29.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/60

(1)

Uredba (ES) št. 999/2001 določa predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri govedu, ovcah in kozah. Uporablja se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

(2)

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 19. januarja 2011 objavila skupno mnenje, pripravljeno v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), o kakršni koli morebitni epidemiološki ali molekularni povezavi med TSE pri živalih in ljudeh (2). EFSA in ECDC sta v skupnem mnenju potrdila identifikacijo atipičnih oblik goveje spongiformne encefalopatije (BSE) pri govedu, pri čemer sta razlikovala med klasično BSE, atipično BSE tipa L in atipično BSE tipa H. Zato je treba v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 999/2001 dodati opredelitev klasičnih primerov BSE in atipičnih primerov BSE.

(3)

Del I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pravila za spremljanje BSE pri govedu, zaklanem za prehrano za ljudi. Nanaša se na živali, zaklane v skladu s „posebnim zakolom v sili“, kot je opredeljen v členu 2(n) Direktive Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (3). Ta direktiva je bila razveljavljena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/41/ES (4). To je povzročilo pravno negotovost, hkrati pa se je zmanjšalo tudi testiranje živali, ki bi jih bilo treba testirati. Zato je treba v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 999/2001 jasno opredeliti zakol v sili v okviru pravil za spremljanje BSE pri govedu, zaklanem za prehrano ljudi.

(4)

V delu II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 so določena pravila za spremljanje pri ovcah in kozah. Letna poročila držav članic o spremljanju in testiranju prežvekovalcev na prisotnost transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE) v Uniji so v zadnjih letih pokazala, da je mogoče s testiranjem ovac in koz, ki niso bile zaklane za prehrano ljudi, običajno učinkoviteje ugotoviti primere TSE kot s testiranjem živali, zaklanih za prehrano ljudi. Torej bi bilo treba državam članicam zagotoviti večjo prožnost, da bodo lahko večji del omejenega števila testov, ki se zahtevajo na podlagi te priloge, namenile za podpopulacije, pri katerih obstaja večja verjetnost za ugotovitev takih primerov.

(5)

Priloga VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa ukrepe za izkoreninjenje, ki se izvajajo po potrditvi prisotnosti TSE pri govedu, ovcah in kozah, ter minimalne pogoje za rejske programe selekcije za odpornost proti TSE pri ovcah. Ta priloga je bila večkrat spremenjena, med drugim z Uredbo Komisije (ES) št. 727/2007 (5) in Uredbo Komisije (ES) št. 746/2008 (6).

(6)

Francija je 17. julija 2007 z zadevo T-257/07 pred Splošnim sodiščem sprožila postopek proti Komisiji, pri čemer je zahtevala odložitev uporabe točke 3 Priloge k Uredbi (ES) št. 727/2007 v delu, v katerem so z njo dodane točka 2.3(b)(iii), točka 2.3(d) in točka 4 v poglavje A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, ali namesto tega razveljavitev celotne navedene uredbe. Francija meni, da bi bili s temi točkami za ovce in koze dovoljeni ukrepi nadzora in izkoreninjenja, ki so manj omejujoči kot predhodno sprejeti ukrepi. Sodišče je v sklepu z dne 28. septembra 2007 (7) zadržalo uporabo navedenih določb do razglasitve sodbe v postopku v glavni stvari.

(7)

Zato je Komisija zaprosila EFSA, naj ji pomaga pojasniti osnovna načela, na katerih temelji Uredba (ES) št. 727/2007. Na podlagi pojasnil EFSA je bila Uredba (ES) št. 999/2001 spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2008, ki je ponovno vzpostavila določbe, katerih uporaba je bila zadržana s sklepom Splošnega sodišča. Splošno sodišče je v sklepu z dne 30. oktobra 2008 (8) zadržalo uporabo točke 2.3(b)(iii), točke 2.3(d) in točke 4 poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 746/2008, do izreka sodbe v glavni stvari v zadevi T-257/07.

(8)

Splošno sodišče je v sodbi z dne 9. septembra 2011 v zadevi T-257/07 (9) zavrnilo tožbo Francije za razveljavitev Uredbe (ES) št. 746/2008 in preklicalo zadržanje uporabe navedenih določb poglavja A Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(9)

Francija je 28. novembra 2011 vložila pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-257/07 (zadeva C-601/11 P (10)), v kateri je Sodišču predlagala, naj razglasi ničnost sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-257/07 in naj o zadevi dokončno odloči z razglasitvijo ničnosti Uredbe (ES) št. 746/2008 ali naj zadevo v ponovno odločanje pošlje Splošnemu sodišču.

(10)

Treba je razjasniti zelo zapleten sistem v zvezi z možnostmi za nadzor ter odstopanji pri nadzoru in izkoreninjenju klasičnega praskavca pri ovcah in kozah na podlagi Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001. Priloga VII bi morala določati le tri možnosti v okuženih tropih ovac in koz, to je: prvič, odstranitev vseh živali, drugič, odstranitev samo dovzetnih živali in, tretjič, odstranitev živali ni obvezna.

(11)

Treba bi bilo znova opredeliti ukrepe, ki jih je treba uporabiti za vsako od navedenih možnosti, da bi tako poenostavili primerjavo med njimi in pripomogli k večji ozaveščenosti o posledicah za posamezno gospodarstvo. Ker prva in druga možnost vključujeta stroge ukrepe za izkoreninjenje, s katerimi se izboljšuje nadzor nad boleznijo, bi morali biti ukrepi, določeni v zvezi s tema možnostma za obdobje po izkoreninjenju, prožnejši kot v zvezi s tretjo možnostjo.

(12)

Treba je pojasniti pogoje, pod katerimi je mogoče ukrepe odstranitve, določene v drugi možnosti, odložiti. Treba je dopustiti kratkoročni odlog, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, iz razlogov, povezanih z jagnjitveno sezono. Po drugi strani je mogoče dolgoročni odlog utemeljiti le s potrebo po dodatnem času za zvišanje ravni genske odpornosti proti klasičnemu praskavcu na gospodarstvu. Ker je bila doslej genska odpornost proti klasičnemu praskavcu dokazana le pri ovcah, ne bi smeli dovoliti dolgoročnega odloga za trope, sestavljene le iz koz. Če se odlog dovoli, bi ga bilo treba pod nekaterimi pogoji omejiti na triletno obdobje.

(13)

Če je klasični praskavec potrjen na gospodarstvih, na katerih vzrejajo lokalno pasmo ovac, ki je v nevarnosti, da se preneha rediti, bi bilo treba z ukrepi, ki so v Prilogi VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določeni za obdobje po izkoreninjenju, upoštevati, da bo težko vnesti in uporabljati le odporne ovce ali odporna zarodna tkiva ovac iste ogrožene pasme. V tem posebnem primeru bi bilo treba državam članicam dovoliti uporabo prožnejših pravil v zvezi z genotipom plemenskih živali in zarodnimi tkivi, ki se vnesejo na gospodarstva in uporabljajo na njih.

(14)

EFSA in ECDC sta v skupnem mnenju ugotovila, da je lahko atipični praskavec malo nalezljiv ali sploh ni nalezljiv. Ta ugotovitev temelji zlasti na dejstvu, da ni statistično pomembne razlike v pogostosti pojavljanja atipičnega praskavca (NOR 98), ugotovljeni v splošni populaciji, in pogostosti pojavljanja v tropih, v katerih je bil odkrit pozitiven primer. Torej niso več utemeljeni ukrepi za omejitev gibanja ovac in koz, če je bil potrjen primer atipičnega praskavca. Vendar bi bilo treba kljub temu ohraniti poostren nadzor nad takimi tropi, da bi tako zbrali več znanstvenih podatkov o atipičnem praskavcu. Ta sprememba Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 se sklada s prihodnjimi možnostmi politike iz odstavka 2.4.3 Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Drugi časovni načrt za TSE – Strateški dokument o transmisivnih spongiformnih encefalopatijah za obdobje 2010–2015 (11).

(15)

Sodelovanje v rejskih programih je bilo doslej omejeno na trope ovac z visoko gensko vrednostjo. Kjer so se rejski programi uporabljali, so bili učinkoviti pri povečevanju odpornosti proti klasičnemu praskavcu v populaciji ovac z visoko gensko vrednostjo. Vendar je bilo doslej razširjanje dednega dejavnika (alela), od katerega je odvisna odpornost v običajni produktivni populaciji omejeno. Določbe poglavja C Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi morale omogočati genotipizacijo plemenskih ovnov iz tropov, ki niso vključene v rejski program, da bi tako olajšali večje razširjanje dejavnika, od katerega je odvisna odpornost proti klasičnemu praskavcu v produktivni populaciji.

(16)

Poglavje A Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pravila za trgovino z živimi živalmi, semenom in zarodki med državami članicami Unije. Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 14, sta EFSA in ECDC v skupnem mnenju ugotovila, da je lahko atipični praskavec malo nalezljiv ali sploh ni nalezljiv. Torej bi bilo treba preklicati vse ukrepe za omejitev gibanja ovac in koz v primeru potrditve primera atipičnega praskavca, ki se uporabljajo za trgovino med državami članicami Unije. Tako stališče je mogoče podpreti tudi z dejstvom, da Zoosanitarni kodeks za kopenske živali, izglasovan leta 2010 na 78. generalnem zasedanju Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE), ne vključuje priporočila o omejitvi trgovine zaradi atipičnega praskavca.

(17)

Pravila iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 v zvezi s trgovino z ovcami in kozami ter njihovim semenom in zarodki med državami članicami Unije bi morala biti kar najbolj usklajena s standardi OIE, da ne bi državam članicam z odobrenim nacionalnim programom nadzora klasičnega praskavca preprečili, da v zvezi s to boleznijo zaprosijo za status države, „proste bolezni“, v skladu s pogoji, določenimi v kodeksu OIE. Vendar spremenjene določbe v zvezi s trgovino med državami članicami Unije ne bi smele škodljivo vplivati na obstoječe trgovinske tokove med državami članicami, v katerih nacionalni program nadzora klasičnega praskavca ni bil odobren.

(18)

Kot je bilo priporočeno v odstavku 2.4.3 drugega časovnega načrta za TSE, bi bilo treba zato v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 določiti okvir, ki bi državam članicam omogočil vzpostavitev uradnega programa za priznanje statusa glede klasičnega praskavca na gospodarstvih. Možnost gospodarstva, da se vključi v trgovino z ovcami in kozami med državami članicami Unije, kar zadeva klasični praskavec, bi bilo treba opredeliti na podlagi njegovega statusa v zvezi s to boleznijo.

(19)

V Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 bi bilo treba vzpostaviti dvostopenjski sistem v zvezi s statusom glede klasičnega praskavca na gospodarstvih. Za prevoz plemenskih živali in gojenje v državo članico z odobrenim nacionalnim programom nadzora klasičnega praskavca bi bilo treba zahtevati status zanemarljivega tveganja, ki se s tehničnega vidika ujema s statusom prosto praskavca na gospodarstvu, kot je ta določen v členu 14.9.5 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE in na podlagi vsaj sedemletne skladnosti s celotnim seznamom zahtev OIE (v predlogu se v skladu s pravilom iz člena 6a in Priloge VII k Uredbi (ES) št. 999/2001 za spodbuditev razvoja odpornih genotipov pri ovcah kot relevantna možnost kljub temu priznava tudi genotip ARR/ARR). Za plemenske živali, namenjene v druge države članice, bi bilo treba tako kot doslej zahtevati le, da prihajajo z gospodarstev z nadzorovanim tveganjem za klasični praskavec na podlagi vsaj triletne skladnosti s krajšim seznamom zahtev.

(20)

Ker je težko dokazati, da je ozemlje države članice ali njegov del prost tako kompleksne bolezni, kot je klasični praskavec, za katerega je značilna dolga inkubacijska doba, in ker zanj ni in vivo diagnostične metode, posamezne živali pa so različno dovzetne zanj, odvisno od genskega profila, bi bilo treba koncept „države članice, proste klasičnega praskavca“ v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 nadomestiti s konceptom „države članice ali območja v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec“. Prav tako bi bilo treba posodobiti pogoje za priznanje države članice ali območja v državi članici z zanemarljivim tveganjem za klasični praskavec ter jih večinoma uskladiti s priporočili iz člena 14.9.3 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali OIE.

(21)

Ker bi morali biti v Prilogo VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001 vključeni vsi trgovinski vidiki, povezani s klasičnim praskavcem, in ker je predlagana vzpostavitev uradnega programa za priznanje statusa glede klasičnega praskavca na gospodarstvih ustrezna podlaga za izoblikovanje različnih jamstev za živali, namenjene za trgovino z državami članicami z odobrenim nacionalnim programom nadzora klasičnega praskavca oziroma z drugimi državami članicami, bi bilo treba v navedeno prilogo vključiti tudi seznam držav članic z odobrenim nacionalnim programom nadzora klasičnega praskavca.

(22)

Poglavje C Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pravila v zvezi z uvozom proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz govedi, ovac in koz, v Unijo, zlasti želatine, namenjene za prehrano ljudi. Oddelek A poglavja D Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa pravila v zvezi z uvozom živalskih stranskih proizvodov in iz njih dobljenih predelanih proizvodov govejega, ovčjega in kozjega izvora v Unijo, zlasti želatine, namenjene za uporabo kot sestavina živalske krme. Ker se kolagen, namenjen za hrano ali krmo, pridobiva iz istih sestavin kot želatina, bi bilo treba pogoje za uvoz kolagena, namenjenega za hrano ali krmo, uskladiti s pogoji, določenimi za želatino, namenjeno za enako uporabo.

(23)

Oddelek B poglavja D Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa posebna dokazila, ki jih je treba predložiti ob uvozu nekaterih živalskih stranskih proizvodov in iz njih dobljenih proizvodov govejega, ovčjega in kozjega izvora v Unijo. Ta dokazila bi bilo treba spremeniti tako, da bi se uporabljala tudi za proizvode, ki so bili predelani v tretji državi, uvrščeni med države z nadzorovanim ali nejasnim tveganjem za BSE, ter so izdelani iz mešanih surovin z izvorom iz te tretje države in tretje države z zanemarljivim tveganjem za BSE. Spremeniti bi bilo treba tudi posebna dokazila v zvezi z uvozom proizvodov, ki vsebujejo mleko ovac in koz ter so namenjeni za krmljenje rejnih živali, da bi z njimi bolje upoštevali omejitve, ki se uporabljajo za trgovino s temi proizvodi med državami članicami Unije.

(24)

Poglavji E in H Priloge IX k Uredbi (ES) št. 999/2001 določata pravila za uvoz ovac in koz oziroma uvoz semena in zarodkov ovac in koz v Unijo. Ta pravila za uvoz bi bilo treba posodobiti tako, da bi se z njimi upoštevali pogoji za trgovino med državami članicami Unije, določeni v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 999/2001, vključno s splošnimi temeljnimi zahtevami v zvezi s spremljanjem in izkoreninjenjem klasičnega praskavca, kot so določene v prilogah III in VII k Uredbi (ES) št. 999/2001, ter določbami v zvezi s prepovedjo krmljenja iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(25)

Priloga X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa analitske metode, ki se uporabljajo pri testiranju na TSE pri govedu, ovcah in kozah. EFSA in ECDC sta v skupnem mnenju navedla, da ima povzročitelj atipične BSE tipa L velik potencial kot povzročitelj zoonoz (prenos z živali na ljudi), ki se zdi podoben potencialu povzročitelja klasične BSE ali celo večji od njega. Primeri atipične BSE tipa L in H so bili ugotovljeni v več državah po vsem svetu, zato EFSA navaja, da bi lahko nenavadno visoka starost pri vseh ugotovljenih primerih BSE tipa H in tipa L ter njihova očitno majhna prevalenca v populaciji kazali na to, da se ti atipični obliki BSE pojavita spontano. Da bi pridobili več znanja o atipični BSE, je treba zbrati več relevantnih podatkov.

(26)

V ta namen je treba zahtevati, naj se material v zvezi z vsemi prihodnjimi primeri BSE, potrjenimi v Uniji, predloži za izvedbo ločevalnih preskusov, ki bodo omogočili natančno opredelitev povzročitelja, to je klasične BSE, atipične BSE tipa L ali atipične BSE tipa H. Ker so nekatere države članice in tretje države že objavile podrobnosti v zvezi s fenotipom svojih nedavnih primerov BSE, bi bilo treba obveznost ločevalnih preskusov za prihodnje primere BSE, potrjene v Uniji, vključiti v poglavje C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001.

(27)

Točka 4 poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001 določa seznam hitrih testov, ki so bili potrjeni za spremljanje TSE pri govedu, ovcah in kozah.

(28)

Ker se spodaj navedena kompleta za hitro testiranje za spremljanje BSE pri govedu ne proizvajata več, kar je družba Enfer Scientific potrdila v dopisu z dne 21. avgusta 2012, družba Roche Diagnostics GmbH pa v dopisu z dne 31. avgusta 2012, bi ju bilo treba črtati s seznama hitrih testov v točki 4 poglavja C Priloge X: Enfer test & Enfer TSE Kit verzija 2.0, avtomatizirana priprava vzorca, in Roche Applied Science PrionScreen.

(29)

Ker države članice potrebujejo dovolj časa za prilagoditev nacionalnih navodil novim zahtevam, uvedenim s to uredbo, bi se morala ta uredba začeti uporabljati 1. julija 2013.

(30)

Uredbo (ES) št. 999/2001 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(31)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa mu nista nasprotovala –