31.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/12

---

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

z dne 20. marca 2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Pridelava, proizvodnja in distribucija kmetijskih proizvodov in živil imajo pomembno vlogo v gospodarstvu Skupnosti.

(2)

Treba bi bilo spodbujati raznolikost kmetijske proizvodnje, da se na trgih doseže boljše ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Spodbujanje proizvodov, ki imajo določene značilnosti, lahko zelo koristi gospodarstvu na podeželju, zlasti na področjih z omejenimi možnostmi ali na odmaknjenih območjih, tako da na eni strani zagotavlja izboljšanje prihodkov kmetov in na drugi strani ohranjanje podeželskega prebivalstva na teh območjih.

(3)	Vedno več potrošnikov pri svoji prehrani pripisuje kakovosti živil večji pomen kot njihovi količini. To iskanje posebnih proizvodov se kaže tudi v povpraševanju po kmetijskih proizvodih ali živilih z določenim geografskim poreklom.

(4)	Zaradi raznolikosti proizvodov na trgu in množice informacij o njih bi morale biti potrošniku na voljo jasne in jedrnate informacije o poreklu proizvoda, ki mu omogočajo najboljšo izbiro.

(5)

Za označevanje kmetijskih proizvodov in živil veljajo splošna pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (2). Zaradi njihove posebne narave bi bilo treba sprejeti dodatne posebne določbe za kmetijske proizvode in živila, ki izvirajo iz opredeljenega geografskega območja; te bi določale, da morajo proizvajalci na embalaži uporabljati ustrezne znake ali označbe Skupnosti. Uporaba teh znakov ali označb bi morala postati obvezna za označbe Skupnosti, da bi na eni strani potrošnike bolje seznanili s to kategorijo proizvodov in z njimi povezanimi jamstvi ter na drugi strani omogočili lažjo identifikacijo teh proizvodov na trgih ter tako olajšali nadzor nad njimi. Predvideti pa bi bilo treba razumen rok, v katerem se gospodarski subjekti lahko prilagodijo tej obveznosti.

(6)

Za označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba oblikovati koncepte Skupnosti. Okvir pravil Skupnosti o sistemu zaščite omogoča razvoj geografskih označb in označb porekla, ker s poenotenim pristopom zagotavlja enake konkurenčne pogoje za proizvajalce proizvodov, ki nosijo takšne označbe, in povečuje zaupanje potrošnikov v te proizvode.

(7)	Predvidena pravila bi se morala uporabljati, ne da bi to vplivalo na veljavno zakonodajo Skupnosti o vinih in žganih pijačah.

(8)	Področje uporabe te uredbe bi moralo biti omejeno na tiste kmetijske proizvode in živila, pri katerih obstaja povezava med značilnostmi proizvoda ali živila in njegovim geografskim poreklom. To področje uporabe pa bi bilo kljub temu možno razširiti tudi na druge kmetijske proizvode ali živila.

(9)	Glede na obstoječe prakse bi bilo treba opredeliti dve različni kategoriji geografskih opisov, in sicer zaščitene geografske označbe ter zaščitene označbe porekla.

(10)	Kmetijski proizvod ali živilo, ki nosi takšen opis, bi moral izpolnjevati pogoje, ki so določeni v specifikaciji.

(11)

Da bi bile upravičene do zaščite v državah članicah, bi morale biti geografske označbe in označbe porekla registrirane na ravni Skupnosti. Vpis v register naj omogoči tudi zagotavljanje informacij gospodarskim subjektom in potrošnikom. Za zagotovitev, da registrirana imena Skupnosti izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali vloge preučevati nacionalni organi zadevne države članice z upoštevanjem minimalnih skupnih določb, ki bi vključevale nacionalni postopek ugovora. Komisija bi nato morala biti vključena v postopek preučitve vlog, s čimer bi zagotovila, da vloge izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, in enoten pristop v vseh državah članicah.

(12)	Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS iz leta 1994 iz Priloge 1C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije) vsebuje podrobne določbe o razpoložljivosti, pridobitvi, obsegu, ohranjanju in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

(13)	Zaščita na podlagi registracije, ki jo omogoča ta uredba, bi morala biti dostopna za geografske označbe tretjih držav, če so te označbe zaščitene v državi porekla.

(14)	Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z upravičenim interesom omogočati, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(15)

Na voljo bi morali biti postopki, ki bi na zahtevo skupin z upravičenim interesom za registracijo omogočali spremembo specifikacij zaradi tehnološkega napredka ali preklic geografske označbe ali označbe porekla kmetijskega proizvoda ali živila, zlasti kadar ta proizvod ali živilo ni več v skladu s specifikacijo, na podlagi katere mu je bila priznana geografska označba ali označba porekla.

(16)

Za označbe porekla in geografske označbe, zaščitene na ozemlju Skupnosti, bi moral veljati sistem uradnega nadzora, ki bi temeljil na sistemu pregledov na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (3), vključno s sistemom pregledov za zagotavljanje skladnosti s specifikacijami zadevnih kmetijskih proizvodov in živil.

(17)	Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da zaračunavajo takse za kritje nastalih stroškov.

(18)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(19)

Imena, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe že registrirana v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (5), bi morala še naprej uživati zaščito po tej uredbi in treba bi jih bilo avtomatično vključiti v register. Poleg tega bi bilo treba sprejeti prehodne ukrepe za vloge za registracijo, ki jih je Komisija prejela pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(20)	Zaradi jasnosti in preglednosti bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 2081/92 razveljaviti in jo nadomestiti s to uredbo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila za zaščito označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode, namenjene za prehrano ljudi, ki so navedeni v Prilogi I k Pogodbi, za živila, ki so navedena v Prilogi I k tej uredbi, ter za kmetijske proizvode, ki so navedeni v Prilogi II k tej uredbi.

Vendar se ta uredba ne uporablja za proizvode vinskega sektorja, razen za vinske kise, niti za žgane pijače. Ta odstavek ne posega v uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (6).

Prilogi I in II k tej uredbi se lahko spremenita v skladu s postopkom iz člena 15(2).

2.   Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge posebne določbe Skupnosti.

3.   Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (7) se ne uporablja za označbe porekla in geografske označbe, ki jih ureja ta uredba.

Člen 2

Označbe porekla in geografske označbe

1.   V tej uredbi:

(a)

„označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila: — s poreklom iz te regije, določenega kraja ali države, — katerega kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno posledica geografskega okolja z njemu lastnimi naravnimi in človeškimi dejavniki, ter — katerega proizvodnja, predelava in priprava je bila opravljena na opredeljenem geografskem območju;

(b)

„geografska označba“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis kmetijskega proizvoda ali živila: — s poreklom iz te regije, določenega kraja ali države, — ki ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu, ter — katerega proizvodnja in/ali predelava in/ali priprava je bila opravljena na opredeljenem geografskem območju.

2.   Tradicionalna geografska ali negeografska imena, ki označujejo kmetijski proizvod ali živilo, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 1, se prav tako štejejo za označbe porekla ali geografske označbe.

3.   Ne glede na odstavek 1(a) so določene geografske označbe izenačene z označbami porekla, če surovine za zadevne proizvode izhajajo z geografskega območja, ki je večje ali različno od območja predelave, pod pogojem, da:

(a)	je območje proizvodnje surovin omejeno;

(b)	za proizvodnjo surovin obstajajo posebni pogoji; in

(c)	obstaja sistem inšpekcij, ki zagotavlja upoštevanje pogojev iz točke (b).

Zadevne označbe morajo biti pred 1. majem 2004 priznane kot označbe porekla v državi porekla.

Člen 3

Generičnost, kolizije z imeni rastlinske sorte, živalske pasme, homonimi in blagovnimi znamkami

1.   Imen, ki so postala generična, ni mogoče registrirati.

V tej uredbi pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki je postalo obče ime kmetijskega proizvoda ali živila v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta kmetijski proizvod ali živilo prvotno proizvedeno ali trženo.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi dejavniki, zlasti pa:

(a)	obstoječe stanje v državah članicah in na območjih potrošnje;

(b)	ustrezna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.

2.   Imena ni mogoče registrirati kot označbo porekla ali geografsko označbo, če je v koliziji z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

3.   Pri registraciji imena, ki je homonim ali delni homonim imena, ki je že registrirano po tej uredbi, se ustrezno upošteva lokalne in tradicionalne rabe ter dejansko nevarnost zamenjave. Zlasti:

(a)	se ne registrira homonim, ki zavaja potrošnika, tako da napačno meni, da proizvodi prihajajo iz drugega ozemlja, čeprav je izraz točen kar zadeva dejansko ozemlje, regijo ali kraj porekla kmetijskih proizvodov ali živil;

(b)	je raba registriranega homonima dovoljena samo, kadar se v praksi pozneje registrirani homonim dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva potreba po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in nezavajanja potrošnika.

4.   Označba porekla ali geografska označba se ne registrira, če je zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno, da bi taka registracija zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

Člen 4

Specifikacija proizvoda

1.   Kmetijski proizvod ali živilo mora biti v skladu s specifikacijo proizvoda, da je lahko upravičeno do zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO).

2.   Specifikacija proizvoda obsega vsaj naslednje:

(a)	ime kmetijskega proizvoda ali živila, vključno z označbo porekla ali geografsko označbo;

(b)	opis kmetijskega proizvoda ali živila, vključno s surovinami, če je potrebno, ter glavnimi fizikalnimi, kemičnimi, mikrobiološkimi ali organoleptičnimi lastnostmi proizvoda ali živila;

(c)	opredelitev geografskega območja in po potrebi podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje zahtev iz člena 2(3);

(d)	dokaze, da kmetijski proizvod ali živilo izvira iz opredeljenega geografskega območja iz člena 2(1)(a) oziroma (b);

(e)

opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila in po potrebi pristnih in nespremenljivih lokalnih metod kot tudi podatke o pakiranju, če skupina v smislu člena 5(1), ki predloži vlogo, določi in utemelji, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali preverjanj;

(f)	podatke, ki izkazujejo: (i) povezavo med kakovostjo ali značilnostmi kmetijskega proizvoda ali živila in geografskim okoljem iz člena 2(1)(a), oziroma; (ii) povezavo med določeno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo kmetijskega proizvoda ali živila in geografskim poreklom iz člena 2(1)(b);

(g)	ime in naslov organov, ki preverjajo upoštevanje določb specifikacij in njihove posebne naloge;

(h)	vsa posebna pravila o označevanju zadevnega kmetijskega proizvoda ali živila;

(i)	vse zahteve, določene v zakonodaji Skupnosti ali v nacionalni zakonodaji.

Člen 5

Vloga za registracijo

1.   Vlogo za registracijo lahko vloži samo skupina.

V tej uredbi pomeni „skupina“ vsako združenje, ne glede na pravno obliko ali sestavo, proizvajalcev ali predelovalcev, ki se ukvarjajo z istim kmetijskim proizvodom ali živilom. V skupini lahko sodelujejo tudi druge zainteresirane strani. Fizična ali pravna oseba se lahko obravnava kot skupina v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(c).

V primeru imena, ki označuje čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnega imena, povezanega s čezmejnim geografskim območjem, lahko več skupin vloži skupno vlogo v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(d).

2.   Skupina lahko predloži vlogo za registracijo samo za kmetijske proizvode ali živila, ki jih proizvaja ali pridobiva.

3.   Vloga za registracijo vsebuje vsaj naslednje:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	specifikacijo iz člena 4;

(c)

enotni dokument, ki vsebuje naslednje: (i) glavne točke specifikacije: ime in opis proizvoda, če je potrebno tudi posebna pravila o pakiranju in označevanju, ter kratko opredelitev geografskega območja; (ii) opis povezave proizvoda z geografskim okoljem ali geografskim poreklom iz člena 2(1)(a) oziroma (b) in po potrebi posebne elemente opisa proizvoda ali metode pridobivanja, ki opravičujejo to povezavo.

4.   Kadar vloga za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v eni izmed držav članic, se vloga predloži v tej državi članici.

Država članica preuči vlogo na primeren način da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje iz te uredbe.

5.   Država članica v okviru preučitve iz drugega pododstavka odstavka 4 sproži nacionalni postopek ugovora, ki zagotavlja primerno objavo vloge in določa razumen rok, v katerem lahko vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče na njenem ozemlju, vloži ugovor zoper vlogo.

Država članica preuči dopustnost prejetih ugovorov glede na merila iz prvega pododstavka člena 7(3).

Če država članica meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, izda pozitivno odločbo in Komisiji posreduje dokumente iz odstavka 7 v dokončno odločanje. V nasprotnem primeru vlogo zavrne.

Država članica zagotovi objavo svoje pozitivne odločbe in zagotovi, da so fizičnim in pravnim osebam z upravičenim interesom na voljo pravna sredstva.

Država članica zagotovi objavo tiste različice specifikacije, na kateri temelji pozitivna odločba, in zagotovi, da so elektronsko dostopne.

6.   Država članica lahko na nacionalni ravni imenu samo prehodno odobri zaščito po tej uredbi in po potrebi odobri prilagoditveno obdobje z učinkom od dneva predložitve vloge Komisiji.

Prilagoditveno obdobje iz prvega pododstavka se lahko odobri samo, če so zadevna podjetja zakonito tržila zadevne proizvode najmanj pet let pred dnem vložitve vloge in neprekinjeno uporabljala zadevna imena ter so to navedla v nacionalnem postopku ugovora iz prvega pododstavka odstavka 5.

Taka prehodna nacionalna zaščita preneha z dnem izdaje odločbe o registraciji po tej uredbi.

Za učinke prehodne nacionalne zaščite, če ime ni registrirano po tej uredbi, je odgovorna izključno zadevna država članica.

Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s prvim pododstavkom, imajo učinke zgolj na nacionalni ravni in ne vplivajo na trgovino znotraj Skupnosti ali mednarodno trgovino.

7.   Država članica, ki sprejme pozitivno nacionalno odločbo iz tretjega pododstavka odstavka 5, Komisiji posreduje:

(a)	ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo;

(b)	enotni dokument iz odstavka 3(c);

(c)	izjavo države članice, da meni, da vloga, ki jo je predložila skupina in v zvezi s katero je bila izdana pozitivna odločba, izpolnjuje pogoje iz te uredbe in določb, sprejetih za njeno izvajanje;

(d)	podrobnosti objave specifikacije iz petega pododstavka odstavka 5.

8.   Države članice do 31. marca 2007 sprejmejo zakone ali druge predpise, potrebne za upoštevanje odstavkov 4 do 7.

9.   Kadar vloga za registracijo zadeva geografsko območje, ki se nahaja v tretji državi, vloga vsebuje podatke iz odstavka 3 in dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

Vloga se posreduje Komisiji bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države.

10.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 6

Preučitev Komisije

1.   Komisija na ustrezen način preuči vlogo, ki jo je prejela v skladu s členom 5, da preveri, ali je utemeljena in ali izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi. Preučitev naj ne bi trajala več kot 12 mesecev.

Komisija vsak mesec objavi seznam imen, za katera so bile vložene vloge za registracijo, kot tudi datume predložitve vlog Komisiji.

2.   Kadar Komisija na podlagi preučitve v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1 meni, da so pogoji iz te uredbe izpolnjeni, objavi v Uradnem listu Evropske unije enotni dokument in podrobnosti objave specifikacije iz petega pododstavka člena 5(5).

V nasprotnem primeru Komisija po postopku iz člena 15(2) vlogo za registracijo zavrne.

Člen 7

Ugovor/odločba o registraciji

1.   Vsaka država članica ali tretja država lahko v šestih mesecih od dne objave v Uradnem listu Evropske unije iz prvega pododstavka člena 6(2) ugovarja načrtovani registraciji, tako da pri Komisiji vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom, ki ima sedež ali stalno prebivališče v eni od držav članic, razen v tisti državi članici, ki je zahtevala registracijo, ali v tretji državi lahko prav tako ugovarja načrtovani registraciji, tako da vloži ustrezno utemeljeno izjavo.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v državi članici, izjavo vložijo v državi članici v roku, ki omogoča ugovor v skladu z odstavkom 1.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali stalno prebivališče v tretji državi, vložijo izjavo pri Komisiji bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v roku, določenem v odstavku 1.

3.   Dopustne so samo izjave o ugovoru, ki jih Komisija prejme v roku, določenem v odstavku 1, in ki:

(a)	izkazujejo neupoštevanje pogojev iz člena 2; ali

(b)	izkazujejo, da je načrtovana registracija imena v nasprotju s členom 3(2), (3) in (4); ali

(c)	izkazujejo, da bi načrtovana registracija imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) že zakonito na trgu; ali

(d)	navajajo podatke, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je ime, za katerega se zahteva registracija, generično v smislu člena 3(1).

Komisija preuči dopustnost ugovorov.

Merila iz točk (b), (c) in (d) prvega pododstavka se ocenijo glede na ozemlje Skupnosti; v primeru pravic intelektualne lastnine to pomeni samo ozemlje ali ozemlja, kjer so navedene pravice zaščitene.

4.   Komisija ime registrira, če ne prejme nobenega dopustnega ugovora v skladu z odstavkom 3.

Registracija se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

5.   Če je ugovor dopusten v skladu z odstavkom 3, Komisija pozove zainteresirane strani, da začnejo ustrezna posvetovanja.

Če v šestih mesecih dosežejo dogovor, zainteresirane strani uradno obvestijo Komisijo o vseh dejavnikih, ki so omogočili navedeni dogovor, tudi o mnenju vlagatelja vloge in vlagatelja ugovora. Če podatki, objavljeni v skladu s členom 6(2), niso bili spremenjeni ali so bile njihove spremembe manjše, kot se jih opredeli v skladu s členom 16(h), Komisija postopa v skladu z odstavkom 4 tega člena. V nasprotnem primeru Komisija ponovno izvede preučitev iz člena 6(1).

Če dogovor ni dosežen, Komisija odloči v skladu s postopkom iz člena 15(2) ter pri tem upošteva dobroverne tradicionalne prakse in dejansko verjetnost zamenjav.

Odločba se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6.   Komisija posodablja register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb.

7.   Dokumenti iz tega člena, ki se pošljejo Komisiji, so sestavljeni v enem od jezikov institucij Evropske unije ali pa jim je priložen overjen prevod v enega od teh jezikov.

Člen 8

Ime, označbe in znaki

1.   Ime, registrirano v skladu s to uredbo, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode ali živila, ki so v skladu z ustreznimi specifikacijami.

2.   Označbi „zaščitena označba porekla“ in „zaščitena geografska označba“ ali z njimi povezani znaki Skupnosti so navedeni na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz Skupnosti, ki se tržijo pod imenom, registriranim po tej uredbi.

3.   Označbi iz odstavka 2 in z njimi povezani znaki Skupnosti so lahko prav tako navedeni na etiketah kmetijskih proizvodov in živil s poreklom iz tretjih držav, ki se tržijo pod imenom, registriranim po tej uredbi.

Člen 9

Odobritev sprememb specifikacije

1.   Skupina z upravičenim interesom, ki izpolnjuje pogoje iz člena 5(1) in (2), lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije zlasti zaradi upoštevanja razvoja znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz člena 4(2)(c).

V vlogah se opišejo predlagane spremembe in se podajo razlogi zanje.

2.   Kadar sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta, se za vlogo za spremembo uporablja postopek iz členov 5, 6 in 7. Če pa so predlagane spremembe manjše, Komisija o vlogi odloča ne da bi uporabila postopek iz člena 6(2) in člena 7; v primeru odobritve Komisija objavi podatke iz člena 6(2).

3.   Kadar sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

(i)	če se geografsko območje nahaja v eni od držav članic, se ta država članica izjasni o odobritvi spremembe ter v primeru, da spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;

(ii)	če se geografsko območje nahaja v tretji državi, o odobritvi predlagane spremembe odloči Komisija.

4.   Če sprememba zadeva začasno spremembo specifikacije zaradi uvedbe obveznih sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov s strani javnih organov, se uporabljajo postopki, določeni v odstavku 3.

Člen 10

Uradni nadzor

1.   Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 v zvezi z obveznostmi po tej uredbi.

2.   Države članice zagotovijo, da ima vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s to uredbo, dostop do sistema uradnega nadzora.

3.   Komisija objavi imena in naslove organov in teles iz odstavka 1 tega člena in člena 11 ter jih redno posodablja.

Člen 11

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.   Glede geografskih označb in označb porekla, povezanih z geografskim območjem v okviru Skupnosti, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več pristojnih organov iz člena 10 in/ali

—	en ali več izvajalcev nadzora iz točke 5 člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode.

Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijami krijejo gospodarski subjekti, ki so podvrženi takemu preverjanju.

2.   Glede geografskih označb in označb porekla, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, preverjanje skladnosti s specifikacijami pred dajanjem proizvoda na trg zagotavlja:

—	en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država in/ali

—	eno ali več certifikacijskih teles za proizvode.

3.   Certifikacijska telesa iz odstavkov 1 in 2 ravnajo in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za telesa, ki upravljajo s sistemi certificiranja proizvodov).

4.   Če so se organi iz odstavkov 1 in 2 odločili preveriti skladnost s specifikacijami, morajo zagotoviti ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imeti na razpolago usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 12

Preklic

1.   Kadar Komisija v skladu s podrobnimi pravili iz člena 16(k) meni, da upoštevanje pogojev specifikacije kmetijskega proizvoda ali živila, ki nosi zaščiteno ime, ni več zagotovljeno, začne postopek iz člena 15(2) za preklic registracije, ki ga nato objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Vsaka fizična ali pravna oseba z upravičenim interesom lahko z utemeljeno zahtevo zahteva preklic registracije.

Smiselno se uporablja postopek iz členov 5, 6 in 7.

Člen 13

Zaščita

1.   Registrirana imena so zaščitena pred:

(a)	vsako neposredno ali posredno komercialno rabo registriranega imena za proizvode, ki jih registracija ne zajema, če so ti proizvodi primerljivi s proizvodi, registriranimi pod tem imenom, ali če bi raba imena izkoriščala sloves zaščitenega imena;

(b)	vsako zlorabo, posnemanjem ali omembo, tudi če je resnično poreklo proizvoda navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „slog“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „imitacija“ ali kakšen podoben izraz;

(c)	vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod, in pred pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)	vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

Kadar registrirano ime vsebuje ime kmetijskega proizvoda ali živila, ki se šteje za generično, uporaba tega generičnega imena na ustreznih proizvodih ali živilih ni v nasprotju s točkama (a) ali (b) prvega pododstavka.

2.   Zaščitena imena ne morejo postati generična.

3.   Za imena, v zvezi s katerimi je vložena vloga v skladu s členom 5, je možno v skladu s členom 7(5) predvideti največ petletno prehodno obdobje samo, če je bilo odločeno, da je ugovor dopusten, ker bi registracija predlaganega imena ogrozila obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) že zakonito na trgu.

Prehodno obdobje se lahko določi tudi za podjetja s sedežem v državi članici ali tretji državi, kjer se nahaja geografsko območje, če so omenjena podjetja zakonito tržila zadevne proizvode in neprekinjeno uporabljala zadevna imena najmanj pet let pred dnem objave iz člena 6(2) ter so to izpostavila v postopku ugovora na nacionalni ravni iz prvega in drugega pododstavka člena 5(5) ali postopku ugovora na ravni Skupnosti iz člena 7(2). Prehodno obdobje iz tega pododstavka in prilagoditveno obdobje iz člena 5(6) skupaj ne smeta trajati več kot pet let. Kadar prilagoditveno obdobje iz člena 5(6) presega pet let, se prehodno obdobje ne odobri.

4.   Brez poseganja v člen 14 Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) lahko dopusti soobstoj registriranega imena in neregistriranega imena, ki označujeta kraj v državi članici ali tretji državi, kadar je to ime enako kot registrirano ime, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	enako neregistrirano ime se je v dobri veri in stalno uporabljalo najmanj 25 let pred 24. julijem 1993;

(b)	izkazano je, da namen rabe nikoli ni bil okoristiti se s slovesom registriranega imena in da raba ni zavajala niti ni mogla zavajati potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(c)	na problematiko enakosti imena je bilo opozorjeno pred registracijo imena.

Zadevni registrirano ime in enako neregistrirano ime lahko soobstajata največ petnajst let, po koncu tega obdobja pa se neregistrirano preneha uporabljati.

Raba zadevnega neregistriranega geografskega imena je dovoljena samo, če je država porekla jasno in vidno označena na etiketi.

Člen 14

Razmerja med blagovnimi znamkami, označbami porekla in geografskimi označbami

1.   Kadar je označba porekla ali geografska označba registrirana po tej uredbi, se vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza eni od situacij iz člena 13 in zadeva isto vrsto proizvoda, zavrne, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za registracijo Komisiji.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2.   Ob ustreznem upoštevanju prava Skupnosti se lahko v eni od situacij iz člena 13 blagovna znamka, ki je prijavljena, registrirana ali v primerih, ko to možnost predvideva zadevna zakonodaja, pridobljena z dobroverno uporabo na ozemlju Skupnosti, bodisi pred dnem zaščite označbe porekla ali geografske označbe v državi porekla bodisi pred 1. januarjem 1996, še naprej uporablja kljub registraciji označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali preklic njene registracije, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (8) ali v Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (9).

Člen 15

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Stalni odbor za zaščitene geografske označbe in označbe porekla.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 16

Izvedbeni predpisi

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2). Ta podrobna pravila vključujejo predvsem:

(a)	seznam surovin iz člena 2(3);

(b)	podatke, ki jih mora vsebovati specifikacija proizvoda iz člena 4(2);

(c)	pogoje, pod katerimi se fizična ali pravna oseba lahko obravnava kot skupina;

(d)	podrobna pravila glede predložitve vlog za registracijo imena, ki označuje čezmejno geografsko območje iz tretjega pododstavka člena 5(1);

(e)	podrobna pravila glede vsebine in načina pošiljanja dokumentov iz člena 5(7) in (9) Komisiji;

(f)	podrobna pravila glede ugovorov iz člena 7, vključno s pravili o ustreznih posvetovanjih med zainteresiranimi stranmi;

(g)	podrobna pravila glede označb in znakov iz člena 8;

(h)	opredelitev manjših sprememb iz drugega pododstavka člena 7(5) in člena 9(2), pri čemer se upošteva, da manjša sprememba ne more zadevati bistvenih značilnosti proizvoda ali spremeniti povezave;

(i)	podrobna pravila glede registra označb porekla in geografskih označb iz člena 7(6);

(j)	pogoje za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda;

(k)	pogoje za preklic registracije.

Člen 17

Prehodne določbe

1.   Imena, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe navedena v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 1107/96 (10) in v Prilogi k Uredbi Komisije (ES) št. 2400/96 (11), se avtomatično vpišejo v register iz člena 7(6) te uredbe. Ustrezne specifikacije se štejejo za specifikacije iz člena 4(1). Vse posebne prehodne določbe v zvezi s takšnimi registracijami se še naprej uporabljajo.

2.   Za že predložene vloge, izjave in zahteve, ki jih je Komisija prejela pred dnem začetka veljavnosti te uredbe:

(a)	se brez poseganja v člen 13(3) ne uporabljajo postopki iz člena 5; in

(b)	povzetek specifikacije, sestavljen v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 383/2004 (12), nadomešča enotni dokument iz člena 5(3)(c).

3.   Komisija lahko po potrebi v skladu s postopki iz člena 15(2) sprejme druge prehodne določbe.

Člen 18

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, vključno stroškov, nastalih pri preučevanju vlog za registracijo, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

Člen 19

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 2081/92 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar pa se člen 8(2) uporablja z učinkom od 1. maja 2009, brez poseganja v proizvode, ki so bili dani na trg pred tem datumom.

---

(1)  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

(2)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/89/ES (UL L 308, 25.11.2003, str. 15).

(3)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(4)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5)  UL L 208, 24.7.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(6)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

(7)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(8)  UL L 40, 11.2.1989, str. 1.

(9)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1.

(10)  Uredba Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, 21.6.1996, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 704/2005 (UL L 118, 5.5.2005, str. 14).

(11)  Uredba Komisije (ES) št. 2400/96 z dne 17. decembra 1996 o vnosu nekaterih imen v „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih oznak“, določen v Uredbi Sveta (EGS) 2081/92 o zaščiti geografskih oznak in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (UL L 327, 18.12.1996, str. 11). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 417/2006 (UL L 72, 11.3.2006, str. 8).

(12)  Uredba Komisije (ES) št. 383/2004 z dne 1. marca 2004 podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 v zvezi s povzetkom glavnih točk specifikacij proizvodov (UL L 64, 2.3.2004, str. 16).

---

---

---

---