(1)

Čeprav so se kratkoročne motnje v oskrbi s plinom dogajale že v preteklosti, se razmere v letu 2022 zaradi več dejavnikov razlikujejo od prejšnjih kriz v oskrbi s plinom. Stopnjevanje vojaške agresije Rusije proti Ukrajini od februarja 2022 je privedlo do zvišanja cen, ki je doslej brez primere. Zaradi tega zvišanja cen se bodo verjetno bistveno spremenile spodbude za napolnitev podzemnih skladišč plina v Uniji. V sedanjih geopolitičnih razmerah nadaljnjih motenj v oskrbi s plinom ni mogoče izključiti. Take motnje oskrbe bi lahko resno škodile državljanom in gospodarstvu Unije, saj je Unija v veliki meri še vedno odvisna od zunanje oskrbe s plinom, na katero lahko konflikt vpliva.

(2)

Narava in posledice teh nedavnih dogodkov so obsežne in vplivajo na celotno Unijo, zato zahtevajo celovit odziv Unije. Ta odziv bi moral dajati prednost ukrepom, ki lahko okrepijo zanesljivost oskrbe s plinom na ravni Unije, zlasti oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom. K doseganju tega cilja bistveno prispevajo prihranki energije in energijska učinkovitost. Zato je ključno, da Unija ukrepa usklajeno, da bi preprečila morebitna tveganja zaradi potencialnih motenj v oskrbi s plinom, brez poseganja v pravico držav članic do izbire med različnimi viri energije in splošno strukturo njihove oskrbe z energijo v skladu s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(3)

Podzemna skladišča plina prispevajo k zanesljivosti oskrbe s plinom, dobro napolnjena podzemna skladišča plina pa zagotavljajo zanesljivost oskrbe s plinom z zagotavljanjem dodatnega plina v primeru povečanega povpraševanja ali motenj v oskrbi. Do motenj v oskrbi s plinom iz plinovodov lahko pride kadar koli, zato bi bilo treba uvesti ukrepe v zvezi z ravnjo napolnjenosti podzemnih skladišč plina v Uniji, da se zagotovi zanesljivost oskrbe s plinom v zimi 2022/2023.

(4)

Z Uredbo (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil uveden solidarnostni mehanizem kot instrument za ublažitev učinkov hudih izrednih razmer znotraj Unije, v katerih je v eni od držav članic ogrožena oskrba solidarnostno zaščitenih odjemalcev s plinom, ki je bistvena varnostna potreba in nujna prednostna naloga. V primeru izrednih razmer na ravni Unije se s takojšnjim odzivom zagotovi, da lahko države članice odjemalcem zagotovijo večjo zaščito.

(5)

Učinek vojaške agresije Rusije proti Ukrajini je pokazal, da obstoječa pravila o zanesljivosti oskrbe niso prilagojena nenadnim velikim spremembam geopolitičnih razmer, pri katerih pomanjkanje oskrbe in poskoki cen niso le posledica okvar infrastrukture ali ekstremnih vremenskih razmer, temveč tudi namernih večjih dogodkov in daljših ali nenadnih motenj v oskrbi. Zato je treba obravnavati nenadna močno povečana tveganja, ki so posledica trenutnih sprememb geopolitičnih razmer, tudi z diverzifikacijo oskrbe Unije z energijo.

(6)

Na podlagi analiz Komisije, med drugim o ustreznosti ukrepov za zagotovitev oskrbe s plinom, in okrepljene analize pripravljenosti na tveganja po vsej Uniji, ki sta jo februarja 2022 izvedli Komisija in koordinacijska skupina za plin (KSP), ustanovljena z Uredbo (EU) 2017/1938, bi morala vsaka država članica načeloma zagotoviti, da so podzemna skladišča plina, ki se nahajajo na njenem ozemlju in so neposredno povezana s tržnim območjem te države članice, do 1. novembra vsako leto na ravni države članice napolnjena vsaj do 90 % svoje zmogljivosti (v nadaljnjem besedilu: cilj napolnjenosti), niz vmesnih ciljev za vsako državo članico pa se določi za maj, julij, september in februar (v nadaljnjem besedilu: krivulja polnjenja) naslednjega leta. Na nekatere države članice, ki imajo znatne podzemne skladiščne zmogljivosti, bi obveznost doseganja cilja napolnjenosti skladišč na njihovem ozemlju nesorazmerno vplivala. Zato bi bilo treba obveznost, da svoja podzemna skladišča plina napolnijo, zmanjšati na 35 % njihove povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih. To ne bi smelo posegati v obveznost drugih držav članic, da prispevajo k napolnitvi zadevnih podzemnih skladišč plina. Države članice bi morale pod določenimi pogoji imeti možnost odločiti, da bodo cilj napolnjenosti delno dosegle z upoštevanjem zalog utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), shranjenih v obratih za UZP. Ti cilji napolnjenosti so potrebni, da se odjemalce v Uniji ustrezno zaščiti pred nezadostno oskrbo s plinom. Glede na dejstvo, da bo ta uredba začela veljati po začetku sezone polnjenja skladišč in da bodo imele države članice omejen čas za njeno izvedbo, bi za leto 2022 morala veljati nižji cilj 80-odstotne napolnjenosti in manjše število vmesnih ciljev.

(7)

Države članice bi si morale pri polnjenju svojih skladišč prizadevati za diverzifikacijo dobaviteljev plina, da bi zmanjšale svojo odvisnost, kadar bi ta lahko ogrozila zanesljivost oskrbe z energijo ali bistvene varnostne interese Unije ali držav članic.

(8)

Vsako leto od februarja 2023 bi bilo treba skladiščenje plina posebej spremljati, da se prepreči nenadno praznjenje podzemnih skladišč plina sredi zime, kar bi lahko povzročilo izzive v zvezi z zanesljivostjo oskrbe pred koncem zime. Krivulje polnjenja bi morale omogočati neprekinjeno spremljanje skozi celotno sezono polnjenja skladišč.

(9)

Vsaka država članica s podzemnimi skladišči plina bi morala za takšna skladišča na svojem ozemlju, neposredno povezana z njenim tržnim območjem, vsako leto od leta 2023 Komisiji posredovati osnutek krivulje polnjenja v zbirni obliki. Ob upoštevanju ocene KSP bi Komisija morala sprejeti sklep o določitvi krivulje polnjenja za vsako državo članico tako, da se ne povzroči neupravičenega izkrivljanja konkurenčnosti podzemnih skladišč plina v zadevni državi članici v primerjavi s takimi skladišči, ki se nahajajo v sosednjih državah članicah.

(10)

Da bi od leta 2023 za vsako državo članico s podzemnimi skladišči plina na podlagi osnutka krivulje polnjenja, ki ga predloži vsaka taka država članica, določili krivuljo polnjenja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(11)

Krivulja polnjenja za vsako državo članico s podzemnimi skladišči plina bi morala vključevati niz vmesnih ciljev in bi morala temeljiti na povprečni stopnji napolnjenosti za to državo članico v predhodnih petih letih. Za države članice, za katere je cilj napolnjenosti znižan na 35 % njihove povprečne letne porabe plina, bi bilo treba ustrezno znižati vmesne cilje krivulje polnjenja.

(12)

Kadar država članica zaradi tehničnih težav – na primer v zvezi s plinovodi, ki napajajo podzemna skladišča plina, ali z napravami za vbrizgavanje – ne more pravočasno doseči ciljev napolnjenosti, bi morala država članica imeti možnost, da cilj napolnjenosti doseže pozneje. Vendar bi bilo treba vsak cilj napolnjenosti doseči takoj, ko je to tehnično mogoče, v vsakem primeru pa najpozneje do 1. decembra zadevnega leta, da se zagotovi zanesljivost oskrbe s plinom v zimskem obdobju.

(13)

Mogoče je, da država članica cilja napolnjenosti ali vmesnega cilja napolnjenosti ne more doseči zaradi izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije – kot kadar je oskrba s plinom nezadostna, kot je navedeno v členu 11(1), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1938 –, ki jih Komisija razglasi na zahtevo ene oziroma več držav članic, ki razglasijo izredne razmere na nacionalni ravni v smislu navedene uredbe. Zato se cilji napolnjenosti, vključno s ciljem porazdelitve bremena, ne bi smeli uporabljati, kadar Komisija razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije na podlagi člena 12 navedene uredbe in dokler take razmere trajajo.

(14)

Pristojni organi bi morali stalno spremljati ravni napolnjenosti podzemnih skladišč plina za zagotovitev, da ni odstopanja od krivulj polnjenja. Za odstopanje od krivulj polnjenja bi moral veljati razpon petih odstotnih točk. Kadar je raven napolnjenosti v državi članici za več kot pet odstotnih točk nižja od ravni njene krivulje polnjenja, bi moral pristojni organ nemudoma sprejeti učinkovite ukrepe za povečanje ravni napolnjenosti. Države članice bi morale o takih ukrepih obvestiti Komisijo in KSP.

(15)

Vsako znatno in trajno odstopanje države članice od njene krivulje polnjenja lahko ogrozi ustrezne ravni napolnjenosti in cilj napolnjenosti, ki so potrebni, da se v duhu solidarnosti zagotovi zanesljivost oskrbe s plinom v Uniji. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v primeru takega znatnega in trajnega odstopanja od krivulje napolnjenosti ali odstopanja od cilja napolnjenosti sprejme učinkovite ukrepe za preprečevanje težav z zanesljivostjo oskrbe s plinom, ki so posledica nenapolnjenih skladišč. Komisija bi morala pri odločanju o takih učinkovitih ukrepih upoštevati specifične razmere v zadevni državi članici, kot je velikost podzemnih skladišč plina glede na domačo porabo plina ali pomembnost podzemnih skladišč plina za zanesljivost oskrbe s plinom v regiji ter morebitne obstoječe obrate za skladiščenje UZP. Ker bo ta uredba začela veljati po začetku sezone polnjenja skladišč v letu 2022, bi bilo treba pri vseh ukrepih, ki jih Komisija sprejme za odpravo odstopanj od krivulje polnjenja za leto 2022, upoštevati omejen čas, ki je na voljo za izvedbo te uredbe na nacionalni ravni. Komisija bi morala zagotoviti, da ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, ne da bi nesorazmerno obremenili države članice, udeležence na trgu plina, operaterje skladiščnih sistemov ali odjemalce.

(16)

Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izpolnitev ciljev napolnjenosti. Pri tem bi si morale prizadevati najprej za uporabo tržnih ukrepov, kjer je to mogoče, da bi se izognili nepotrebnim motnjam na trgu. Države članice bi morale imeti proste roke pri določanju višjega cilja napolnjenosti, da bi Unija lahko v letu 2022 skupaj dosegla raven 85-odstotne napolnjenosti podzemnih skladišč plina v Uniji. Glede na različne regulativne ureditve, ki so v številnih državah članicah že vzpostavljene za podporo polnjenja skladišč, se ne bi smelo uvesti specifičnega instrumenta za doseganje krivulj polnjenja ali cilja napolnjenosti. Države članice lahko same izberejo najprimernejši instrument za svoje nacionalne sisteme, če so izpolnjeni določeni pogoji. Države članice ali pristojni regulativni organi bi zato morali imeti možnost, da določijo, od katerih udeležencev na trgu se zahteva, da zagotovijo napolnitev podzemnih skladišč plina. Morali bi imeti tudi možnost odločiti, ali regulativna sredstva, kot so ukrepi, ki jih omogočajo obstoječa tržna pravila Unije in s katerimi se od imetnikov zmogljivosti zahteva, da sprostijo neizkoriščene zmogljivosti, zadostujejo za doseganje ciljev napolnjenosti ali pa so potrebne finančne spodbude ali rabati pri tarifah za skladiščenje. Če država članica dobaviteljem plina zaščitenim odjemalcem na njenem ozemlju naloži obveznost skladiščenja plina v podzemnih skladiščih plina, bi bilo treba količino skladiščenega plina določiti na podlagi količine zemeljskega plina, ki se dobavlja tem zaščitenim odjemalcem. Države članice bi se morale medsebojno uskladiti in uporabljati instrumente, kot so platforme za nakup UZP, da bi čim bolj povečale uporabo UZP za napolnitev skladišč. Poleg tega bi države članice morale zmanjšati infrastrukturne in regulativne ovire za skupno uporabo UZP za napolnitev skladišč.

(17)

V sporočilu Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom „REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo“ je pojasnjeno, da pravo Unije državam članicam omogoča, da dobaviteljem plina zagotovijo pomoč v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU, da bi zagotovile napolnitev skladišč, na primer v obliki jamstev (dvosmerna pogodba na razliko).

(18)

Vsi ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za zagotovitev polnjenja podzemnih skladišč plina, vključno s pogoji, ki se uvedejo za polnjenje na podlagi porazdelitve bremen, in pogoji, ki se uvedejo za praznjenje podzemnih skladišč plina, bi morali biti nujni, jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi ter ne bi smeli neupravičeno izkrivljati konkurence ali pravilnega delovanja notranjega trga plina oziroma ogrožati zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije. Taki ukrepi zlasti ne bi smeli privesti do krepitve prevladujočega položaja ali nepričakovanih dobičkov podjetij, ki nadzorujejo podzemna skladišča plina ali so rezervirala, vendar niso uporabljala skladiščnih zmogljivosti.

(19)

Učinkovita uporaba obstoječe infrastrukture, vključno s čezmejnimi prenosnimi zmogljivostmi, podzemnimi skladišči plina in obrati za UZP, je pomembna za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom v duhu solidarnosti. Odprte energetske meje so ključne za zanesljivost oskrbe s plinom, tudi v času motenj v oskrbi s plinom na nacionalni ali regionalni ravni oziroma na ravni Unije. Zato ukrepi, sprejeti za zagotovitev polnjenja podzemnih skladišč plina, ne bi smeli blokirati ali omejevati čezmejnih zmogljivosti, dodeljenih v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2017/459 (5). Poleg tega bi morale države članice zagotoviti, da skladišča ostanejo na voljo, tudi sosednjim državam članicam in kadar so razglašene izredne razmere, kot je navedeno v členu 11(1), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1938.

(20)

Obveznost skladiščenja bo verjetno pomenila finančno breme za zadevne udeležence na trgu v tistih državah članicah, ki imajo na svojem ozemlju ustrezna podzemna skladišča plina, povečanje ravni zanesljivosti oskrbe s plinom pa naj bi koristilo vsem državam članicam, vključno s tistimi, ki nimajo podzemnih skladišč plina. Da bi porazdelile breme zagotavljanja zanesljivosti oskrbe s plinom z zadostno napolnjenostjo podzemnih skladišč plina v Uniji v duhu solidarnosti, bi morale države članice brez podzemnih skladišč plina uporabljati podzemna skladišča plina v drugih državah članicah. Če država članica nima povezave z drugimi državami članicami ali zaradi njenih omejenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti ali drugih tehničnih razlogov ne more uporabljati podzemnih skladišč plina v drugih državah članicah, bi bilo treba to obveznost ustrezno zmanjšati.

(21)

Države članice brez podzemnih skladišč plina bi morale zagotoviti, da imajo udeleženci na trgu v takih državah članicah sklenjene dogovore v državah članicah, ki imajo taka skladišča in do 1. novembra zagotavljajo uporabo skladiščnih količin, ki ustrezajo vsaj 15 % njihove povprečne letne porabe plina v predhodnih petih letih. Vendar bi države članice brez podzemnih skladišč plina morale imeti tudi možnost, da skupaj z eno ali več državami članicami, ki imajo podzemna skladišča plina, oblikujejo alternativni mehanizem za delitev bremena. Pri obravnavi mehanizma za delitev bremena bi bilo treba upoštevati tudi druge obstoječe enakovredne ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, kot je enakovredna obveznost za druga goriva poleg zemeljskega plina, vključno z nafto, če so izpolnjeni določeni pogoji. Države članice bi morale o takih alternativnih mehanizmih za delitev bremena uradno obvestiti Komisijo ter dokazati tehnične omejitve in enakovrednost sprejetih ukrepov.

(22)

Mogoče je, da imajo ukrepi, s katerimi države članice brez podzemnih skladišč plina breme obveznosti skladiščenja delijo z državami članicami, ki imajo podzemna skladišča plina, finančne posledice za zadevne udeležence na trgu. Državam članicam, brez podzemnih skladišč plina bi zato moralo biti dovoljeno, da udeležencem na trgu zagotovijo finančne spodbude ali nadomestila za izpad prihodkov ali za stroške obveznosti, ki so jim naložene in jih ni mogoče pokriti s prihodki. Če se taki ukrepi financirajo z dajatvijo, se te ne bi smelo uporabljati za čezmejne povezovalne točke.

(23)

Učinkovito spremljanje in poročanje je bistveno za oceno narave in obsega tveganj, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom, ter za izbiro ustreznih ukrepov za preprečevanje takih tveganj. Upravljavci podzemnih skladišč plina bi morali v sezoni polnjenja skladišč pristojnim organom mesečno poročati o ravneh napolnjenosti. Lastnike in upravljavce podzemnih skladišč plina se tudi spodbuja, da na osrednji platformi za poročanje redno vstavijo zmogljivost in raven napolnjenosti za vsako podzemno skladišče plina.

(24)

Pristojni organi imajo pomembno vlogo pri spremljanju zanesljivosti oskrbe s plinom in zagotavljajo ravnovesje med zanesljivostjo oskrbe s plinom in stroški za odjemalce, ki nastanejo zaradi ukrepov. Pristojni organ vsake države članice ali drug subjekt, ki ga imenuje država članica, bi moral spremljati ravni napolnjenosti podzemnih skladišč plina na svojem ozemlju in o rezultatih poročati Komisiji. Komisiji bi tudi moralo biti omogočeno, da po potrebi povabi Agencijo Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), naj pomaga pri spremljanju.

(25)

Bistveno je, da se pri izvedbi ocene tveganja v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2017/1938 upoštevajo vsa tveganja, ki bi lahko resno vplivala na zanesljivost oskrbe s plinom. Zato bi bilo treba v okviru pristopa na podlagi tveganja pri ocenjevanju zanesljivosti oskrbe s plinom ter določanju preventivnih in blažilnih ukrepov upoštevati tudi scenarije, v katerih pride do popolne prekinitve oskrbe iz posameznega vira. Da bi zagotovili čim večjo pripravljenost in da bi preprečili motnje v oskrbi s plinom in ublažili učinke takih motenj, bi bilo treba izvesti skupne ocene tveganja in nacionalne ocene tveganja ob upoštevanju takih scenarijev. To bi omogočilo usklajevanje ukrepov za ublažitev posledic izrednih razmer in optimizacijo virov za zagotovitev neprekinjene oskrbe v primeru popolne prekinitve oskrbe.

(26)

Okrepiti bi bilo treba vlogo KSP, in sicer z izrecnim mandatom, da spremlja uspešnost držav članic in razvija najboljše prakse glede zanesljivosti oskrbe s plinom. Komisija bi zato morala redno poročati KSP, KSP pa bi Komisiji morala pomagati pri spremljanju ciljev napolnjenosti in zagotavljanju, da so izpolnjeni.

(27)

KSP je ključni svetovalec Komisije, ki omogoča usklajevanje ukrepov za zanesljivost oskrbe in ji pomaga kadar koli, zlasti pa v primeru krize. Komisija v pričakovanju morebitne krize nemudoma skliče sestavo KSP za krizno upravljanje, kot je potrebno, da bi se zagotovila čim večja pripravljenost in hitra izmenjava informacij. Sestava KSP za krizno upravljanje bi morala pomagati Komisiji, dokler je to potrebno. Zato bi KSP morala vzdrževati komunikacijske kanale z državami članicami in vsemi zadevnimi udeleženci na trgu na področju zanesljivosti oskrbe s plinom ter zbirati informacije, pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije.

(28)

Sektor sistemov za skladiščenje je zelo pomemben za Unijo, zanesljivost njene oskrbe z energijo in druge bistvene varnostne interese Unije. Zato se podzemna skladišča plina štejejo za kritično infrastrukturo v smislu Direktive Sveta 2008/114/ES (6). Države članice naj ukrepe, ki jih uvaja ta uredba, upoštevajo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter poročilih o napredku, sprejetih v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(29)

V mreži sistemov za skladiščenje so potrebne dodatne varovalke, da se preprečijo grožnje javnemu redu in javni varnosti v Uniji ali blaginji državljanov Unije. Države članice bi morale zagotoviti, da nacionalni regulativni organ ali drug pristojni organ, ki ga imenuje država članica, certificira vsakega operaterja skladiščnega sistema, vključno z operaterji skladiščnega sistema, ki so pod nadzorom operaterjev prenosnih sistemov, da se zagotovi, da zanesljivost oskrbe z energijo ali kakršnih koli drugih bistvenih varnostnih interesov v Uniji ali kateri koli državi članici ni ogrožena z vplivanjem na operaterje skladiščnih sistemov. Za analizo morebitnih tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe z energijo je pomembno usklajevanje med državami članicami pri izvajanju ocene zanesljivosti oskrbe. To ocenjevanje ne bi smelo razlikovati med udeleženci na trgu, v celoti pa bi se morala upoštevati načela dobro delujočega notranjega trga. Da bi hitro zmanjšali tveganje, ki izhaja iz nizkih ravni napolnjenosti, bi bilo treba to certificiranje prednostno in hitreje izvajati za večja podzemna skladišča, ki so imela do pred kratkim stalno nizko raven napolnjenosti, da se lahko izključijo ali po možnosti odpravijo morebitne težave z zanesljivostjo oskrbe s plinom, ki izhajajo iz nadzora nad takimi velikimi skladišči. Glede na to, da je povprečna raven napolnjenosti vseh podzemnih skladišč plina v Uniji v predhodnih šestih letih 31. marca znašala 35 % njihove najvišje zmogljivosti, bi bilo treba prag za določitev nenavadno nizke ravni napolnjenosti za marec 2021 in marec 2022 določiti na 30 %.

(30)

Nacionalni regulativni organi ali drug pristojni organ, ki ga imenuje zadevna država članica (v nadaljnjem besedilu v vsakem primeru: organ za certificiranje), bi morali zavrniti certificiranje, kadar ugotovijo, da bi lahko oseba, ki neposredno ali posredno nadzoruje operaterja skladiščnega sistema ali uveljavlja kakršne koli pravice v zvezi z njim, ogrozila zanesljivost oskrbe z energijo ali kateri koli drug bistveni varnostni interes na nacionalni ali regionalni ravni ali ravni Unije. Pri pripravi te ocene bi moral organ za certificiranje upoštevati poslovne odnose, ki bi lahko negativno vplivali na spodbude in sposobnost upravljavca skladiščnega sistema, da napolni podzemno skladišče plina, ter mednarodne obveznosti Unije in vsa druga posebna dejstva in okoliščine primera. Da bi zagotovili dosledno uporabo pravil certificiranja po vsej Uniji, upoštevanje mednarodnih obveznosti Unije ter solidarnost in energetsko varnost v Uniji, bi moral organ za certificiranje pri sprejemanju odločitev o certificiranju v največji možni meri upoštevati mnenje Komisije ter po potrebi tudi revidirati svoj osnutek odločitve. Kadar organ za certificiranje zavrne certificiranje, bi moral imeti pooblastilo, da od katere koli osebe zahteva odsvojitev deleža ali pravic, ki jih ima pri lastniku skladiščnega sistema ali operaterju skladiščnega sistema, in da določi rok za takšno odsvojitev, odredi kateri koli drug ustrezen ukrep, s katerim zagotovi, da ta oseba ali te osebe ne morejo izvajati nadzora ali pravice nad navedenim lastnikom skladiščnega sistema ali operaterjem skladiščnega sistema, ter da odloči o ustreznih izravnalnih ukrepih. Vsi ukrepi, ki so v sklepu o certificiranju sprejeti za obravnavanje tveganj glede zanesljivosti oskrbe s plinom ali drugih bistvenih varnostnih interesov, bi morali biti nujni, jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni in nediskriminatorni.

(31)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). Spoštovani sta zlasti pravica posameznika, da se mu lastnina ne odvzame, razen v javno korist v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, vendar le proti pravični in pravočasni odškodnini za njeno izgubo, kot je določeno v členu 17 Listine, ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, kot je določena v členu 47 Listine.

(32)

Če bi morala podjetja kupovati več plina, ko je njegova cena visoka, bi se lahko zaradi tega cene še zvišale. Zato bi morali imeti regulativni organi možnost, da uporabijo do 100-odstotni popust za vstopne in izstopne tarife za prenosne in distribucijske zmogljivosti v skladišča, tako podzemna skladišča plina kot obrate za UZP, ter iz njih, zaradi česar bi bilo skladiščenje za udeležence na trgu privlačnejše. Nacionalni regulativni organi in organi, pristojni za konkurenco, naj svoja pooblastila uporabijo tudi za učinkovito preprečevanje neupravičenih povišanj tarif za skladiščenje.

(33)

Glede na trenutne izjemne okoliščine in negotovosti, povezane s prihodnjimi spremembami v geopolitičnih razmerah, naj države članice cilje napolnjenosti dosežejo čim prej.

(34)

Ob upoštevanju neposredne nevarnosti za zanesljivost oskrbe s plinom, ki jo povzroča vojaška agresija Rusije proti Ukrajini, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi. Zaradi izjemne narave sedanjih okoliščin bi se morale nekatere določbe, uvedene s to uredbo, uporabljati le do 31. decembra 2025.

(35)

Ta uredba bi morala nujno postati del pravnega reda Energetske skupnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti, ki je bila podpisana v Atenah 25. oktobra 2005, veljati pa je začela 1. julija 2006.

(36)

Uredbo (EU) 2017/1938 in Uredbo (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –