14.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/10

(1)

Države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu iz člena 26(1) in (2) Uredbe Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (2), lahko imenujejo svoje dražbene sisteme za dražbo svojega deleža pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES. V skladu s tretjim odstavkom člena 30(5) Uredbe (EU) št. 1031/2010 je pogoj za imenovanje takih dražbenih sistemov vključitev zadevnega dražbenega sistema na seznam v Prilogi III k navedeni uredbi.

(2)

Nemčija je Komisijo v skladu s členom 30(4) Uredbe (EU) št. 1031/2010 obvestila o odločitvi, da ne bo sodelovala v skupnemu ukrepu iz člena 26(1) in (2) navedene uredbe in da bo imenovala svoj dražbeni sistem.

(3)

Nemčija je 15. marca 2013 Komisijo obvestila, da namerava kot dražbeni sistem iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 imenovati European Energy Exchange AG („EEX“).

(4)

Nemčija je 20. marca 2013 predložila uradno obvestilo Odboru za podnebne spremembe, ustanovljenemu v skladu s členom 9 Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (3).

(5)

Za zagotovitev, da je predlagano imenovanje EEX kot dražbenega sistema iz člena 30(1) Uredbe (EU) št. 1031/2010 združljivo z zahtevami navedene uredbe in skladno s cilji iz člena 10(4) Direktive 2003/87/ES, je treba za EEX določiti več pogojev in obveznosti.

(6)

V skladu s členom 35(3)(b) Uredbe (EU) št. 1031/2010 mora imenovani dražbeni sistem zagotavljati poln, pravičen in enakovreden dostop do licitiranja na dražbah za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter dostop do licitiranja na dražbah za male onesnaževalce. Da se to zagotovi, bi moral EEX takim MSP in malim onesnaževalcem zagotoviti pregledne, celovite in najnovejše informacije o možnostih dostopa do dražb, ki jih EEX izvaja za Nemčijo, vključno z vsemi potrebnimi praktičnimi navodili, kako te možnosti čim bolje izkoristiti. Take informacije bi morale biti javno dostopne na spletni strani EEX. Poleg tega bi moral EEX nadzorniku dražbe, imenovanemu v skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) št. 1031/2010, poročati o doseženi pokritosti, vključno z doseženo stopnjo geografske pokritosti, pri čemer bi moral v največji možni meri upoštevati priporočila nadzornika dražbe v zvezi s tem ter tako zagotoviti izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 35(3)(a) in (b) navedene uredbe.

(7)

V skladu s členom 35(3)(e) Uredbe (EU) št. 1031/2010 morajo države članice pri imenovanju dražbenega sistema upoštevati, v kolikšni meri lahko dražbeni sistem kandidat prepreči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, vključno s trgom ogljika. Dražbeni sistem zlasti ne bi smel uporabljati pogodbe o svojem imenovanju za krepitev konkurenčnosti svojih drugih dejavnosti, zlasti sekundarnega trga, ki ga organizira. Dražbeni sistem bi moral kandidatom ponudnikom zagotavljati možnost, da sodelujejo na dražbah, ne da bi za to morali postati člani borze ali sodelovati na sekundarnem trgu, ki ga organizira ta dražbeni sistem ali katero koli drugo mesto trgovanja, ki ga upravlja ta dražbeni sistem ali katera koli tretja oseba.

(8)

V skladu s členom 35(3)(h) Uredbe (EU) št. 1031/2010 morajo države članice pri imenovanju dražbenega sistema upoštevati, v kolikšnem obsegu se izvajajo ustrezni ukrepi, s katerimi se od dražbenega sistema zahteva, naj vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, potrebna za izvajanje dražb, preda nasledniku zadevnega dražbenega sistema. Taki ukrepi bi morali biti jasno in pravočasno določeni v strategiji izstopa, ki bi jo moral preveriti nadzornik dražbe. Tako strategijo izstopa bi morali razviti ne samo EEX, ki ga je imenovala Nemčija, ampak vsi dražbeni sistemi in pri tem v največji možni meri upoštevati mnenje nadzornika dražbe.

(9)

Na podlagi izkušenj bi bilo treba spremeniti določbe Uredbe (EU) št. 1031/2010 v zvezi s postopki za oddajo naročil za imenovanje dražbenih sistemov in nadzornika dražbe ter izvedbo dražb.

(10)

Ker je treba pravice dobaviti v petih dneh po dražbi in ker je mogoče trgovati s temi pravicami samimi, ni nujno potrebno, da je mogoče trgovati s finančnim produktom na dražbi.

(11)

Dražbeni sistem se mora včasih posvetovati z nadzornikom dražbe. Odgovarjanje v okviru takšnega posvetovanja je odgovornost in obveznost nadzornika dražbe. Da bi tako odgovornost in obveznost omilili, zlasti v nujnih primerih, bi moralo biti dražbenemu sistemu, ki se posvetuje, dovoljeno, da nameravani ukrep izvede že pred pridobitvijo mnenja nadzornika dražbe. Obveznost dražbenega sistema, da čim bolj upošteva mnenje nadzornika dražbe, če ga ta izda, bi bilo treba ohraniti.

(12)

Pregledati bi bilo treba tudi določitev časovnih razporedov dražb. Prvič, niti izvedljivo niti nujno ni, da se časovni razporedi dražb določijo že februarja in marca predhodnega leta. Drugič, količine, ki bodo prodane na dražbah avgusta, bi morale biti za polovico manjše od količin, ki bodo prodane na dražbah v preostalih mesecih, kar je mogoče doseči, če se izvede manj dražb in če se na dražbah ponudijo manjše količine. Tretjič, člen 3d Direktive 2003/87/ES določa količine in delež pravic za letalstvo države članice, ki se ponudi na dražbi, zato bi bilo treba v določbi Uredbe (EU) št. 1031/2010 v zvezi z letno količino pravic za letalstvo, ki se ponudi na dražbi, upoštevati negotovost, povezano z nekaterimi temeljnimi dejavniki, od katerih so odvisne navedene količine in deleži. Poleg tega je glede na negotovost izida mednarodnih pogajanj upravičene nekaj več prožnosti pri razporejanju pravic za letalstvo, ki se ponudijo na dražbi, v danem koledarskem letu. Četrtič, v primeru zaporednih preklicev bi bilo treba pravice razporediti med več kot samo naslednje štiri načrtovane dražbe. Nazadnje, treba bi bilo dodati določbe v zvezi s časovnim razporedom dražb, ki se izvedejo prek skupnega dražbenega sistema, za državo članico, ki se je odločila, da se ne bo vključila v skupni ukrep, vendar mora skupni dražbeni sistem uporabljati pred imenovanjem svojega dražbenega sistema. V teh določbah bi bilo treba upoštevati določbo o časovnih razporedih dražb, ki jih določijo dražbeni sistemi, ki jih imenujejo take države članice.

(13)

Dostop do dražb ni odvisen od članstva ali sodelovanja na sekundarnem trgu, ki ga organizira dražbeni sistem, ali katerem koli drugem mestu trgovanja, ki ga upravlja dražbeni sistem ali katera koli tretja oseba. Ta zahteva bi morala veljati za vse dražbene sisteme, ne samo za dražbene sisteme, ki jih imenujejo države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu za oddajo naročil za skupne dražbene sisteme.

(14)

Dražbeni sistem lahko ponudi enega ali več alternativnih načinov dostopa do svojih dražb, kadar glavni način dostopa iz katerega koli razloga ni dostopen, pod pogojem, da so takšni alternativni načini dostopa varni in zanesljivi ter njihova uporaba ne vodi v diskriminacijo med ponudniki. Da bi se izognili kakršnim koli dvomom, bi bilo treba pojasniti, da lahko države članice od dražbenega sistema zahtevajo, naj ponudi take alternativne načine.

(15)

Izvajanje določbe, ki državam članicam prepoveduje, da bi razkrile notranje informacije osebam, ki delajo za uradnega dražitelja, je morda neizvedljivo ali bi lahko negativno vplivalo na učinkovitost dela imenovanega uradnega dražitelja ali oseb, ki delajo zanj. Uradni dražitelji imajo samo omejeno vlogo pri izvajanju dražb, obstaja pa vrsta ukrepov za zmanjšanje tveganj zaradi trgovanja na podlagi notranjih informacij, vključno z ukrepi v primerih, če bi uradni dražitelj ali osebe, ki delajo zanj, imeli dostop do notranjih informacij. Pri tem je popolna prepoved nesorazmerna. Vseeno bi morale biti države članice odgovorne za zagotovitev, da ima imenovani uradni dražitelj ustrezna sredstva za preprečitev trgovanja na podlagi notranjih informacij, preden razkrijejo take notranje informacije.

(16)

Uradno obvestilo države članice, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu za oddajo naročil za skupne dražbene sisteme, o dražbenem sistemu, ki ga namerava imenovati, ne more vsebovati popolnega časovnega razporeda dražb, moralo pa bi vsebovati pomembne informacije za poznejše usklajevanje časovnih razporedov dražb.

(17)

Pri pregledu Uredbe (EU) št. 1031/2010 bi bilo treba izkoristiti poročilo nadzornika dražbe o dražbi, izvedeni v letu 2014, katerega predložitev je mogoče pričakovati v začetku prihodnjega leta.

(18)

Uredba (EU) št. 1031/2010 določa, da mora biti dražbeni sistem regulirani trg. Da bi izkoristili zadevne izkušnje in strokovno znanje ter zmanjšali tveganja pri izvajanju dražb, je treba pojasniti, da mora biti tak trg regulirani trg, katerega upravljavec organizira trgovanje s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami.

(19)

Ker je lahko nadzornik dražbe plačan iz prihodkov od dražb, je morda zaželeno, da dražbeni sistem deluje kot plačilni zastopnik za stroške nadzornika dražbe.

(20)

V omejenem postopku za oddajo naročila za imenovanje nadzornika dražbe pogodba ni bila sklenjena, saj ni noben kandidat oddal prijave za sodelovanje pri tej skupni oddaji naročila. Z novim postopkom bo treba obravnavati zapletena vprašanja, na primer v zvezi z izbiro razpisnega postopka, obliko pogodbe in natančnim opisom nalog, katerih reševanje je dolgotrajno. Kljub temu neobstoj nadzornika dražbe ne pomeni tolikšnega tveganja za izvedbo dražb, da bi jih bilo treba prekiniti do imenovanja nadzornika.

(21)

Dražbeni sistem lahko omogoča predložitev elektronske vloge za dostop do licitiranja, vendar bi moralo biti dovoljeno tudi, da se zahteva predložitev dokumentov v papirni obliki.

(22)

Če dražbeni sistem, ki ga imenuje država članica, ki ne sodeluje v skupnem ukrepu za oddajo naročil za skupne dražbene sisteme, dražb ne more izvesti, bi se morala zadevna država članica obrniti na skupni dražbeni sistem za prodajo svojega deleža pravic na dražbi. Pojasniti je treba, da morajo biti ureditve med skupnim dražbenim sistemom in uradnimi dražitelji, ki so jih imenovale navedene države članice, vzpostavljene pred tako dražbo v skupnem dražbenem sistemu, vendar ne prej kot takrat.

(23)

Vsi dražbeni sistemi bi morali določiti strategijo izstopa in se o njej posvetovati z nadzornikom dražbe. Ta obveznost ne bi smela veljati izključno za dražbene sisteme, ki jih imenujejo države članice, ki ne sodelujejo v skupnem ukrepu za imenovanje skupnih dražbenih sistemov.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za podnebne spremembe.

(25)

Pogodba med Nemčijo in EEX kot prehodnim samostojnim dražbenim sistemom se izteče decembra 2013. Za zagotovitev predvidljivega in pravočasnega nadaljevanja dražb v okviru EEX bi morala ta uredba začeti veljati takoj.

(26)

Uredbo (EU) št. 1031/2010 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Pravice se dajo v prodajo v dražbenem sistemu v obliki standardiziranih elektronskih pogodb (‚finančni produkt na dražbi‘).“;

2.

v členu 7 se odstavka 7 in 8 nadomestita z naslednjim:

„7.   Dražbeni sistem pred začetkom dražbe določi metodologijo za uporabo odstavka 6, potem ko se je posvetoval z nadzornikom dražbe, če je imenovan, in obvestil pristojne nacionalne organe iz člena 56.

V času med dvema licitacijskima obdobjema v istem dražbenemu sistemu lahko zadevni dražbeni sistem metodologijo spremeni. O tem nemudoma obvesti nadzornika dražbe, če je imenovan, in pristojne organe iz člena 56.

Zadevni dražbeni sistem v največji možni meri upošteva morebitno mnenje nadzornika dražbe.

8.   Kadar je ena ali več dražb zaporedoma preklicanih na podlagi odstavka 5 ali 6, se skupna količina pravic za prodajo na navedenih dražbah enakomerno razporedi med naslednje dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem.

V primeru pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako štirikratniku števila preklicanih dražb.

V primeru pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako dvakratniku števila preklicanih dražb.“;

3.

člen 8 se spremeni:

4.

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Okoliščine, ki preprečujejo izvajanje dražb

Brez poseganja v uporabo pravil iz člena 58, kjer je to primerno, lahko dražbeni sistem prekliče dražbo, kadar je pravilen potek zadevne dražbe moten ali se pričakuje, da bo moten. Kadar je ena ali več dražb zaporedoma preklicanih, se skupna količina pravic za prodajo na navedenih dražbah enakomerno razporedi med naslednje dražbe, ki jih načrtuje isti dražbeni sistem.

V primeru pravic iz poglavja III Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako štirikratniku števila dražb, ki so bile zaporedoma preklicane.

V primeru pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES je število dražb, med katere se porazdeli skupna količina za prodajo na dražbi, enako dvakratniku števila dražb, ki so bile zaporedoma preklicane.“;

5.

člen 11 se spremeni:

6.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Letne količine pravic, ki se prodajajo na dražbi, iz poglavja II Direktive 2003/87/ES

1.   Količina pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki se vsako leto prodaja na dražbi, znaša 15 % pričakovane količine navedenih pravic, ki so v obtoku za zadevno leto. Kadar je količina, prodana na dražbi v danem letu, večja ali manjša od 15 % količine, ki je za zadevno leto dejansko dana v obtok, se razlika izravna s količinami, ki bodo prodane na dražbi v naslednjem letu. Vse pravice, ki jih je še treba prodati na dražbi po zadnjem letu vsakega trgovalnega obdobja, se prodajo na dražbi v prvih štirih mesecih naslednjega leta.

Pri količini pravic, ki bodo prodane na dražbi v končnem letu vsakega trgovalnega obdobja, se upoštevajo pravice, zadržane v posebni rezervi iz člena 3f Direktive 2003/87/ES.

2.   Za vsako koledarsko leto v danem trgovalnem obdobju se delež pravic iz poglavja II Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na dražbi, za vsako državo članico določi v skladu s členom 3d(3) navedene direktive.“;

7.

člen 13 se spremeni:

8.

člen 16 se spremeni:

9.

v členu 18(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

10.

v členu 20 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vloga za dostop do licitiranja na podlagi odstavka 1 se vloži s predložitvijo izpolnjenega obrazca dražbenemu sistemu. Obrazec in njegovo dostopnost prek interneta pripravi in vzdržuje zadevni dražbeni sistem.“;

11.

člen 22 se spremeni:

12.

v členu 24(1) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar nadzorniku dražbe višja sila delno ali popolnoma onemogoči, da bi pri določeni dražbi opravil svoje delo, se lahko zadevni dražbeni sistem odloči, da bo zadevno dražbo izvedel sam, če sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev primernega nadzora nad samo dražbo. Navedeno velja tudi do trenutka, ko prvi nadzornik dražbe, imenovan v skladu z odstavkom 2, začne nadzorovati zadevne dražbe, kot je natančneje opredeljeno v pogodbi o njegovem imenovanju.“;

13.

v členu 25 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Nadzornik dražbe podaja mnenja v skladu s členom 7(7), členom 8(3), členom 27(3) in členom 31(1) ter kot je določeno v Prilogi III. Mnenja poda v razumnem času.“;

14.

v členu 27 se doda naslednji odstavek 3:

„3.   Dražbeni sistem v treh mesecih od imenovanja predloži podrobno strategijo izstopa Komisiji, ta pa se o njej posvetuje z nadzornikom dražbe. Dražbeni sistem v dveh mesecih od prejetja mnenja nadzornika dražbe v skladu s členom 25(6) pregleda svojo strategijo izstopa in jo po potrebi spremeni, pri čemer v največji možni meri upošteva navedeno mnenje.“;

15.

v členu 30(6) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

16.

člen 31(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsak dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), izvaja iste naloge kot dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 26(1), kot določa člen 27.

Določbe člena 27(1)(c) pa ne veljajo za dražbeni sistem, imenovan v skladu s členom 30(1), ki strategijo izstopa iz člena 27(3) predloži državi članici, ki ga je imenovala, ta pa se mora o njej posvetovati z nadzornikom dražbe.“;

17.

v členu 32(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 30(1) ali (2) te uredbe, določijo in objavijo licitacijska obdobja, posamezne količine, datume dražb, finančni produkt na dražbi ter datume za plačilo in dobavo pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, ki bodo prodane na posameznih dražbah vsako leto, do 31. oktobra predhodnega leta ali čim prej po tem datumu, ko je to izvedljivo. Zadevni dražbeni sistemi jih določijo in objavijo šele po tem, ko jih v skladu s členom 11(1) in členom 13(1) te uredbe določijo in objavijo dražbeni sistemi, imenovani v skladu s členom 26(1) ali (2) te uredbe, razen če tak dražbeni sistem še ni bil imenovan. Zadevni dražbeni sistemi zgoraj navedeno določajo in objavljajo po posvetovanju s Komisijo in pridobitvi njenega mnenja. Zadevni dražbeni sistemi v največji možni meri upoštevajo mnenje Komisije.“;

18.

v členu 33 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Po prejetju letnega konsolidiranega poročila o dražbah, izvedenih v letu 2014, ki ga pripravi nadzornik dražbe, Komisija pregleda ureditve iz te uredbe, vključno z delovanjem vseh dražbenih postopkov.“,

19.

v členu 35 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Dražbe se izvajajo le v dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg, katerega upravljavec organizira trgovanje s pravicami ali izvedenimi finančnimi instrumenti v zvezi s pravicami.“;

20.

v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Dražbeni sistem, vključno s klirinškim sistemom ali poravnalnim sistemom, ki je z njim povezan, prenese plačila, ki so jih izvedli ponudniki ali pravni nasledniki in so rezultat dražbe pravic iz poglavij II in III Direktive 2003/87/ES, uradnim dražiteljem, ki so zadevne pravice prodajali na dražbi, razen za zneske, v zvezi s katerimi mora delovati kot plačilni zastopnik, kar zadeva nadzornika dražbe.“;

21.

Priloga III se spremeni v skladu z besedilom iz Priloge k tej uredbi.