EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za namene pranja denarja in terorizma

Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za namene pranja denarja in terorizma

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2015/849 – preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Namen Direktive (EU) 2015/849 (četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja) je boj proti pranju denarja* in financiranju terorizma* s preprečevanjem zlorab finančnega trga v te namene.
  • Prizadeva si razširiti področje uporabe in nadomešča predhodno Direktivo (ES) 2005/60 (tretja direktiva o preprečevanju pranja denarja), ki je začela veljati leta 2007.
  • Njen namen je odpraviti vse nejasnosti iz predhodne direktive in povezane zakonodaje ter izboljšati doslednost pravil o preprečevanju pranja denarja (AML) in financiranja terorizma (CTF) v vseh državah EU. Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja upošteva tudi priporočila Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) iz leta 2012.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva se uporablja za:

  • kreditne institucije;
  • finančne institucije in
  • določena nefinančna podjetja in poklice, kot so
    • revizorji,
    • zunanji računovodje,
    • davčni svetovalci,
    • notarji in odvetniki, v določenih okoliščinah
    • nepremičninski zastopniki,
    • trgovce z blagom (npr. dragih kovin in kamnov, ko gre za gotovinska plačila v višini 10 000 EUR in več) in
    • ponudnike storitev iger na srečo.

Direktiva:

  • krepi pravila o identifikaciji strank, zlasti dejanskih lastnikov* podjetij in pravnih ureditev (skladi);
  • zahteva, da se informacije o dejanskem lastništvu podjetij hranijo v posamezni državi EU v osrednjem registru, kot so trgovinski registri, registri podjetij ali javni registri;
  • izboljšuje poznavanje in odzivnost v zvezi s pomanjkljivostmi glede pranja denarja/financiranja terorizma (ML/TF): poleg ocen tveganja, ki jih izvedejo države EU, Evropska komisija izvede tudi oceno tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na notranji trg in so povezana s čezmejnimi dejavnostmi (prvo poročilo je bilo objavljeno 26. junija 2017);
  • uvaja usklajeno evropsko politiko za obravnavanje držav zunaj EU, ki imajo neučinkovite ureditve AML/CFT, da se zaščiti finančni sistem EU. Prvi evropski seznam „tretjih držav z visokim tveganjem“ je Komisija sprejela z delegiranim aktom julija 2016, seznam pa je bil od takrat večkrat spremenjen;
  • krepi in izboljšuje sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU), ki so eden od ključnih akterjev v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Sistematična izmenjava informacij med FIU bi morala potekati prek naprednih tehničnih infrastruktur z uporabo FIU.net, decentralizirane računalniške mreže, ki uporablja visoko razvito tehnologijo za primerjanje.

Tisti, na katere se direktiva nanaša, morajo:

  • prijaviti sume pranja denarja ali financiranja terorizma javnim organom, običajno finančni obveščevalni enoti;
  • sprejeti podporne ukrepe, na primer zagotavljanje ustreznega usposabljanja zaposlenih in vzpostavitev primernih notranjih preventivnih politik in postopkov;
  • sprejeti dodatne zaščitne ukrepe, na primer okrepljeno skrbno preverjanje strank za primere z višjim tveganjem, kot je trgovanje z bankami zunaj EU in predvsem poslovanje s fizičnimi ali pravnimi subjekti v državah zunaj EU, ki jih je Komisija opredelila za države zunaj EU v visokim tveganjem.

Sprememba Direktive (EU) 2015/849

Po vrsti terorističnih napadov v Evropi leta 2016 je bila leta 2018 sprejeta Direktiva (EU) 2018/843 (peta direktiva o preprečevanju pranja denarja), ki spreminja Direktivo (EU) 2015/849. Države EU morajo direktivo o spremembi prenesti v nacionalno zakonodajo do 10. januarja 2020. Nova direktiva zaostruje pravila EU o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma na več načinov, vključno z:

  • razširitvijo področja uporabe direktive, da zajema:
    • razen revizorjev, zunanjih računovodij in davčnih svetovalcev tudi vse druge osebe, ki ponujajo davčno svetovanje,
    • nepremičninske zastopnike, ko delujejo kot posredniki pri dajanju nepremičnin v najem, za katere mesečna najemnina presega 10 000 EUR;
    • trgovce z umetniškimi deli, kadar vrednost transakcije znaša 10 000 EUR ali več;
  • dostopom do informacij o dejanskem lastništvu, s tem pa se izboljša preglednost dejanskega lastništva podjetij in skladov;
  • prepovedjo bankam, da vodijo anonimne sefe (poleg anonimnih računov in bančnih hranilnih knjižic, ki jih je zajemala že Direktiva (EU) 2015/849);
  • obravnavanjem tveganj, povezanih s predplačniškimi karticami in virtualnimi valutami, z
    • znižanjem praga za identifikacijo imetnikov predplačniških kartic s sedanjih 250 EUR na 150 EUR in
    • omogočanjem nacionalnim FIU, da pridobijo informacije, ki jim omogočijo izslediti identiteto imetnika virtualne valute;
  • okrepljenim sodelovanjem med FIU, ki jim omogoča obsežnejšo izmenjavo informacij.

Dopolnitev Direktive (EU) 2015/848

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 določa sklop dodatnih ukrepov, vključno z minimalnimi ukrepi, ki jih morajo kreditne institucije in finančne institucije sprejeti za učinkovito obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma na ravni podružnic ali hčerinskih družb v večinski lasti, ki so del skupine in imajo sedež v tretji državi, kadar pravo države zunaj EU ne dovoljuje izvajanja politik in postopkov na ravni skupine.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Direktiva (EU) 2015/849 se uporablja od 25. junija 2015, države EU pa naj bi jo prvotno v nacionalno pravo prenesle do 26. junija 2017. Ta rok pa je podaljšalo več sprememb, zlasti Direktiva (EU) 2018/843, ki so jo morale države EU v celoti prenesti v nacionalno zakonodajo do 10. januarja 2020.

OZADJE

Direktiva je del svežnja zakonodajnih ukrepov EU, namenjenih preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki vključuje Uredbo (EU) 2015/847 o sledljivosti prenosov denarja. Je tudi del širše strategije EU za reševanje problematike finančnega kriminala, ki vključuje tudi delo:

Več informacij je na voljo na straneh:

KLJUČNI POJMI

Pranje denarja: pretvorba premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, v navidezno čista sredstva, navadno prek finančnega sistema, na primer s prikrivanjem virov denarja, spreminjanjem njegove oblike ali prenašanjem sredstev na mesto, kjer je manj verjetno, da bodo pritegnila pozornost.
Financiranje terorizma: dobava ali zbiranje sredstev, ki so namenjena za izvajanje terorističnih kaznivih dejanj.
Dejanski lastnik: oseba, ki poseduje ali nadzira podjetje.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73–117).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2015/849 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2019) 370 final z dne 24. julija 2019).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni okvira za sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami (COM(2019) 371 final z dne 24. julija 2019).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L 125, 14.5.2019, str. 4–10).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2017) 340 final z dne 26. junija 2017).

Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1–4).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1–18).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 07.02.2020

Top