This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 31997R1467
Council Regulation (EC) No 1467/97 of 7 July 1997 on speeding up and clarifying the implementation of the excessive deficit procedure
Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem
UL L 209, 2.8.1997, p. 6–11
(ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO, HR)
In force: This act has been changed. Current consolidated version: 30/04/2024
Official Journal L 209 , 02/08/1997 P. 0006 - 0011
UREDBA SVETA (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem SVET EVROPSKE UNIJE JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti drugega pododstavka člena 104c(14) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[1], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2], ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta, (1) ker je treba pospešiti in razjasniti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104c Pogodbe, da bi se izognili čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, in zagotoviti takojšnjo uvedbo ukrepov za njegovo zmanjšanje, če se pojavi; ker so določbe te uredbe, sprejete v ta namen na podlagi člena 104c(14), drugi pododstavek, skupaj z določbami iz Protokola (št. 5) k Pogodbi nov celovit sklop pravil za uporabo člena 104c; (2) ker Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest; (3) ker Pakt za stabilnost in rast sestavljajo ta uredba, Uredba Sveta (ES) št. 1466/97[3], katere namen je doseči okrepljen nadzor nad proračunskim stanjem ter nadzor in uskladitev gospodarskih politik, in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast[4], v kateri so v skladu s členom D Pogodbe o Evropski uniji določene čvrste politične smernice za natančno in pravočasno izvajanje Pakta za stabilnost in rast, še zlasti glede na srednjeročni cilj, doseči čim bolj uravnoteženo proračunsko stanje ali proračunski presežek, h kateremu so se obvezale vse države članice, ter za sprejetje ustreznih popravljalnih proračunskih ukrepov, ki so po njihovem mnenju potrebni za uresničitev ciljev njihovih programov za stabilnost in konvergenco, vsakokrat ko obstajajo informacije o dejanskem ali pričakovanem odmiku od srednjeročnega proračunskega cilja; (4) ker so se v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (EMU) v skladu s členom 104c Pogodbe države članice dolžne izogibati čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju; ker se na podlagi člena 5 Protokola (št. 11) k Pogodbi odstavki 1, 9 in 11 člena 104c ne uporabljajo za Združeno kraljestvo, če ne preide v tretjo fazo; ker se obveznost iz člena 109e(4), da si države članice prizadevajo izogibati se čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, še naprej uporablja za Združeno kraljestvo; (5) ker je Danska na podlagi odstavka 1 Protokola (št. 12) k Pogodbi v okviru Edinburškega sklepa z dne 12. decembra 1992 sporočila, da ne bo sodelovala v tretji fazi; ker se zato odstavka 9 in 11 člena 104c v skladu z odstavkom 2 omenjenega protokola za Dansko ne uporabljata; (6) ker v tretji fazi EMU države članice ostanejo odgovorne za svojo nacionalno proračunsko politiko, s pridržkom določb Pogodbe; ker bodo države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnjevanje svojih odgovornosti v skladu z določbami Pogodbe; (7) ker ravnanje v skladu z zadanim srednjeročnim ciljem, doseči čim bolj uravnoteženo proračunsko stanje ali proračunski presežek, državam članicam omogoča izboljšanje ustreznih pogojev za stabilnost cen in trajnostno rast, ki pospešuje ustvarjanje delovnih mest v vseh državah članicah, in obvladovanje običajnih konjunkturnih nihanj ter sočasno ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja v mejah referenčne vrednosti treh odstotkov BDP; (8) ker je za ustrezno delovanje EMU potrebno, da je konvergenca ekonomskih in proračunskih rezultatov držav članic, ki so uvedle enotno valuto, v nadaljnjem besedilu "sodelujoče države članice", stabilna in trajnostna; ker je v tretji fazi EMU za zagotovitev stabilnosti cen potrebna proračunska disciplina; (9) ker v skladu s členom 109k(3) člena 104c(9) in (11) veljata samo za sodelujoče države članice; (10) ker je treba opredeliti merila za izjemno in začasno preseganje referenčne vrednosti, kot navaja člen 104c(2)(a); ker v povezavi s tem Svet med drugim upošteva večletne proračunske napovedi, ki jih zagotavlja Komisija; (11) ker poročilo Komisije v skladu s členom 104c(3) upošteva tudi, ali javnofinančni primanjkljaj presega javne investicijske odhodke, in vse druge pomembne dejavnike, tudi srednjeročno gospodarsko in proračunsko stanje države članice; (12) ker je treba določiti končne roke za izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se zagotovi njegovo hitro in učinkovito izvajanje; ker je v zvezi s tem treba upoštevati dejstvo, da se proračunsko leto Združenega kraljestva ne ujema s koledarskim letom; (13) ker je treba opredeliti način dejanskega uvajanja sankcij, predvidenih v členu 104c, za zagotovitev učinkovitega izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem; (14) ker bi okrepljen nadzor po Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 skupaj s spremljanjem proračunskega stanja, ki ga izvaja Komisija na podlagi odstavka 2 člena 104c, moral olajšati učinkovito in hitro izvajanje postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem; (15) ker se temu ustrezno, kadar sodelujoča država članica ne sprejme učinkovitih ukrepov za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, zdi tako izvedljivo kot primerno obdobje skupno največ desetih mesecev od dneva posredovanja podatkov o obstoju čezmernega primanjkljaja do sklepa o sprejetju sankcij za izvajanje pritiska na sodelujočo državo članico, da bi take ukrepe sprejela; v tem primeru, in če se postopek začne v marcu, se sankcije izvedejo v koledarskem letu, v katerem se je postopek začel; (16) ker bi morala zadevna država članica po vnaprejšnjem opozorilu pričakovati priporočilo Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja ali nadaljnje ukrepe v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem; ker resnost čezmernega primanjkljaja v tretji fazi zahteva nujne ukrepe vseh prizadetih strani; (17) ker je postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem smiselno zadržati, če zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe kot odgovor na priporočilo iz člena 104c(7) ali na poziv iz člena 104c(9), da se ji s tem zagotovi spodbuda za ustrezno ukrepanje; ker naj se obdobje mirovanja postopka ne upošteva kot del obdobja največ desetih mesecev od dneva posredovanja podatkov o obstoju čezmernega primanjkljaja do dneva uvedbe sankcij; ker je smiselno nemudoma obnoviti postopek, če se predvideni ukrep ne izvaja ali če se izkaže, da je izvedeni ukrep neprimeren; (18) ker je treba, da se zagotovi zadosten svarilni učinek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, od zadevne sodelujoče države članice zahtevati brezobrestni depozit primerne vrednosti, kadarkoli Svet sprejme sklep o uvedbi sankcij; (19) ker opredelitev sankcij v predpisani višini prispeva k pravni varnosti; ker je smiselno, da se znesek depozita veže na BDP zadevne sodelujoče države članice; (20) ker je smiselno poostriti sankcije, kadarkoli zahtevan brezobrestni depozit ne privede do pravočasnega zmanjšanja čezmernega primanjkljaja zadevne sodelujoče države članice; ker je torej smiselno spremeniti depozit v globo; (21) ker je ustrezni ukrep zadevne sodelujoče države članice za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja prvi korak k razveljavitvi sankcij; ker ustrezno zmanjšanje čezmernega primanjkljaja dovoljuje razveljavitev sankcij v skladu z odstavkom 12 člena 104c; ker se vse preostale sankcije razveljavijo šele takrat, ko čezmerni primanjkljaj ne obstaja več; (22) ker Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti[5], vsebuje podrobna pravila za sporočanje proračunskih podatkov držav članic; (23) ker v skladu s členom 109f(8), kjer Pogodba predvideva posvetovalno vlogo za Evropsko centralno banko (ECB), se sklicevanje na ECB šteje za sklicevanje na Evropski monetarni inštitut za obdobje pred ustanovitvijo ECB, SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: ODDELEK 1 OPREDELITEV POJMOV IN OCENE Člen 1 1. Ta uredba vsebuje določbe za pospešitev in razjasnitev postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da se izogne čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju in zagotovi takojšnje uvajanje ukrepov za njegovo zmanjšanje, kadar se ta pojavi. 2. V tej uredbi "sodelujoče države članice" pomeni tiste države članice, ki uvedejo enotno valuto v skladu s Pogodbo, in "nesodelujoče države članice" tiste države, ki ne uvedejo enotne valute. Člen 2 1. Presežek javnofinančnega primanjkljaja nad referenčno vrednostjo se v skladu s členom 104c(2)(a), druga alinea, šteje kot izjemen in začasen, kadar je posledica izrednega dogodka, na katerega država članica ni mogla vplivati in ki ima večji vpliv na finančni položaj vlade v širšem smislu ali je posledica resnega gospodarskega upada. Poleg tega se presežek nad referenčno vrednostjo šteje kot začasen, če proračunske napovedi, ki jih zagotavlja Komisija, kažejo, da bo po prenehanju izrednega dogodka ali resnega gospodarskega upada primanjkljaj padel pod referenčno vrednost. 2. Komisija pri pripravi poročila po členu 104c(3) šteje presežek nad referenčno vrednostjo, ki izhaja iz resnega gospodarskega upada, praviloma za izrednega samo ob letnem zmanjšanju realnega BDP za najmanj 2 %. 3. Svet pri odločanju, ali čezmerni primanjkljaj obstaja, v skladu s členom 104c(6) v svoji celoviti oceni upošteva vsa opažanja države članice, ki kažejo, da je letno zmanjšanje realnega BDP, ki je manjše od 2 %, izjema na podlagi dodatnih dokazov, zlasti o nenadnosti gospodarskega upada ali o akumuliranem upadu proizvodnje kot posledici preteklih trendov. ODDELEK 2 POSPEŠEVANJE POSTOPKA V ZVEZI S ČEZMERNIM PRIMANJKLJAJEM Člen 3 1. V dveh tednih od dneva, ko Komisija sprejme poročilo v skladu s členom 104c(3), pripravi Ekonomsko-finančni odbor mnenje v skladu s členom 104c(4). 2. Če Komisija ob popolnem upoštevanju mnenja iz odstavka 1 meni, da obstaja čezmerni primanjkljaj, predloži svoje mnenje in priporočilo Svetu na podlagi člena 104c(5) in (6). 3. Svet odloči o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104c(6) v treh mesecih od datumov poročanja, določenih v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93. Kadar v skladu s členom 104c(6) odloči, da čezmerni primanjkljaj obstaja, Svet sočasno v skladu s členom 104c(7) na zadevno državo članico naslovi priporočila. 4. V priporočilu Sveta, izdelanem v skladu s členom 104c(7), se zadevni državi članici določi rok največ štirih mesecev za sprejetje učinkovitih ukrepov. V priporočilu se določi tudi skrajni rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja, ki se mora doseči v letu, ki sledi letu ugotovitve obstoja čezmernega primanjkljaja, razen v posebnih okoliščinah. Člen 4 1. Kadar Svet ugotovi, da na podlagi člena 104c(8) učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti v predpisanem roku, sprejme sklep o objavi priporočil nemudoma po preteku skrajnega roka iz člena 3(4) te uredbe. 2. Svet pri presojanju, ali so bili kot odgovor na njegova priporočila v skladu s členom 104c(7) učinkoviti ukrepi sprejeti, opre svoj sklep na javno objavljene odločitve vlade zadevne države članice. Člen 5 Sklep Sveta o pozivu zadevne sodelujoče države članice, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v skladu s členom 104c(9), se sprejme v enem mesecu od ugotovitve Sveta, da v skladu s členom 104c(8) učinkoviti ukrepi niso bili sprejeti. Člen 6 Kadar so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 104c(11), Svet uvede sankcije v skladu s členom 104c(11). Vsak tak sklep se sprejme najkasneje v dveh mesecih po sklepu Sveta o pozivu zadevne sodelujoče države članice, naj sprejme ukrepe v skladu s členom 104c(9). Člen 7 Če sodelujoča država članica ne ukrepa v skladu z zaporednimi sklepi Sveta na podlagi člena 104c(7) in (9), se sklep Sveta o uvedbi sankcij v skladu z odstavkom 11 člena 104c sprejme v desetih mesecih od datumov poročanja iz Uredbe (ES) št. 3605/93, kot je navedeno v členu 3(3) te uredbe. Pospešeni postopek se uporabi v primeru namerno načrtovanega primanjkljaja, glede katerega Svet odloči, da je čezmeren. Člen 8 Sklep Sveta o zaostritvi sankcij v skladu s členom 104c(11), razen v primeru spremembe depozitov v globe na podlagi člena 14 te uredbe, se sprejme najkasneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) št. 3605/93. Sklep Sveta o razveljavitvi nekaterih ali vseh njegovih odločitev v skladu s členom 104c(12) se sprejme čimprej in v vsakem primeru najkasneje v dveh mesecih po datumih poročanja iz Uredbe (ES) 3605/93. ODDELEK 3 MIROVANJE POSTOPKA IN SPREMLJANJE Člen 9 1. Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem miruje: - če zadevna država članica ravna v skladu s priporočili iz člena 104c(7), - če zadevna sodelujoča država članica ravna v skladu s pozivi iz člena 104c(9). 2. Obdobje mirovanja postopka se ne upošteva niti v desetmesečnem obdobju, navedenem v členu 7, niti v dvomesečnem obdobju, navedenem v členu 6 te uredbe. Člen 10 1. Komisija in Svet spremljata izvajanje ukrepov, ki jih sprejme: - država članica kot odgovor na priporočila iz člena 104c(7), - zadevna sodelujoča država članica kot odgovor na pozive iz člena 104c(9). 2. Če sodelujoča država članica sprejetega ukrepa ne izvaja ali če je po mnenju Sveta izvedeni ukrep neprimeren, Svet nemudoma sprejme sklep po členu 104c(9) ali členu 104c(11). 3. Če dejanski podatki iz Uredbe (ES) št. 3605/93 kažejo, da sodelujoča država članica ni zmanjšala čezmernega primanjkljaja v predpisanih rokih bodisi v priporočilu iz člena 104c(7) bodisi v pozivu iz člena 104c(9), Svet nemudoma sprejme sklep po členu 104c(9) ali členu 104c(11). ODDELEK 4 SANKCIJE Člen 11 Kadarkoli Svet sprejme sklep o uvedbi sankcij proti sodelujoči državi članici v skladu s členom 104c(11), se praviloma zahteva brezobrestni depozit. Svet se lahko odloči za dopolnitev tega depozita z ukrepi iz prve in druge alinee člena 104c(11). Člen 12 1. Kadar je čezmerni primanjkljaj posledica neizpolnjevanja merila razmerja javnofinančnega primanjkljaja kot v členu 104c(2)(a), znesek prvega depozita obsega stalni sestavni del, ki je enak 0,2 % BDP, in spremenljivi sestavni del, ki je enak eni desetini razlike med primanjkljajem kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in referenčno vrednostjo 3 % BDP. 2. Vsako naslednje leto do odprave sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja Svet oceni, ali je zadevna sodelujoča država članica sprejela učinkovite ukrepe kot odgovor na poziv Sveta iz člena 104c(9). V tej letni oceni Svet v skladu s členom 104c(11) in brez poseganja v člen 13 te uredbe odloči o zaostritvi sankcij, razen kadar zadevna sodelujoča država članica uskladi svoje ravnanje s pozivom Sveta. Če se sprejme sklep o dodatnem depozitu, je ta enak eni desetini razlike med primanjkljajem kot odstotkom BDP v prejšnjem letu in referenčno vrednostjo 3 % BDP. 3. Posamezni depozit, omenjen v odstavkih 1 in 2, ne presega zgornje meje 0,5 % BDP. Člen 13 Svet v skladu s členom 104c(11) praviloma spremeni depozit v globo, če se dve leti po sklepu, s katerim se od zadevne sodelujoče države članice zahteva polog depozita, čezmerni primanjkljaj po mnenju Sveta ni zmanjšal. Člen 14 V skladu s členom 104c(12) Svet razveljavi sankcije iz prve in druge alinee člena 104c(11) glede na napredek, ki ga je zadevna sodelujoča država članica dosegla pri zmanjševanju čezmernega primanjkljaja. Člen 15 V skladu s členom 104c(12) Svet razveljavi vse preostale sankcije, če se sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja razveljavi. Globe, uvedene v skladu s členom 13 te uredbe, se zadevni sodelujoči državi članici ne povrnejo. Člen 16 Depoziti iz členov 11 in 12 te uredbe se položijo pri Komisiji. Obresti na depozite ter globe iz člena 13 te uredbe pomenijo druge prihodke, navedene v členu 20l Pogodbe, in se porazdelijo med sodelujoče države članice, ki nimajo čezmernega primanjkljaja, kot je določeno v členu 104c(6), sorazmerno z deleži teh držav v skupnem BNP. ODDELEK 5 PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 17 Za namen te uredbe in dokler ima Združeno kraljestvo proračunsko leto, ki se ne ujema s koledarskim, se določbe oddelkov 2, 3, in 4 te uredbe za Združeno kraljestvo uporabljajo v skladu s Prilogo. Člen 18 Ta uredba začne veljati 1. januarja 1999. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 7. julija 1997 Za Svet Predsednik J.-C. JUNCKER PRILOGA ROKI, KI SE UPORABLJAJO ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO 1. Z namenom zagotovitve enakega obravnavanja vseh držav članic Svet pri sprejemanju sklepov v oddelkih 2, 3 in 4 te uredbe upošteva drugačno proračunsko leto Združenega kraljestva tako, da sklepe v zvezi z Združenim kraljestvom sprejema v neki točki proračunskega leta te države, ki je podobna točki, v kateri se sprejemajo ali se bodo sprejemali sklepi v primerih drugih držav članic. 2. Določbe, opredeljene v Stolpcu I spodaj, se nadomestijo z določbami v Stolpcu II. Stolpec 1 Stolpec 2 "tri mesece od datumov poročanja, določenih v členu 4(2) in (3) Uredbe (ES) št. 3605/93" (Člen 3(3)) "pet mesecev po koncu proračunskega leta, v katerem se je pojavil primanjkljaj" "letu, ki sledi letu ugotovitve" (Člen 3(4)) "proračunskemu letu, ki sledi njegovi ugotovitvi" "desetih mesecih od datumov poročanja iz Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93, kot je navedeno v členu 3(3) te uredbe" (Člen 7) "dvanajstih mesecih od konca proračunskega leta, v katerem se je pojavil primanjkljaj"' "prejšnjem letu" (Člen 12(1)) "prejšnjem proračunskem letu" [1] UL C 368, 6.12.1996, str. 12. [2] UL C 380, 16.12.1996, str. 29. [3] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [4] UL C 236, 2.8.1997, str. 1. [5] UL L 332, 31.12.1993, str. 7.