v drugih primerih, poleg tistih, zajetih v točkah (a), (b) in (c), ter zaradi uravnovešenega upoštevanja različnih izvajalcev v raziskovalnem sektorju, Komisija imenuje neodvisne strokovnjake, ki imajo primerne veščine in znanje za naloge, ki so jim dodeljene. Za to uporabi razpise za posameznike ali razpise za raziskovalne ustanove, katerih namen je sestaviti seznam primernih kandidatov, ali pa lahko, če se ji to zdi primerno, izbere katerega koli posameznika izven seznama, ki ima primerne veščine.

3. Komisija se pri imenovanju neodvisnega strokovnjaka prepriča, da strokovnjak ni soočen z navzkrižnimi interesi v zvezi z zadevo, glede katere se od njega zahteva mnenje. Zaradi tega Komisija od strokovnjakov zahteva podpis izjave, da ni takih navzkrižnih interesov v času njihovega imenovanja, in da se obvežejo, da bodo obvestili Komisijo, če se le-ti pojavijo med opravljanjem njihovih dolžnosti.

Člen 12

Pogodbe in konzorcijski sporazumi

1. Komisija sklene pogodbo za vsak predlog, izbran za posredni ukrep. Ta pogodba se sestavi v skladu z določbami šestega okvirnega programa in v skladu s to uredbo, upoštevajoč značilnosti različnih zadevnih instrumentov.

Komisija bo po posvetovanju z zainteresiranimi strankami iz držav članic in pridruženih držav pripravila vzorčno pogodbo, da bo sestavljanje pogodb lažje.

2. Pogodba ureja pravice in obveznosti udeležencev v skladu s to uredbo in zlasti določbami o znanstvenem, tehnološkem in finančnem spremljanju posrednega ukrepa, spreminjanju njegovih ciljev, spremembah članstva v konzorciju, plačilu finančnega prispevka Skupnosti ter, če je to primerno, o pogojih glede upravičenosti katerega koli odhodka.

Pogodba opredeli pravila razširjanja ter uporabe znanja in rezultatov v skladu s poglavjem 2 naslova II Pogodbe.

Pogodba, sklenjena med Komisijo in vsemi udeleženci posrednega ukrepa, začne veljati, ko jo podpišeta Komisija in koordinator. Drugi udeleženci, ki so opredeljeni v pogodbi, pristopijo k pogodbi v skladu z njenimi pogoji ter uživajo pravice in prevzamejo obveznosti udeležencev.

Katerikoli udeleženec, ki se pridruži tekočemu posrednem ukrepu, pristopi k pogodbi ter uživa pravice in prevzame obveznosti, ki jih imajo do Skupnosti udeleženci.

3. V pogodbo se zaradi zagotovitve zaščite finančnih interesov Skupnosti vključijo primerne kazni, kakor je med drugim opredeljeno v Uredbi Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti [7].

4. Udeleženci pri posrednem ukrepu sklenejo konzorcijski sporazum, če ni drugače navedeno v razpisu za zbiranje predlogov. Komisija objavi nezavezujoče smernice za vprašanja, ki jih lahko obravnavajo konzorcijski sporazumi, kot so:

(a) notranja organizacija konzorcija;

(b) ureditev pravic intelektualne lastnine;

(c) poravnava notranjih sporov, ki se nanašajo na konzorcijski sporazum.

Komisija se v ta namen posvetuje z zainteresiranimi strankami iz držav članic in pridruženih držav.

Člen 13

Izvedba posrednega ukrepa

1. Konzorcij izvede posredni ukrep in sprejme vse potrebne in primerne ukrepe za ta namen.

Finančni prispevek Skupnosti se izplača koordinatorju. Koordinator upravlja s finančnim prispevkom Skupnosti glede na njegovo razdelitev med udeležence ter dejavnosti v skladu s pogodbo in odločitvami, ki jih sprejme konzorcij v skladu z notranjimi postopki, opredeljenimi v konzorcijskem sporazumu.

Udeleženci obvestijo Komisijo o katerem koli dogodku, vključujoč spremembo konzorcijskega sporazuma, ki lahko vpliva na izvedbo posrednega ukrepa in pravice Skupnosti.

2. Za tehnično izvedbo posrednega ukrepa so kolektivno odgovorni udeleženci. Vsak udeleženec jamči tudi za uporabo finančnega prispevka Skupnosti v sorazmerju s svojim deležem v projektu do maksimalne višine celotnih plačil, ki jih je prejel.

Če neki udeleženec prekrši pogodbo in če konzorcij ne popravi te kršitve, ima lahko Komisija kot zadnje sredstvo in če so izčrpane vse druge možnosti za odgovorne udeležence pod naslednjimi pogoji:

(a) neodvisno od primernega ukrepa, ki ga sprejme proti kršitelju, Komisija zahteva od ostalih udeležencev, da izvedejo posredni ukrep;

(b) če izvedba ni mogoča ali če preostali udeleženci zavrnejo upoštevanje pododstavka (a), Komisija lahko prekine pogodbo in zahteva vrnitev finančnega prispevka Skupnosti. Ko raziskuje finančne pomanjkljivosti, Komisija upošteva že opravljeno delo in dosežene rezultate in na tej osnovi določi dolg;

(c) del dolga, ugotovljen v skladu s točko (b), ki ga dolguje kršitelj, Komisija razdeli med preostale udeležence na osnovi priznanega deleža stroškov vsakega udeleženca in do višine zneska finančnega prispevka Skupnosti, do katerega je upravičen vsak udeleženec.

Kadar je udeleženec mednarodna organizacija, javna organizacija ali pravni subjekt, za katerega udeležbo pri posrednem ukrepu jamči država članica ali pridružena država, je ta udeleženec sam odgovoren za svoj lastni dolg in ne krije dolga katerega koli drugega udeleženca.

3. Odstavek 1 se ne uporablja za posredne ukrepe, ki se izvajajo z instrumenti, kakršni so dejavnosti za krepitev in razvoj človeških virov ter mobilnosti, in, kadar je ustrezno utemeljeno, posebne podporne dejavnosti.

4. Koordinator vodi računovodsko evidenco, na podlagi katere je mogoče kadarkoli določiti, kolikšen del sredstev Skupnosti je bil dodeljen vsakemu udeležencu za namene projekta. To informacijo sporoči Komisiji vsako leto.

5. Kadar je več pravnih subjektov združenih v skupni pravni subjekt, delujoč kot en sam udeleženec v skladu s členom 5(5), ta pravni subjekt prevzame obveznosti iz odstavkov 1 in 2. Odgovornost njegovih članov je opredeljena v skladu z zakonodajo, v okviru katere je ta skupni pravni subjekt ustanovljen.

Člen 14

Finančni prispevek Skupnosti

1. V skladu s Prilogo III k šestemu okvirnemu programu in v mejah okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj [8] finančni prispevek Skupnosti lahko obsega naslednje oblike:

(a) za mreže odličnosti obliko fiksne subvencije za povezovanje na osnovi skupnega programa dejavnosti. Znesek te subvencije se izračuna ob upoštevanju stopnje povezovanja, števila raziskovalcev, ki jih udeleženci imajo namen vključiti, značilnosti zadevnega področja raziskovanja in skupnega programa dejavnosti. Uporablja se za dopolnitev sredstev, ki jih udeleženci prispevajo za izvedbo skupnega programa dejavnosti.

Ta subvencija se izplača na osnovi rezultatov, doseženih med tekočo izpeljavo skupnega programa dejavnosti, in pod pogojem, da so njegovi stroški, ki jih potrdi zunanji revizor ali v primeru javnih organizacij pristojni javni uradnik, večji kakor subvencija sama;

(b) za nekatere dejavnosti za krepitev človeških virov in mobilnosti in nekatere posebne podporne dejavnosti, razen za posredne ukrepe iz člena 9(2)(b), lahko obsega obliko plačila pavšalnega zneska;

(c) za integrirane projekte in druge instrumente, razen za tiste iz točk (a) in (b) ter posredne ukrepe iz člena 9(2)(b), obsega obliko subvencije k proračunu, izračunane kot odstotek proračuna, ki so ga pripravili udeleženci za izvedbo posrednega ukrepa, prilagojene v skladu z vrsto dejavnosti in ob upoštevanju stroškovnega modela, ki ga je zadevni udeleženec uporabil.

Stroške, ki so potrebni za izvedbo posrednega ukrepa, mora potrditi zunanji revizor ali v primeru javne organizacije pristojni javni uradnik.

2. Upravičeni stroški se opredelijo v skladu s prvim pododstavkom člena 12(2) in morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) morajo biti dejanski, gospodarni in potrebni za izvedbo posrednega ukrepa;

(b) morajo biti določeni v skladu z običajnimi računovodskimi načeli posameznega udeleženca;

(c) morajo biti evidentirani v bilanci udeležencev; ali v primeru sredstev tretjih strank iz zadnjega pododstavka člena 8(2) v ustrezni finančni dokumentaciji navedenih tretjih strank;

(d) izključujejo posredne davke, dajatve in obresti in iz njih ne sme izhajati dobiček.

Z odstopanjem od načela dejanskih stroškov in sporazumno z udeleženci se v pogodbi lahko določi povprečna višina finančnega prispevka Skupnosti po vrsti stroškov ali vnaprej določenih pavšalnih zneskih kot tudi vrednost po dejavnosti, ki je približno enaka predvidenim stroškom.

3. Stroški upravljanja konzorcija se povrnejo do višine 100 % nastalih stroškov in vključujejo stroške za revizijska potrdila. V tem primeru pravni subjekti, ki se udeležujejo pri posrednem ukrepu na osnovi dodatnih stroškov, lahko terjajo celotne stroške, ki nastanejo pri upravljanju, če lahko predložijo podrobna dokazila o le-teh. V pogodbah se lahko določi maksimalni odstotek stroškov upravljanja v zvezi s prispevkom Skupnosti. Delež, ki ni večji kakor 7 %, je namenjen za stroške upravljanja konzorcijev.

Člen 15

Spremembe članstva v konzorciju

1. Konzorcij lahko spremeni članstvo na lastno pobudo in ga lahko zlasti razširi zaradi vključitve katerega koli pravnega subjekta, ki prispeva k izvedbi posrednega ukrepa.

Konzorcij mora o katerikoli spremembi svojega članstva obvestiti Komisijo, ki lahko ugovarja v šestih tednih po obvestilu Novi udeleženci pristopijo k pogodbi v skladu s pogoji iz člena 12(2).

2. Skupni program dejavnosti za mrežo odličnosti ali izvedbeni načrt za integrirani projekt navedeta, katere spremembe članstva v konzorciju zahtevajo prejšnjo objavo odprtega razpisa.

Konzorcij objavi odprti razpis in ga na široko oglaša, uporabljajoč posebno informacijsko podporo, zlasti spletne strani o šestem okvirnem programu, strokovni tisk in brošure.

Konzorcij ovrednoti ponudbe ob upoštevanju meril, ki so urejala vrednotenje in izbiro posrednega ukrepa, opredeljenih v skladu s pogoji iz člena 10(4) in (5), ter ob pomoči neodvisnih strokovnjakov, ki jih je konzorcij imenoval na osnovi meril iz člena 11(2)(b).

Pri kasnejših spremembah konzorcija se uporabi postopek, ki je določen v drugem pododstavku odstavka 1.

Člen 16

Dodatni finančni prispevek

Komisija lahko poveča finančni prispevek Skupnosti za posredni ukrep, ki se že izvaja, da se poveča njegov obseg, tako da zajema nove dejavnosti, ki lahko vključujejo nove udeležence.

To naredi v primeru posrednih ukrepov iz členov 9(1) in 9(2)(c) z razpisom za zbiranje dodatnih predlogov, ki ga Komisija objavi in oglaša v skladu s členom 9(4) in ki je lahko po potrebi omejen na že tekoče posredne ukrepe. Komisija ovrednoti in izbere take predloge v skladu s členom 10.

Člen 17

Dejavnosti konzorcija za tretje stranke

Če pogodba določa, da konzorcij prevzame vse ali nekatere od svojih dejavnosti za tretje stranke, konzorcij zagotovi, da se to ustrezno objavi, v skladu s pogodbo, kjer je to primerno.

Konzorcij ovrednoti in izbere katero koli vlogo, prejeto od tretjih strank, v skladu z načeli preglednosti, poštenosti in nepristranskosti ter tudi s pogoji pogodbe.

Člen 18

Znanstveno, tehnološko in finančno spremljanje ter revizije

1. Komisija redno vrednoti posredne ukrepe, za katere Skupnost daje prispevke, na osnovi poročil o poteku, zajemajočih tudi izvedbo načrta za uporabo ali razširjanje znanja, ki so ga udeleženci predložili v skladu s pogoji pogodbe.

Komisiji pri spremljanju mrež odličnosti, integriranih projektov in po potrebi drugih posrednih ukrepov pomagajo neodvisni strokovnjaki, imenovani v skladu z določbami člena 11(2).

Komisija zagotovi, da se vse informacije, ki jih prejme o že prej obstoječem strokovnem znanju in izkušnjah ter o znanju, ki se pričakuje ali je pridobljeno med potekom posrednega ukrepa, obravnavajo zaupno.

2. Komisija v skladu s pogodbo naredi vse potrebne korake za zagotovitev, da se cilji posrednega ukrepa dosežejo ob ustreznem upoštevanju finančnih interesov Skupnosti. Komisija lahko, kadar je to potrebno zaradi teh interesov, prilagodi finančni prispevek Skupnosti ali odpravi posredni ukrep, če se kršijo pogoji te uredbe ali pogodbe.

3. Komisija ali katerikoli predstavnik, ki ga je le-ta pooblastila, ima pravico do opravljanja znanstvene, tehnološke in finančne revizije pri udeležencih zaradi zagotovitve, da se posredni ukrep izvaja ali je izveden v okviru zahtevanih pogojev in v skladu s pogoji pogodbe.

Pogodba določi pogoje, v skladu s katerimi lahko udeleženci nasprotujejo tehnološki reviziji uporabe in razširjanja znanja, ki jo opravljajo določeni pooblaščeni predstavniki Komisije.

4. Računsko sodišče lahko v skladu s členom 160C Pogodbe preveri uporabo finančnega prispevka Skupnosti.

Člen 19

Informacije, ki so dostopne državam članicam in pridruženim državam

Komisija da na zahtevo katere koli države članice ali pridružene države na razpolago svoje uporabne informacije v zvezi z znanjem, ki izhaja iz opravljenega dela pri posrednem ukrepu, pod pogojem, da so te informacije pomembne za javne politike, če udeleženci ne zagotovijo utemeljenega razloga proti temu.

Pod nobenim pogojem se s to razpoložljivostjo ne prenesejo katere koli pravice ali obveznosti Komisije in udeležencev glede pravic intelektualne lastnine na države članice ali pridružene države, ki prejemajo te informacije.

Če se te splošne informacije ne objavijo ali jih udeleženci ne dajo na razpolago ali jih sporočijo brez kakršne koli omejitve glede zaupnosti, države članice in pridružene države upoštevajo obveznosti Komisije glede zaupnosti, kakor je določeno v tej uredbi.

Člen 20

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

Komisija zagotovi, da se pri izvedbi posrednih ukrepov zaščitijo finančni interesi Skupnosti z učinkovitimi pregledi in odvračilni ukrepi in, če se ugotovijo nepravilnosti, s kaznimi, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 in (ES, Euratom) št. 2185/96 [9] ter z Uredbo Sveta (Euratom) št. 1074/1999 [10].

POGLAVJE III

POSEBNA PRAVILA ZA UDELEŽBO PRI DEJAVNOSTIH RTR V OKVIRU PREDNOSTNEGA TEMATSKEGA PODROČJA "RAZISKOVANJE FUZIJSKE ENERGIJE"

Člen 21

Področje uporabe

Pravila iz tega poglavja se uporabljajo za dejavnosti RTR v okviru prednostnega tematskega področja "Raziskovanje fuzijske energije". V primeru navzkrižja med pravili iz tega poglavja in tistimi iz poglavij II in III se uporabljajo pravila iz tega poglavja.

Člen 22

Postopki

Dejavnosti RTR v zvezi s prednostnim področjem "Raziskovanje fuzijske energije" se lahko izvajajo na osnovi postopkov, navedenih v naslednjih okvirih:

(a) v pogodbah o združitvi z državami članicami, pridruženimi državami ali pravnimi subjekti s sedežem v navedenih državah;

(b) v sporazumu EFDA (European Fusion Development Agreement- Evropski sporazum o razvoju fuzije);

(c) v katerem koli drugem večstranskem sporazumu, ki ga Skupnost sklene s pridruženimi pravnimi subjekti;

(d) v pravnih subjektih, ki se lahko ustanovijo, potem ko posvetovalni odbor za fuzijski program iz člena 6(2) posebnega programa (Euratom) za raziskave in usposabljanje v zvezi z jedrsko energijo poda svoje mnenje;

(e) v drugih pogodbah za določen čas z nepridruženimi pravnimi subjekti s sedežem v državah članicah ali pridruženih državah;

(f) v mednarodnih sporazumih, ki se nanašajo na sodelovanje s tretjimi državami, ali katerem koli pravnem subjektu, ki se lahko ustanovi s tem sporazumom.

Člen 23

Finančni prispevek Skupnosti

1. Pogodbe o pridružitvi iz člena 22(a) in pogodbe za določen čas iz člena 22(e) določajo pravila, ki se nanašajo na finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti iz njihovih okvirov.

Letna osnovna stopnja finančnega prispevka Skupnosti v času trajanja šestega okvirnega programa ne more preseči 20 %.

2. Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za fuzijski program iz člena 6(2) posebnega programa (Euratom) za raziskave in usposabljanje v zvezi z jedrsko energijo, Komisija lahko financira:

(a) po enotni stopnji, ki ne presega 40 %:

(i) odhodke za naložbe izrecno določenih projektov, ki jim je posvetovalni odbor dodelil prednostni status; prednostni status bodo imeli zlasti ukrepi, neposredno pomembni za "Next Step"/ITER, razen v primeru projektov, ki jim je bil prednostni status dodeljen že v času prejšnjih okvirnih programov;

(ii) odhodke za udeležbo v izrecno določenih projektih, ki krepijo medsebojno sodelovanje med združenji, nastalimi na podlagi pogodb o pridružitvi iz člena 22, do zgornje meje letne podpore Skupnosti v znesku 100000 evrov na združenje;

(b) izrecno določene večstranske dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi Evropskega sporazuma o razvoju fuzije ali jih izvaja katerikoli pravni subjekt, ustanovljen za ta namen, vključujoč javna naročila.

3. V primeru projektov in dejavnosti, ki prejemajo večji finančni prispevek od letne osnovne stopnje iz drugega pododstavka odstavka 1, imajo vsi pravni subjekti iz člena 22(a), (b), (c), (d) in (e) pravico do sodelovanja v eksperimentih, ki se izvajajo z zadevno opremo.

4. Finančni prispevek Skupnosti za dejavnosti, ki se izvajajo znotraj okvira mednarodnega sporazuma o sodelovanju iz člena 22(f), se opredeli v le-tem ali ga opredeli katerikoli pravni subjekt, ki je ustanovljen na njegovi podlagi.

Skupnost lahko skupaj s pravnimi subjekti, združenimi v programu, ustanovi katerikoli primerni pravni subjekt za upravljanje njene udeležbe in finančnega prispevka za ta sporazum.

Člen 24

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 5. novembra 2002

Za Svet

Predsednik

T. Pedersen

[1] UL C 103 E, 30.4.2002, str. 331.

[2] Mnenje je bilo podano dne 3. julija 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] Mnenje je bilo podano dne 17. julija 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL L 232, 29.8.2002, str. 34.

[5] UL L 294, 29.10.2002, str. 74.

[6] UL L 199, 31.7.1985, str. 1.

[7] UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

[8] UL C 45, 17.2.1996, str. 5.

[9] Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih na kraju samem in inšpekcijah, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[10] Uredba Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 8).

--------------------------------------------------