Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za namene pranja denarja in terorizma (do leta 2027)

KLJUČNE TOČKE

Direktiva se uporablja za:

• kreditne institucije;
• finančne institucije;
• določena nefinančna podjetja in poklice, kot so:
  • revizorji,
  • zunanji računovodje,
  • davčni svetovalci,
  • notarji in odvetniki, v določenih okoliščinah,
  • nepremičninski zastopniki, ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, za katere mesečna najemnina presega 10 000 EUR,
  • trgovci z blagom (npr. dragih kovin in kamnov, ko gre za gotovinska plačila v višini 10 000 EUR in več),
  • trgovci z umetniškimi deli, kadar vrednost transakcije znaša 10 000 EUR ali več,
  • ponudniki storitev iger na srečo.

Direktiva:

• krepi pravila glede preglednosti v zvezi z identifikacijo strank, zlasti dejanskih lastnikov⁵ podjetij in pravnih ureditev (skladi);
• zahteva, da se informacije o dejanskem lastništvu podjetij hranijo v posamezni državi članici v osrednjem registru, kot so trgovinski register, register podjetij ali javni register;
• izboljšuje poznavanje in odzivnost v zvezi s pomanjkljivostmi glede pranja denarja/financiranja terorizma – poleg ocen tveganja, ki jih izvedejo države članice, Evropska komisija izvede tudi oceno tveganj pranja denarja/financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg in so povezana s čezmejnimi dejavnostmi (prvo poročilo je bilo objavljeno junija 2017);
• uvaja usklajeno evropsko politiko za obravnavanje držav zunaj EU (tretje države), ki imajo neučinkovite ureditve za boj proti pranju denarja/financiranju terorizma (AML/CTF), da se zaščiti finančni sistem EU – prvi seznam EU „tretjih držav z visokim tveganjem“ je Komisija sprejela z delegiranim aktom julija 2016, seznam pa je bil od takrat večkrat spremenjen;
• krepi in izboljšuje sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami (FIU), ki so eden od ključnih akterjev v boju proti pranju denarja/financiranju terorizma – sistematična izmenjava informacij med FIU bi morala potekati prek naprednih tehničnih infrastruktur z uporabo FIU.net, decentralizirane računalniške mreže, ki uporablja visoko razvito tehnologijo za primerjanje;
• določa, da je treba sume pranja denarja ali financiranja terorizma prijaviti javnim organom, običajno FIU;
• od tistih, na katere je naslovljena, zahteva, da uvedejo:
  • podporne ukrepe, na primer zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih in vzpostavitev primernih notranjih preventivnih politik in postopkov;
  • dodatne zaščitne ukrepe, na primer okrepljeno skrbno preverjanje strank za primere z višjim tveganjem, kot je trgovanje z bankami zunaj EU in predvsem poslovanje s fizičnimi ali pravnimi subjekti v državah zunaj EU, ki jih je Komisija opredelila za tretje države z visokim tveganjem;
• bankam poleg prepovedi vodenja anonimnih računov in bančnih hranilnih knjižic prepoveduje tudi, da vodijo anonimne sefe;
• vključuje ukrepe za preprečevanje tveganj, povezane s predplačniškimi karticami in virtualnimi valutami, z:
  • znižanjem praga za identifikacijo imetnikov predplačniških kartic z 250 EUR na 150 EUR,
  • omogočanjem nacionalnim FIU, da pridobijo informacije, ki jim omogočijo izslediti identiteto imetnika virtualne valute;
• krepi sodelovanje med FIU tako, da jim omogoča obsežnejšo izmenjavo informacij;
• Evropskemu bančnemu organu (EBA) od 1. januarja 2020 daje naloge glede preprečevanja uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter glede vodenja, usklajevanja in spremljanja prizadevanj vseh ponudnikov finančnih storitev v EU in pristojnih organov na tem področju (glej povzetek).

Uredba o spremembi (EU) 2023/1113

Uredba (EU) 2023/1113 ustvarja sistem za obravnavo izmenjav kriptosredstev, da se zagotovi, da se ne uporabljajo nezakonito, na primer za izogibanje sankcijam ali za financiranje terorizma ali vojne. Za izpolnjevanje mednarodnih standardov o prenosih kriptosredstev in za zagotovitev sledljivosti teh sredstev zahteva, da ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi zberejo in, kjer je primerno, organom razkrijejo nekatere informacije o lastnikih in upravičencih vseh prenosov teh sredstev, ki jih opravijo, ne glede na njihovo vrednost.

Uredba (EU) 2023/1113 je spremenila Direktivo (EU) 2015/849 tako, da:

• vključuje vse kategorije ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljeno v Uredbi (EU) 2023/1114 v okviru opredelitve „finančnih institucij“ iz Direktive (EU) 2015/849 (člen 3);
• od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahteva, da uporabijo blažilne ukrepe, sorazmerne s tveganji, povezanimi s prenosi, ki vključujejo naslove brez gostitelja, in da po potrebi izvajajo ukrepe okrepljenega skrbnega preverjanja (člen 19a);
• od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi zahteva uporabo ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja pri vzpostavljanju čezmejnih korespondenčnih odnosov, ki zajemajo izvrševanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, z respondenčnim subjektom, ki nima sedeža v EU (novi člen 19b);
• državam članicam omogoča, da od ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki imajo sedež na njihovem ozemlju v oblikah, ki niso podružnice, in katerih glavni sedež je v drugi državi članici, zahtevajo, da imenujejo osrednjo kontaktno točko na njihovem ozemlju (odstavek 9 člena 45);
• razveljavlja zahteve za registracijo glede tistih kategorij ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, za katere bo veljala enotna ureditev izdajanja dovoljenj v skladu z Uredbo (EU) 2023/1114 (člen 47, odstavek 1) – te spremembe Direktive (EU) 2015/849 tudi od Evropskega bančnega organa zahtevajo, da izda smernice o vrsti vprašanj, vključno z:
  • merili in elementi, ki jih morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevati pri oceni svojih čezmejnih korespondenčnih odnosov, ki zajemajo izvajanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, skupaj z ukrepi za blažitev tveganj, povezanimi z respondenčnimi subjekti, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti s strani ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi, če respondenčni subjekt ni registriran ali nima dovoljenja (novi člen 19b),
  • spremenljivkami tveganja in dejavniki tveganja, ki jih morajo ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi upoštevati pri sklepanju poslovnih odnosov ali izvajanju transakcij s kriptosredstvi (člen 18),
  • ukrepi, ki jih morajo vzpostaviti ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, da opredelijo in ocenijo tveganje pranja denarja in financiranja terorizma, povezano s prenosi kriptosredstev, ki so usmerjena na naslov brez gostitelja⁶ ali z njega izvirajo (novi člen 19a),
  • način, kako se uporabljajo ukrepi okrepljenega skrbnega preverjanja stranke in ustrezni ukrepi za blažitev tveganj, ki jih je treba sprejeti, ko pooblaščeni subjekti izvajajo storitve kriptosredstev z neregistriranimi subjekti ali subjekti brez dovoljenja, ki zagotavljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi (novi člen 24a).

Dopolnitev Direktive (EU) 2015/849

Delegirani akt, delegirana uredba (EU) 2019/758, določa sklop dodatnih ukrepov, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti za učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, kadar pravo države zunaj EU ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov na ravni skupine.

Razveljavitev

Direktivo (EU) 2015/849 bo 9. julija 2027 razveljavila in nadomestila Direktiva (EU) 2024/1640 (glej povzetek).