(1)

V členu 43(3) Pogodbe je določeno, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)

V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je določeno, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, kar vključuje, če je ustrezno, poročila, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenj svetovalnih svetov.

(3)

Svet je zadolžen za sprejemanje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP) iz člena 2(2) navedene uredbe. Na podlagi člena 16(1) navedene uredbe se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)

Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih vidikov ter zagotavljanju poštene obravnave med ribiškimi sektorji in ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z deležniki, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov.

(5)

Na podlagi člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja velja v celoti od 1. januarja 2019, tako da se iztovorijo vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. V členu 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je treba v primeru, ko je za ribji stalež uvedena obveznost iztovarjanja, ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva sprememba pri določanju ribolovnih možnosti, ki ne odražajo več iztovarjanja, temveč ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela več delegiranih uredb, v katerih so določene podrobnosti v zvezi z izvajanjem obveznosti iztovarjanja v obliki posebnih načrtov za zavržke.

(6)

Pri ribolovnih možnostih za staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja (namesto na količini želenega ulova iz mnenja), ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko kot izjema od obveznosti iztovarjanja še naprej zavržejo, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulova iz mnenja.

(7)

ICES je za nekatere staleže izdal znanstveno mnenje za nični ulov. Če so TAC za te staleže določeni na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev, pri mešanem ribolovu privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti hkrati pri največjem trajnostnem donosu (MSY), je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Stopnja teh TAC bi morala biti taka, da se zmanjša smrtnost teh staležev ter spodbuja izboljšanje selektivnosti in izogibanja.

(8)

Da bi kolikor je mogoče zagotovili uporabo ribolovnih možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova.

(9)

Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven. Da bi se preprečili nezakoniti zavržki rib, bi bilo treba prav tako določiti tehnične in nadzorne ukrepe, ki so neločljivo povezani z ribolovnimi možnostmi.

(10)

V skladu z večletnim načrtom za zahodne vode, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta (2) (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt za zahodne vode), je bilo treba ciljno ribolovno umrljivost v skladu z razponi FMSY, opredeljenimi v členu 2 navedene uredbe, za staleže iz člena 1(1) navedene uredbe doseči čim prej ter postopoma in z rastočim ritmom do leta 2020, nato pa se ohranja v razponih FMSY v skladu s členom 4 navedene uredbe. Zato bi bilo treba skupno ribolovno umrljivost za brancina (Dicentrarchus labrax) v razdelkih ICES 8a in 8b določiti v skladu z MSY in ob upoštevanju gospodarskega in rekreacijskega ulova ter vključno z zavržki (skupno 3 108 ton v skladu z mnenjem ICES). Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ribolovna umrljivost zaradi njihovih flot in rekreacijskih ribičev ne preseže točkovne vrednosti FMSY, kot je določeno v členu 4(3) in (4) Uredbe (EU) 2019/472.

(11)

Še naprej bi bilo treba izvajati tudi ukrepe za rekreacijski ribolov brancina, saj ima ta ribolov precejšen učinek na staleže te vrste. V mejah znanstvenega mnenja bi bilo treba ohraniti omejitve za vreče. Izključiti bi bilo treba pritrjene mreže, saj niso dovolj selektivne, poleg tega pa bi število ujetih osebkov verjetno preseglo določene omejitve. Ob upoštevanju okoljskih, socialnih in ekonomskih razmer ter zlasti odvisnosti gospodarskih ribičev v obalnih skupnostih od teh staležev, bi se s temi ukrepi za brancina doseglo ustrezno ravnovesje med interesi gospodarskih in rekreacijskih ribičev. Predvsem bi ti ukrepi rekreacijskim ribičem omogočali, da ribolovne dejavnosti izvajajo ob upoštevanju njihovega učinka na te staleže.

(12)

ICES je v mnenju za stalež jegulje (Anguilla anguilla) navedel, da bi bilo treba umrljivost zaradi vseh antropogenih dejavnosti, vključno z umrljivostjo zaradi rekreacijskega in gospodarskega ribolova, zmanjšati na nič ali ohranjati čim bliže nič. Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je poleg tega sprejela Priporočilo GFCM/42/2018/1, v katerem je določila upravljalne ukrepe za jeguljo v Sredozemskem morju. Ustrezno je ohraniti enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji ter tako tudi za vode Unije območja ICES in brakične vode, kot so estuariji, obalne lagune in somornice, za tri zaporedne mesece ohraniti obdobje prepovedi vseh vrst ribolova jegulje v vseh življenjskih obdobjih. Ker bi moralo biti obdobje prepovedi ribolova skladno z ohranitvenimi cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 (3) in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje, je ustrezno, da se obdobje prepovedi za vode Unije območja ICES določi med 1. avgustom 2021 in 28. februarjem 2022.

(13)

Nekateri TAC za staleže morskih psov, skatov in raž so že nekaj let določeni na nič, s tem pa je povezana še določba o obveznem takojšnjem izpustu naključnega ulova. Razloga za to posebno obravnavo sta bila slabo stanje ohranjenosti teh staležev in predpostavka, da zavržki zaradi visoke stopnje preživetja ne bi povečali stopenj ribolovne umrljivosti teh vrst, temveč bi bili koristni za njihovo ohranitev. Vendar je od 1. januarja 2019 ulove teh vrst treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Taka odstopanja so na podlagi točke (a) člena 15(4) navedene uredbe dovoljena za vrste, ki jih je prepovedano loviti in ki so kot take določene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju SRP. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.

(14)

Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov.

(15)

Večletni načrt za Severno morje je bil določen z Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in je začel veljati leta 2018. Večletni načrt za zahodne vode je začel veljati leta 2019. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedenih načrtov bi bilo treba določiti v skladu s cilji (razponi FMSY) in zaščitnimi ukrepi iz navedenih načrtov. Razponi FMSY so določeni v zadevnih mnenjih ICES. Kadar ni na voljo dovolj znanstvenih informacij, bi bilo treba ribolovne možnosti za staleže prilova določiti v skladu s previdnostnim pristopom iz teh večletnih načrtov.

(16)

V skladu s členom 8 večletnega načrta za zahodne vode se v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) navedenega načrta pod mejno referenčno točko (Blim), sprejmejo dodatni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, višje od tiste, ki omogoča MSY. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu.

(17)

TAC za staleže navadnega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo treba določiti v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(18)

ICES je 17. decembra 2018 objavil znanstveno mnenje o prožnosti med območji za šura (Trachurus spp.) med razdelki ICES 8c in 9a. Po mnenju ICES prožnost med območji med tema staležema ne bi smela biti večja od razlike med ulovom, ki ustreza ribolovni umrljivosti Fp.05, in določenim TAC. Prav tako se TAC ne bi smel prenesti na stalež z biomaso drstitvenega staleža pod Blim. Pod pogoji iz navedenega znanstvenega mnenja bi bilo treba prožnost med območji (posebni pogoj) za šura med podobmočjem ICES 9 in razdelkom ICES 8c za leto 2021 določiti na 10 %.

(19)

Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti upravljalni ukrepi in stopnje TAC skladni s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v točki 8 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(20)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 (6) so bili uvedeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Leta 2014 je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi omajala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev SRP in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba odločiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(21)

Glede na to, da je biomasa staležev na območjih COD/03AS, COD/5BE6A, WHG/56-14, WHG/07A in PLE/7HJK pod Blim ter da sta leta 2021 dovoljena le prilov in znanstveni ribolov, so se Belgija, Danska, Francija, Irska, Nemčija, Nizozemska in Švedska odločile, da v zvezi s temi staleži ne bodo uporabile člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za prenose iz leta 2020 v leto 2021, tako da ulov v letu 2021 ne bo presegel TAC, določenih za te staleže.

(22)

Kadar se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila SRP.

(23)

Določiti je treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2021 v skladu s členi 5, 6, 7 in 9 Uredbe (EU) 2016/1627 ter Prilogo I k navedeni uredbi.

(24)

Da bi zagotovili popolni izkoristek ribolovnih možnosti, je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(25)

Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(26)

Na dvanajsti Konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II k navedeni konvenciji uvrščenih več vrst. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo ribe v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki lovijo ribe v vodah Unije.

(27)

Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (7), zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti kode, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, za katere velja ta uredba.

(28)

Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti poseben sistem za upravljanje pravih peščenk in z njimi povezanega prilova v vodah Unije razdelkov ICES 2a in 3a ter podobmočja ICES 4. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2021, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote za navedeni stalež začasno določiti na vrednost nič.

(29)

TAC Unije za grenlandsko morsko ploščo v mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 2 ne posega v stališče Unije o ustreznem deležu tega ribolova za Unijo.

(30)

Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2020 sprejela ohranitveni ukrep za dva staleža rdečih okunov v Irmingerjevem morju in sosednjih vodah, s katerim je prepovedala usmerjeni ribolov teh staležev. Prepovedala je tudi ribolovne dejavnosti na območju, kjer se zbirajo rdeči okuni, da bi se čim bolj zmanjšal prilov. Navedeni ukrep NEAFC, ki temelji na mnenju ICES o ničnem ulovu, bi bilo treba izvesti v pravu Unije. NEAFC ni mogla sprejeti priporočila za rdeče okune na podobmočjih ICES 1 in 2. Za navedeni stalež bi bilo treba določiti ustrezni TAC v skladu s stališčem Unije, izraženim v okviru NEAFC.

(31)

Zaradi pandemije COVID-19 je bilo letno zasedanje Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) za leto 2020 nadomeščeno s pisnim postopkom odločanja, ki se je začel oktobra 2020 in bi se moral končati v začetku januarja 2021. Eden glavnih ciljev tega postopka odločanja je bil omogočiti obnovitev obstoječih ukrepov, ki se bodo zaključili leta 2020, po potrebi z manjšimi tehničnimi prilagoditvami.

(32)

V priporočilu ICCAT 19-04 za načrt upravljanja za navadnega tuna je TAC določen le za leti 2019 in 2020. Zato mora ICCAT še vedno sprejeti odločitev o stopnji TAC za leto 2021. Glede na postopek odločanja v letu 2020 je bilo predlagano upoštevanje znanstvenega mnenja, v katerem je priporočeno, da se TAC ohrani pri 36 000 tonah. Čeprav se zdi, da obstaja soglasje o stopnji TAC, obstaja tveganje, da ga ICCAT ne bo uradno sprejela pred sprejetjem te uredbe. TAC bi zato bilo treba določiti na navedeni stopnji, a ga čim prej revidirati, če ICCAT sprejme drugačen TAC.

(33)

Unija je med postopkom odločanja ICCAT za leto 2020 predlagala celovit načrt, ki vključuje TAC, z namenom takojšnje zaustavitve prelova atlantskega maka v severnem Atlantiku, ter vrsto spremljevalnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje njegove umrljivosti. Ker ICCAT ni dosegla soglasja ter ob upoštevanju zaskrbljujočega stanja tega staleža in dejstva, da je Unija odgovorna za dve tretjini ravni ulova, bi morala Unija za to vrsto določiti enostransko omejitev ulova. Ta omejitev ulova bi ustrezala deležu omejitve za Unijo, kot ga zahteva znanstveni odbor na ravni ICCAT.

(34)

V priporočilu ICCAT 17-04 glede pravil o ribolovu severnoatlantskega belega tuna je TAC določen le za obdobje 2018–2020. Zato mora ICCAT še vedno sprejeti odločitev o stopnji TAC za leto 2021. Glede na postopek odločanja v letu 2020 je bilo predlagano upoštevanje znanstvenega mnenja, v katerem je priporočeno, da se novi TAC določi na podlagi sedanjih začasnih pravil o ribolovu in da se sorazmerno povečanje ulova in drugih omejitev izvede samo za eno leto. Čeprav se zdi, da obstaja soglasje o stopnji TAC, obstaja tveganje, da ga ICCAT ne bo uradno sprejela pred sprejetjem te uredbe. TAC bi zato bilo treba določiti na navedeni stopnji, a ga čim prej revidirati, če ICCAT sprejme drugačen TAC.

(35)

Glede na postopek odločanja v letu 2020 ICCAT še ni uradno sprejela TAC za veleokega tuna, rumenoplavutega tuna ter sinjo in belo jadrovnico. Čeprav se zdi, da obstaja soglasje o stopnji TAC, obstaja tveganje, da jih ICCAT ne bo uradno sprejela pred sprejetjem te uredbe. TAC bi zato bilo treba določiti na navedeni stopnji, a jih čim prej revidirati, če ICCAT sprejme drugačne TAC.

(36)

Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na letnem zasedanju leta 2020 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2020 do 30. novembra 2021. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2021 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost kvot v letu 2020.

(37)

Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2020 ohranila predhodno sprejete ohranitvene in upravljalne ukrepe. Te ukrepe bilo treba še naprej izvajati v pravu Unije.

(38)

Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 21. januarja do 1. februarja 2021. Trenutne ukrepe na območju Konvencije SPRFMO bi bilo treba do takega letnega zasedanja začasno ohraniti.

(39)

Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) na letnem zasedanju leta 2020 ni dosegla soglasja o podaljšanju najnovejšega ukrepa za tropskega tuna, ki je prenehal veljati 31. decembra 2020. Zato ribolov tropskega tuna v vzhodnem Tihem oceanu od 1. januarja 2021 ne bo reguliran. Glede na previdnostno načelo SRP je primerno, da Unija še naprej uporablja določbe o tropskem tunu iz Uredbe Sveta (EU) 2020/123 (8), dokler IATTC ne doseže dogovora o novem ukrepu za tropskega tuna.

(40)

Komisija za ohranitev južnega navadnega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2020 potrdila TAC za južnega navadnega tuna za leto 2021, sprejet na letnem zasedanju leta 2016. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(41)

Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) se je na letnem zasedanju leta 2020 odločila, da se do naslednjega letnega zasedanja leta 2021 za glavne vrste, ki so v njeni pristojnosti, v letu 2021 uporablja TAC za leto 2020. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(42)

Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na letnem zasedanju 2020 podaljšala veljavnost ohranitvenih in upravljalnih ukrepov za tropskega tuna. Pojasnila je tudi omejitve ulova, ki se uporabljajo za plovila Unije s parangali, ki lovijo veleokega tuna. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(43)

Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 42. letnem zasedanju leta 2020 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže na podobmočjih 1 do 4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(44)

Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na sedmem zasedanju leta 2020 za staleže, ki spadajo v področje uporabe Sporazuma, ohranile TAC, sprejete v letu 2019. Te ukrepe bi bilo treba izvesti v pravu Unije.

(45)

Kar zadeva ribolovne možnosti za snežnega morskega pajka na območju okoli Svalbarda, zagotavlja Pogodba z dne 9. februarja 1920 o Spitsbergnu (Svalbard) (v nadaljnjem besedilu: Pariška pogodba iz leta 1920) vsem svojim pogodbenicam enak in nediskriminatoren dostop do virov, kar velja tudi za ribolov. Stališče Unije glede tega dostopa, kar zadeva ribolov snežnega morskega pajka v epikontinentalnem pasu okoli Svalbarda, je določeno v dveh verbalnih notah Norveški z dne 25. oktobra 2016 in 24. februarja 2017. Da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka na območju Svalbarda skladno s takimi nediskriminatornimi pravili upravljanja, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in jurisdikcijo katere je območje znotraj meja iz navedene pogodbe, je primerno določiti število plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2021. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom primarno odgovorne države članice zastave.

(46)

V skladu z Izjavo, naslovljeno na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah EU za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane (9), ki jo je izdala Unija, je treba določiti ribolovne možnosti za hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.

(47)

Ker je treba nekatere določbe neprekinjeno uporabljati in da bi se izognili pravni negotovosti v obdobju od konca leta 2021 do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022, bi se morale določbe iz te uredbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, še naprej uporabljati tudi v začetku leta 2022, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2022.

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

(49)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblik tabel za zbiranje in sporočanje informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(50)

Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2021, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2021, in nekaterih določb za določene regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(51)

Ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in začnejo veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba določbe, s katerimi se takšni ukrepi izvedejo v pravu Unije, uporabljati retroaktivno. Zlasti ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne 1. decembra 2020, je ustrezno, da se zadevne določbe te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Taka retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR.

(52)

Kot posledica izstopa Združenega kraljestva iz Unije številni staleži postajajo deljeni staleži. Komisija bo začela dvostranska posvetovanja z Združenim kraljestvom in Norveško ter tristranska posvetovanja z Združenim kraljestvom in Norveško na podlagi osnutka stališča Unije, ki ga mora potrditi Svet. Ker ta posvetovanja še niso bila opravljena, bi moral Svet na način, ki dosledno spoštuje Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) ter pravice in obveznosti obalnih držav, pa tudi njihove suverenosti in jurisdikcije, določiti začasne TAC, ki se lahko lovijo v vodah Unije in mednarodnih vodah ter vodah tretjih držav, ki so plovilom Unije dovolile dostop do njihovih voda.

(53)

Namen začasnih TAC bi moral biti zagotoviti nadaljevanje trajnostnih ribolovnih dejavnosti Unije, dokler se ta posvetovanja ne zaključijo v skladu s pravnim okvirom Unije in mednarodnimi obveznostmi ali, če jih ne bo mogoče uspešno zaključiti, dokler Svet ne določi enostranskih TAC za Unijo v letu 2021. Te začasne ribolovne možnosti nikakor ne bi smele ovirati določanja dokončnih ribolovnih možnosti v skladu z mednarodnimi sporazumi, zlasti s Sporazumom o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (11), ki se uporablja začasno od 1. januarja 2021 (12), in izidom posvetovanj, pravnim okvirom Unije in znanstvenim mnenjem. Kot splošni pristop bi morale ustrezati 25-odstotnemu deležu ribolovnih možnosti Unije, določenih za leto 2020. Delež teh ribolovnih možnosti, ki pripada Uniji, je bil izračunan v skladu z načelom relativne stabilnosti in haaškimi preferencami. Ta pristop ne posega v pristop, ki se lahko uporabi v prihodnjih mednarodnih sporazumih. V zelo omejenem številu primerov, in sicer kadar se staleži lovijo pretežno na začetku leta ali kadar znanstveno mnenje zahteva znatno zmanjšanje ribolovnih možnosti, bi bilo treba uporabiti drugačen odstotek. Unija se je o pristopu za določitev začasnih TAC posvetovala z zadevnimi tretjimi državami.

(54)

Glede na znanstveno mnenje se biomasa drstitvenega staleža brancina v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES 4b, 4c, 7a in 7d do 7h) zmanjšuje od leta 2009 ter je trenutno pod MSY Btrigger in le nekoliko nad Blim. Zaradi ukrepov, ki jih je sprejela Unija, se je ribolovna umrljivost zmanjšala in je trenutno pod točkovno vrednostjo FMSY. Vendar je lovni prirast majhen in od leta 2008 niha brez opaznih trendov. Zato bi bilo treba do posvetovanj s tretjimi državami začasno ohraniti omejitve ulova ter hkrati zagotoviti, da ciljna ribolovna umrljivost tega staleža ne preseže MSY. Kolikor se stalež brancina na tem območju deli s tretjimi državami, bi bilo zanj treba določiti začasne ukrepe za prvo četrtletje leta 2021, dokler ne bo znan izid mednarodnih pogajanj in posvetovanj.

(55)

V mnenju ICES za leto 2021 je navedeno, da so staleži trske in mola v Keltskem morju pod Blim. Posebni popravni ukrepi za te staleže so bili že sprejeti na podlagi Uredbe (EU) 2020/123. Namen teh ukrepov je bil prispevati k obnovi zadevnih staležev. Cilj ukrepov za trsko je izboljšanje selektivnosti, saj bi predpisali obvezno uporabo orodij z nižjo ravnjo prilova trske na območjih, kjer so ulovi trske znatni, s čimer bi zmanjšali ribolovno umrljivost tega staleža pri mešanem ribolovu. Ukrepi za mola vključujejo tehnične spremembe značilnosti orodja z namenom zmanjšanja prilova mola. V skladu s členom 8 večletnega načrta za zahodne vode se v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) navedenega načrta pod Blim, sprejme dodatne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, ki so višje od tiste, ki omogoča MSY. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev usmerjenega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže ali druge staleže pri ribolovu, kjer prihaja do prilova trske ali mola.

(56)

Ukrepi za zmanjšanje prilova rib iz družine Gadidae so funkcionalno povezani s TAC vrst, ulovljenih pri mešanem ribolovu skupaj z vrstami iz te družine (npr. vahnja, krilati romb, morska spaka in škamp), saj bi bilo treba brez teh ukrepov stopnje TAC ciljnih vrst znižati, da bi se zagotovila obnovitev staležev rib iz družine Gadidae. Zato je predlagano, da se ti ukrepi sprejmejo tudi za leto 2021, ob upoštevanju nadaljnje ocene teh ukrepov in dela držav članic severozahodnih voda.

(57)

V skladu s procesom regionalizacije SRP so države članice severozahodnih voda na podlagi popravnih ukrepov, uvedenih leta 2020, predložile skupno priporočilo o širšem naboru posebnih ukrepov za zmanjšanje prilova trske in mola v Keltskem morju in sosednjih območjih. V to skupno priporočilo so vključeni tudi dodatni ukrepi selektivnosti za zmanjšanje prilova rib iz družine Gadidae v Irskem morju in na zahodu Škotske, ki temeljijo na podobnih ukrepih, uvedenih leta 2020.

(58)

STECF meni, da so na splošno predlagani ukrepi bolj ali vsaj tako selektivni kot tehnični ukrepi iz Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta (13), in Komisija trenutno razmišlja, da bi te ukrepe vključila v delegirani akt, ki temelji na skupnem priporočilu, ki so ga predložile države članice severozahodnih voda, ki imajo neposredni interes za upravljanje v severozahodnih vodah.

(59)

Ti ukrepi so bolj celoviti in se bodo uporabljali na bolj stabilni podlagi, zato bi se morali funkcionalno povezani tehnični ukrepi uporabljati le, kadar ni v skladu s členom 15(2) Uredbe (EU) 2019/1241 sprejet noben delegirani akt o spremembi Priloge VI k navedeni uredbi z uvedbo ustreznih tehničnih ukrepov za severozahodne vode.

(60)

Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati ob doslednem spoštovanju prava Unije –