Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi

KLJUČNE TOČKE

• Zakonodaja se uporablja za:
  • živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki se po zakonu ne smejo uporabljati za prehrano ljudi;
  • proizvode živalskega izvora, ki se lahko uporabljajo za prehrano ljudi, vendar se uporabljajo za druge namene;
  • surovine živalskega izvora, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov živalskega izvora, ki niso namenjeni prehrani ljudi.
• Proizvajalci živalske stranske proizvode n pridobljene proizvode morajo zagotoviti skladnost z zakonodajo od začetne do končne točke v proizvodni verigi.
  • Voditi morajo evidenco o proizvodih, ki jih odpremijo, prevažajo ali prejmejo, ter hraniti vso potrebno dokumentacijo.
  • Nacionalne organe morajo obvestiti o proizvodih in prostorih, ki jih uporabljajo v proizvodni verigi. Prostori morajo izpolnjevati določene higienske standarde in morajo biti uradno odobreni.
• Države članice EU izvajajo uradne preglede, s čimer zagotovijo, da proizvajalci zbirajo, označijo in prevažajo živalske stranske proizvode brez zamud in da z njimi ravnajo, jih uporabljajo ali odstranjujejo v skladu s pravili.
• Pridobljeni proizvodi, kot so kozmetika, medicinski pripomočki in zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki so v skladu z drugimi deli zakonodaje EU (Uredba (ES) št. 1223/2009, Uredba (EU) 2017/745 in Uredba (EU) 2019/6), se lahko dajo v prodajo, ko dosežejo končno točko proizvodne verige.
• Živalski stranski proizvodi so razvrščeni v tri kategorije glede na raven njihovega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali. Te kategorije določajo, kako se ti stranski proizvodi odstranjujejo ali predelajo.
• V zvezi z uporabo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki proizvodov obstajajo omejitve. Na primer, ne smejo se uporabljati kot krma za živali ali gojene ribe iste vrste.
• Uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov mora izpolnjevati standarde EU.
• Prepovedan je izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov za sežiganje ali odlaganje ter izvoz v države, ki niso članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, za uporabo v objektih za pridobivanje bioplina ali kompostiranje.
• Opredelitve pojmov so usklajene z opredelitvami iz Uredbe (EU) 2017/625 („Uredba o uradnem nadzoru“), ki določa pravila o pregledih, ki se izvajajo v agroživilski verigi. Uredba (EU) 2017/625 zagotavlja tudi, da v njeno področje uporabe zdaj spadajo živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki jih prej ni zajemala zakonodaja EU o uradnem nadzoru.
• Sprememba, uvedena z Uredbo (EU) 2019/1009, ki določa pravila EU o gnojilih, omogoča prosti pretok pridobljenih proizvodov, ki ne predstavljajo več znatnega tveganja za zdravje živali, na trgu EU kot sredstev za gnojenje.
• Nadaljnja sprememba, delegirani akt, ki ga je sprejela Evropska komisija, dopolnjuje Uredbo (ES) št. 1069/2009: Delegirana uredba (EU) 2023/1605. Akt določa končne točke v proizvodni verigi za organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal, proizvedena v EU, po kateri zanje ne veljajo več zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, pod pogojem, da se uporabljajo kot sestavni materiali v sredstvih za gnojenje EU v skladu z Uredbo (EU) 2019/1009.

Izvedbeni akt

Izvedbeni akt, Uredba (EU) št. 142/2011, določa izvedbene ukrepe v zvezi z Uredbo (ES) št. 1069/2009. Večkrat spremenjena določa podrobna pravila o odstranjevanju in uporabi živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov.