(1)

Z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1013 (3) so 18. julija 2018 uvedeni začasni zaščitni ukrepi v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

(2)

Preiskava 26 različnih kategorij izdelkov iz jekla se je začela 26. marca 2018 (4) po uradni dolžnosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta.

(3)

Komisija je 28. junija 2018 razširila obseg zaščitne preiskave v zvezi jeklenimi izdelki na dve dodatni kategoriji (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o razširitvi) (5).

(4)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, je preiskava zajela obdobje od leta 2013 do leta 2017 (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(5)

Komisija je v okviru te preiskave prejela 452 izpolnjenih vprašalnikov zainteresiranih strani.

(6)

Komisija je prejela tudi veliko pisnih pripomb o ugotovitvah iz začasne uredbe, ki so jih predložili proizvajalci Unije, proizvajalci izvozniki, uvozniki, uporabniki, združenja in organi tretjih držav.

(7)

Po sprejetju začasnih ukrepov se je Komisija zavezala, da bo podrobneje preverila informacije (vključno z najnovejšimi podatki), ki so jih za namene končne določitve predložili proizvajalci Unije. Zaradi samega števila sodelujočih proizvajalcev v EU ni bilo mogoče opraviti preveritvenih obiskov v prostorih vsakega posameznega proizvajalca Unije. Komisija se je zato odločila, da preveri kakovost in zanesljivost podatkov, in sicer za določene proizvajalce, ki so bili izbrani tako, da predstavljajo dovolj velik obseg proizvodnje in čim širši nabor kategorij izdelka v preiskavi. Na podlagi tega je Komisija preverila izpolnjene vprašalnike v prostorih desetih proizvajalcev Unije, ki so v letu 2017 predstavljali več kot 15 % celotne prodaje izdelka v preiskavi v Uniji.

(8)

Od junija do septembra 2018 so bili preveritveni obiski opravljeni v prostorih naslednjih proizvajalcev Unije:

(9)

Da bi Komisija pridobila najnovejše informacije za svojo končno določitev, je 7. septembra 2018 združenja proizvajalcev Unije zaprosila za predložitev posodobljenega sklopa podatkov o kategorijah izdelkov v preiskavi.

(10)

V skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 3 Uredbe (EU) 2015/755 se je vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje v okviru določenega roka, tako zaslišanje odobrilo. Komisija je 12., 13. in 14. septembra ter 1. oktobra 2018 organizirala 93 posameznih zaslišanj, na katerih je 150 zainteresiranih strani izrazilo svoja stališča.

(11)

Pripombe, ki so jih zainteresirane stranke predložile v pisni ali ustni obliki med zaslišanji, so bile po potrebi ustrezno obravnavane in upoštevane.

(12)

Zadevni izdelek so nekateri izdelki iz jekla, ki spadajo v 28 kategorij izdelkov iz jekla, opredeljenih v zgoraj navedenem obvestilu o začetku, kakor je bilo spremenjeno z obvestilom o razširitvi, in sicer obravnavani vsi skupaj. Za te kategorije izdelkov veljajo tarifni ukrepi ZDA iz oddelka 232 zakona o širitvi trgovine iz leta 1962 (v nadaljnjem besedilu: ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA).

(13)

Komisija je obseg izdelka iz zaščitne preiskave opredelila v uvodnih izjavah 11 do 17 začasne uredbe, kjer je predstavila podrobno obrazložitev v podporo globalni analizi glede na tesne medsebojne povezave med vsemi kategorijami izdelkov, ki so predmet preiskave.

(14)

Po objavi začasne uredbe je več zainteresiranih strani trdilo, da ne obstaja en sam zadevni izdelek, ampak več zadevnih izdelkov. Te strani so pripomnile, da se obvestilo o začetku ne nanaša na en sam zadevni izdelek, ampak v nekaterih delih uporablja množino in se nanaša na „zadevne izdelke“.

(15)

Iste strani so trdile, da je pristop, ki ga je Komisija uporabila v sedanji preiskavi, v nasprotju s sodbo pritožbenega organa v ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (6). V tem primeru je pritožbeni organ odločil, da bi uporaba globalnega pristopa pri izračunu „nepredvidenega razvoja dogodkov“ lahko privedla do uporabe „zaščitnih ukrepov za široko kategorijo izdelkov, čeprav se uvoz enega ali več navedenih izdelkov ni povečal in ni izhajal iz „‚nepredvidenega razvoja dogodkov‘“ ter ne bi izpolnjevala zahteve iz člena XIX GATT. Te strani so trdile tudi, da je Komisija v okviru zaščitne preiskave jekla leta 2002 (7) izvedla ločeno analizo za vsako kategorijo izdelkov, zaradi česar bi bilo treba v tem primeru izvesti tudi isto individualno oceno.

(16)

Nazadnje je več zainteresiranih strani izpodbijalo medsebojne povezave in medsebojno povezanost med kategorijami izdelkov, ki jih je Komisija predložila, da bi utemeljila svojo globalno analizo. Te strani so priznale, da take povezave med nekaterimi kategorijami izdelkov sicer obstajajo, vendar menijo, da te povezave niso prisotne v vseh kategorijah, na primer med kategorijami ogljikovega jekla in nerjavnega jekla ali med ploščatimi izdelki, podolgovatimi izdelki in cevmi.

(17)

Komisija je te trditve analizirala in jih zavrnila na naslednji podlagi. Prvič, obvestilo o začetku jasno in večkrat nedvoumno navaja, da je bilo 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, obravnavanih kot ena sama skupina izdelkov, da bi se analiziralo, ali so bili pogoji za sprejetje zaščitnih ukrepov utemeljeni. Začasna uredba se namreč nanaša na 28 kategorij izdelkov kot „zadevni izdelek“ ali „zadevne kategorije izdelkov“ (glej uvodno izjavo 11 začasne uredbe), analiza v navedeni uredbi pa temelji na 28 zadevnih kategorijah izdelkov (glej uvodno izjavo 22 začasne uredbe). Zato je treba sklicevanje na „zadevne izdelke“ razumeti kot kategorije izdelkov, ki se obravnavajo skupaj kot del posameznega zadevnega izdelka.

(18)

Drugič, Sporazum STO o zaščitnih ukrepih ne nalaga nobenih posebnih obveznosti v zvezi z opredelitvijo ali obsegom izdelka v preiskavi in ne vsebuje smernic v zvezi s tem, kot potrjuje odbor STO. Zaščitni ukrep se lahko uporabi za izdelek, katerega uvoz se je povečal, razčlenjena analiza za vse primere, v katerih opredelitev izdelka v preiskavi vsebuje več kot en izdelek, pa ni potrebna. Zato opredelitev izdelka v preiskavi, kakor tudi način, kako bi bilo treba zadevne podatke analizirati v preiskavi (8), določi preiskovalni organ. Poleg tega ni bilo pojasnjeno, kako bi lahko v okoliščinah obravnavanega primera skupna obravnava kategorij izdelkov vplivala na analizo, ki jo je opravila Komisija, in/ali povzročila neustrezno določitev povečanja uvoza med obdobjem preiskave. Komisija ugotavlja tudi, da se odločitev pritožbenega organa, na katero se sklicujejo strani, nanaša na analizo nepredvidenega razvoja in ne na vprašanje, ali je globalna analiza dovoljena v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih.

(19)

Tretjič, čeprav je Komisija v svoji končni določitvi ponovila in potrdila, da je treba v tem primeru izvesti splošno analizo pogojev, potrebnih za uvedbo zaščitnih ukrepov, da bi nadalje preučila povezavo med nekaterimi kategorijami, kot so trdile nekatere zainteresirane strani, se je nato odločila, da preuči 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave in se uradno obravnavajo kot ena skupina ali tri družine izdelkov iz jekla. Ta odločitev je bila sprejeta z namenom, da se poleg tega preuči, ali so ugotovitve za eno skupino potrjene na bolj razčlenjeni ravni, in da se odpravijo vsi dvomi glede zanesljivosti sprejetih ugotovitev na splošni ravni. Tri družine izdelkov iz jekla združujejo nekatere kategorije izdelkov, kar kaže na še večjo stopnjo skupne podobnosti med njimi.

(20)

Namreč, v jeklarski industriji se uporabljajo tri družine izdelkov iz jekla, in sicer: ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi. V okviru te zaščitne preiskave se šteje, da imajo izdelki v vsaki od teh družin podobne značilnosti, se pogosto uporabljajo za enake proizvodne postopke, so pogosto vložki za druge izdelke na koncu proizvodne verige v družini, imajo skupne uporabnike ali odjemalce v dobavni verigi, zato sta njihova zamenljivost pri ponudbi in povpraševanju ter konkurenca znotraj družine večji, kot če bi bile vse kategorije izdelkov iz jekla združene v eni sami skupini.

(21)

Tri „družine izdelkov“ so opredeljene na naslednji način:

Preglednica 1

Družine izdelkov

(22)

V skladu s tem bo Komisija obravnavala pripombe, ki so jih izrazile nekatere zainteresirane strani v zvezi s široko opredelitvijo zadevnega izdelka, in sicer tako, da bo splošno oceno 28 kategorij izdelkov, ki so predmet preiskave, dopolnila z analizo posamezne družine izdelkov, kakor je opredeljena zgoraj.

(23)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba nekatere posebne kategorije izdelkov zaradi domnevnega pomanjkanja ali omejene razpoložljivosti proizvodnje Unije izključiti iz obsega zadevnega izdelka. Te trditve se nanašajo zlasti na naslednje kategorije izdelkov:

(24)

Komisija je te trditve skrbno analizirala in ugotovila, da podobne ali neposredno konkurenčne kategorije izdelkov dejansko proizvaja industrija Unije v Uniji. Poleg tega je Komisija, kot bo podrobneje pojasnjeno v oddelku o interesu Unije, zaščitne ukrepe oblikovala tako, da je zagotovila, da se čim bolj zmanjšajo motnje uvoza in ohranijo tradicionalne ravni uvoza iz trgovskih partneric. Zato je domnevna verjetnost pomanjkanja nekaterih kategorij izdelkov neutemeljena, tudi ob upoštevanju prilagoditev in premislekov iz analize interesa Unije.

(25)

Komisija je zato sklenila, da je treba zahtevo za izključitev nekaterih kategorij izdelkov zavrniti.

(26)

Drugih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom ter podobnim ali neposredno konkurenčnim izdelkom ni bilo, zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 11 do 17 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Komisija je v uvodnih izjavah 20 do 29 začasne uredbe opravila splošno analizo povečanja uvoza za 28 zadevnih kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017. Ta globalna analiza je že izključila kategorije izdelkov, ki niso pokazale povečanja uvoza na individualni ravni.

(28)

Komisija je za končno določitev uporabila enak pristop, vendar je, kot je bilo že pojasnjeno, svojo analizo dopolnila s pregledom razvoja uvoza za vsako od treh družin izdelkov iz oddelka 2.2, da bi potrdila zanesljivost ugotovitev, ugotovljenih na globalni ravni.

(29)

Komisija je v svoji analizi uporabila najnovejše statistične podatke, in sicer podatke o uvozu za prvo polovico leta 2018. Komisija je za zagotovitev primerljivosti podatkov s prejšnjimi celoletnimi obdobji določila dodatno ad hoc 12-mesečno obdobje, in sicer za zadnjih šest mesecev leta 2017 in prvih šest mesecev leta 2018 (v nadaljnjem besedilu: zadnje obdobje). Komisija je prav tako popravila nekatere manjše administrativne napake v podatkih iz začasne faze.

(30)

Poleg tega Komisija v svoji oceni razvoja uvoza ni upoštevala obsega uvoza iz vrste držav, ki bi jih bilo treba izključiti iz obsega dokončnih ukrepov, zlasti: države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in nekatere države, s katerimi je Unija podpisala sporazume o gospodarskem partnerstvu, ki so trenutno v veljavi in ki izrecno določajo izključitev iz področja uporabe večstranskega zaščitnega ukrepa (9).

(31)

Medtem ko je bilo v začasni fazi ugotovljeno, da se uvoz ni povečal pri petih kategorijah izdelkov (10), je pregled najnovejših podatkov o uvozu pokazal, da se uvoz ni povečal samo pri dveh od 28 kategorij izdelkov, tj. pri kategoriji izdelkov 11 in kategoriji izdelkov 23. Komisija se je zato odločila, da ti kategoriji izdelkov izključi iz svoje končne analize. Posamezni razvoj uvoza za vsako kategorijo izdelkov je vključen v Prilogo II.

(32)

Kar zadeva analizo uvoza na svetovni ravni, je uvoz preostalih 26 kategorij izdelkov, ki se ocenjuje, naslednji:

Preglednica 2

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež

(33)

Uvoz se je v obdobju analize povečal za 71 % v absolutnem smislu, v relativnem smislu pa se je povečal z 12,7 % na 18,8 %. Najpomembnejše povečanje je bilo v obdobju 2013–2016. Nato se je uvoz še naprej počasi povečeval, nato pa se je v zadnjem obdobju povečeval hitreje, ko so začeli veljati ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA. Zgoraj navedeni trend potrjuje tudi velika večina izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev v glavnih državah izvoznicah (11).

(34)

Da bi dopolnila analizo uvoza na svetovni ravni, je Komisija pregledala razvoj uvoza za vsako od treh zgoraj navedenih družin izdelkov: ploščate izdelke, podolgovate izdelke in cevi. Na podlagi tega so se obseg uvoza in ustrezni tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 3

Obseg uvoza (po izključitvi nekaterih držav in izdelkov) in tržni delež – glede na družino izdelkov

(35)

Statistični podatki kažejo, da se je uvoz vseh treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi) od leta 2013 do zadnjega obdobja v absolutnem smislu povečal za 64 %, 97 % oziroma 60 %. V istem obdobju se je v relativnem smislu povečal tudi uvoz, pri čemer so se tržni deleži povečali s 14,2 % na 20,9 %, z 8,6 % na 14,0 % oziroma z 20,4 % na 25,7 %.

(36)

V obdobju 2013–2016 je prišlo do največjega povečanja za ploščate izdelke, tako v absolutnem kot relativnem smislu. Uvoz je po tem ostal razmeroma stabilen, vendar na veliko višji ravni kot v obdobju 2013–2015. Uvoz podolgovatih izdelkov se je najbolj povečal v absolutnem in relativnem smislu v obdobju 2013–2016, potem pa se je v zadnjem obdobju strmo povečal. Uvoz cevi se je v obdobju 2013–2016 postopoma povečeval, preden se je od leta 2016 do zadnjega obdobja tako v absolutnem kot relativnem smislu strmo povečal.

(37)

Kar zadeva pripombe, ki jih je prejela Komisija, je ena zainteresirana stran trdila, da sta bili dve kategoriji izdelka od petih izključeni iz področja uporabe začasnih ukrepov, tj. kategoriji izdelkov 10 in 19 bi morali biti zajeti v dokončnih ukrepih, saj najnovejši statistični podatki kažejo povečanje uvoza. Druga zainteresirana stran je podobno trdila v zvezi s kategorijo izdelkov 24. Te trditve so bile sprejete, ker so, kot je bilo že pojasnjeno, statistični podatki o uvozu kategorij izdelkov 10, 19 in 24 dejansko pokazali splošno povečanje uvoza od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega se je od leta 2017 do zadnjega obdobja povečal tudi obseg uvoza za te tri kategorije izdelkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 34, ti izdelki spadajo v družino izdelkov, katere uvoz se je od leta 2013 do zadnjega obdobja prav tako povečal.

(38)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da nenadnega, močnega, znatnega in nedavnega povečanja uvoza ni bilo ter se sklicevalo na poročilo pritožbenega organa Argentina – Obutev (12) in druge primere STO, kot so ZDA – Pšenični gluten (13), Ukrajina – Osebni avtomobili (14), ZDA – Zaščitni ukrepi na področju jekla (15). Skratka, ta sodna praksa določa, da ni dovolj, da preiskava kaže, da se je uvoz v petih letih povečal. Povečanje mora biti dovolj nedavno, nenadno in znatno, tako v smislu količine kot tudi kakovosti, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo. Ta sodna praksa je tudi pojasnila pomen izraza „močen“ („ki pomeni nenadno spremembo smeri; nepričakovan, strm“) in „nenaden“ („ki se pojavi ali nastane brez opozorila; nepričakovan“, ali „strm, oster“). Druge strani so trdile tudi, da je bilo povečanje uvoza stabilno ali da se je uvoz povečeval do leta 2015, od takrat pa ni več kazal močnega, nenadnega ali znatnega povečanja.

(39)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je Komisija opravila temeljito analizo obsega uvoza za 28 kategorij izdelkov v obdobju 2013–2017 (ob upoštevanju trendov uvoza v obdobju preiskave in ne le primerjave končnih točk) in da je analizirala tudi razvoj uvoza v zadnjem obdobju. Na podlagi tega je vnaprej izključila nekatere kategorije izdelkov, ki od leta 2013 do zadnjega obdobja niso kazale povečanja. Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33, 35 in 36, ugotovila, da se je uvoz v absolutnem smislu na svetovni ravni povečal za 71 % in za 60 % do 97 %, kadar je bil združen v družine izdelkov od leta 2013 do zadnjega obdobja. Poleg tega statistični podatki Eurostata kažejo, da se je uvoz med letoma 2013 in 2015 povečal za 45 % in da se je močno povečeval do zadnjega obdobja, ko je, na splošno gledano, dosegel 71 %. Podoben trend je opaziti tudi glede relativnega povečanja uvoza. Na podlagi tega se potrdi, da je bilo povečanje uvoza močno in nenadno, kakor je bilo pojasnjeno v sodni praksi. Ob upoštevanju obsega povečanja se potrdi tudi, da je bilo povečanje znatno. Glede izraza „nedavno“ Komisija ugotavlja, da ni posebne sodne prakse glede tega, kako bi ga bilo treba razlagati. Pritožbeni organ je zgolj razlagal zahtevo, da članica lahko uporablja zaščitni ukrep le, če se izdelek „uvaža“ v povečanih količinah, kar pomeni, da mora biti povečanje uvoza dovolj „nedavno“, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno škodo (16). Komisija je potrdila, da je bilo povečanje uvoza ob upoštevanju razvoja od leta 2013 do zadnjega obdobja in celo od leta 2015 do zadnjega obdobja dovolj nedavno, da je povzročilo ali bi lahko povzročilo resno škodo. V skladu s tem je Komisija zavrnila zgoraj navedene trditve o pomanjkanju kvalificiranega povečanja uvoza.

(40)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je končna analiza Komisije na skupni ravni nezadostna in da bi Komisija morala analizirati tudi vmesne trende v obdobju 2013–2017 v skladu s sodno prakso STO, kot sta npr. ZDA – Zaščitni ukrepi za jeklo (17) in Ukrajina – Osebni avtomobili (18). Na podlagi te sodne prakse analiza ne more temeljiti na primerjavi končnih točk analiziranega obdobja, saj bi to lahko spremenilo rezultate v primerih, ko ni jasnega in neprekinjenega naraščanja obsega uvoza. Sodna praksa prav tako določa, da preiskovalni organ utemelji in ustrezno obrazloži razvoj uvoza med končnimi točkami.

(41)

Komisija meni, da ni opravila le analize od ene do druge končne točke, saj je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 33 do 36, analizirala tudi vmesne trende ter opravila ustrezno in obrazloženo analizo trendov uvoza. Zadevne trditve so bile zato zavrnjene.

(42)

Nekatere zainteresirane strani so navedle, da je bila analiza razvoja uvoza v obdobju 2013–2017 zavajajoča, saj je bila raven uvoza leta 2013 zaradi svetovne gospodarske krize neobičajno nizka, povečanje v naslednjem obdobju pa je pomenilo le obnovitev normalnega stanja.

(43)

V zvezi s tem je Komisija menila, da dejstvo, da je bilo leto 2013 izhodišče za analizo, ni vplivalo na analizo. Medtem ko se je poraba jekla v EU v obdobju 2013–2017 dejansko povečala za 14 % (glej preglednico 4 spodaj), je bilo tako povečanje v celotnem obdobju doseženo postopno. Nasprotno se je veliko bolj kot povpraševanje v EU povečal uvoz, in sicer za 64 % v istem obdobju in veliko hitreje kot potrošnja EU. Posledično se je tržni delež uvoza v obdobju 2013–2017 povečal za 5,4 % (z 12,7 % na 18,1 %). Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(44)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba uvoz industrije Unije izključiti iz analize obsega uvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da za tako izključitev ne obstaja nobena pravna zahteva. V vsakem primeru je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od proizvajalcev Unije, tak uvoz v obdobju 2013–2017 ostal stabilen in je zajemal le majhen delež celotnega uvoza (od 0,3 % do 0,7 % celotnega uvoza). Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba uvoz prek postopka aktivnega oplemenitenja izključiti iz analize obsega uvoza na splošno, zlasti za kategorijo izdelkov 25. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se opazovani trend obsega uvoza za vse kategorije izdelkov razen kategorije 25 ne spremeni, če je aktivno oplemenitenje izključeno iz analize. V posebnem primeru kategorije izdelkov 25 je bila opustitev prodaje proizvajalca Unije v korist proizvajalca izvoznika na trgu tretje države. Zato se je zdelo primerno, da se te količine vključijo v oceno povečanja uvoza, da bi se upošteval celoten vpliv uvoza iz tretjih držav. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(46)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se je obseg uvoza in ustrezen tržni delež za kategorije izdelkov 1, 6, 7, 17 in 28 v obdobju 2016–2017 zmanjšal. V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je v svoji končni določitvi prav tako upoštevala razvoj uvoza v zadnjem obdobju in da se je na podlagi tega uvoz povečal za vse te kategorije razen kategorije 7. Tudi za slednjo kategorijo je bil uvoz v zadnjem obdobju znatno višji kot v obdobju 2013–2014. Poleg tega je Komisija izvedla globalno analizo za vse izdelke iz jekla in posamično analizo za vsako od treh opredeljenih družin izdelkov ter ugotovila, da se je uvoz v celotnem analiziranem obdobju na splošno povečal. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(47)

V skladu s tem Komisija ugotavlja, da je prišlo do nenadnega, strmega in znatnega povečanja uvoza tako v absolutnem kot v relativnem smislu za zadevni izdelek, ki se ocenjuje. To ugotovitev potrjujejo tudi podatki na ravni vsake od treh družin izdelkov, ki se ocenjujejo.

(48)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 36 začasne uredbe, je Komisija predhodno ugotovila, da je navedeno povečanje uvoza nekaterih izdelkov iz jekla v Unijo posledica nepredvidenega razvoja dogodkov, nastalih zaradi številnih dejavnikov, ki povzročajo in povečujejo neravnovesja v mednarodni trgovini z zadevnim izdelkom.

(49)

Ti dejavniki so zajemali do zdaj največjo presežno zmogljivost v jeklarstvu, ki še vedno obstaja kljub velikemu številu ukrepov, sprejetih po vsem svetu za njeno zmanjšanje, in ki jo krepijo izkrivljajoče subvencije in ukrepi državne podpore, kar je privedlo do nižanja cen, povečane uporabe omejevalnih trgovinskih praks, instrumentov trgovinske zaščite in ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, sprejetih marca 2018.

(50)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da bi bilo treba za vsako kategorijo izdelkov dokazati nepredviden razvoj dogodkov. Komisija se s temi stališči ne strinja in meni, da glede na visoko stopnjo medsebojnih povezav in medsebojne povezanosti kategorij izdelkov, kot je pojasnjeno v oddelku 2.1, zadostuje, da se dokaže obstoj nepredvidenih dogodkov na svetovni ravni. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(51)

Kar zadeva presežno zmogljivost, je več zainteresiranih strani trdilo, da je Komisiji znana in da je ni mogoče šteti za nepredviden razvoj. Trdili so tudi, da je Komisija škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, predhodno povezala z dampinškim ali subvencioniranim uvozom ter da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu ni bila ugotovljena.

(52)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je, kot je prikazano na sliki 2.3 poročila Global Trade Alert: „Going Spare: Steel, Excess Capacity, and Protectionism“ (19), svetovna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla v obdobju 2009–2011 zmanjšala, v obdobju 2011–2016 pa se je pojavil nasproten trend. Glede na to, da je bila skupna presežna zmogljivost proizvodnje surovega jekla leta 2011 že precej višja od celotne proizvodnje v navedenem letu, se je pričakovalo, da se bo celotna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo zmanjšala ali vsaj ostala stabilna, s čimer bi se izboljšala izkoriščenost zmogljivosti in stroškovna učinkovitost. Vendar se je skupna proizvodna zmogljivost za surovo jeklo po letu 2011 še naprej nepričakovano povečevala, s čimer se je ustvarila dodatna presežna zmogljivost, kot je Komisija potrdila svojem sporočilu „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ (20). Glede na časovni razpored zgoraj opisanih dogodkov in zlasti dejstvo, da se je presežna proizvodna zmogljivost povečala v času, ko je bilo v gospodarstvu pričakovati, da se bo znižala, je bilo ugotovljeno, da je treba presežno zmogljivost v jeklarstvu obravnavati kot nepredviden razvoj.

(53)

Kar zadeva vzročnost, ugotovljeno v prejšnjih preiskavah, ki se nanašajo na nepoštene trgovinske prakse, je naveden sklic na zgoraj navedeno sporočilo, ki določa, da se take preiskave priznajo kot „ukrepi za ublažitev učinkov presežne zmogljivosti“. Na tej podlagi je jasno, da je presežna zmogljivost tesno povezana z dampinškim in subvencioniranim uvozom. Vendar pa se v protidampinški in protisubvencijski preiskavi presežna zmogljivost v jeklarstvu ne obravnava kot nepredviden razvoj, saj ta zahteva ni prisotna v oceni, ki je podlaga za uvedbo teh instrumentov trgovinskih sredstev.

(54)

V zvezi s povezavo med nepredvidenim razvojem presežne zmogljivosti v jeklarstvu in povečanjem uvoza je jasno, da imajo proizvajalci izvozniki interes, da povečajo izkoriščenost svojih zmogljivosti. Kadar po oskrbi domačega trga še obstaja prosta zmogljivost, si bodo prizadevali za druge poslovne priložnosti na izvoznih trgih in tako ustvarili povečanje obsega uvoza na takih trgih. Na podlagi tega je treba zgoraj navedeno trditev zavrniti.

(55)

Kar zadeva povečanje sprejetja omejevalnih trgovinskih ukrepov, je več strani trdilo, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredvidene dogodke, saj gre za priznane izjeme od splošnih pravil STO, in da se je število ukrepov instrumenta trgovinske zaščite, uvedenih leta 2017, zmanjšalo. Trdile so tudi, da povezava med povečanjem uvoza in nepredvidenim razvojem omejevalnih trgovinskih ukrepov ni bila vzpostavljena.

(56)

Komisija se ne strinja s takimi trditvami, saj dejstvo, da so omejevalni trgovinski ukrepi sprejeti v okviru pravil STO ne pomeni, da jih ni mogoče obravnavati kot nepredviden razvoj. Komisija ne nasprotuje pravici držav, da v skladu z ustreznimi pravili STO sprejmejo protidampinške ali protisubvencijske ukrepe. Vendar je težava v do zdaj največji količini takih ukrepov, ki so jih sprejele tretje države; to je privedlo do preusmeritve trgovine, zaradi česar se je povečal uvoz v EU. Opozoriti je treba, da je Komisija v uvodni izjavi 34 začasne uredbe ugotovila, da se je na podlagi statističnih podatkov STO v obdobju 2011–2013 začelo povprečno 77 preiskav v zvezi z jeklom na leto, to povprečje pa se je v obdobju 2015–2016 povečalo na 117. Nobena stran ni podvomila v te podatke, ki kažejo na nepredviden razvoj, zaradi česar je prišlo do povečanja zgoraj ugotovljenega uvoza. Zgornje trditve so bile zato zavrnjene.

(57)

Kar zadeva ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA, je več zainteresiranih strani trdilo, da teh ukrepov ni mogoče šteti za nepredviden razvoj, zaradi katerega se je uvoz povečal, saj so bili uvedeni po obdobju 2013–2017. Druge zainteresirane strani so navedle, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA ne vplivajo niti na uvoz, ki je potekal od januarja 2018 do marca 2018.

(58)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da so bili ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA dejansko uvedeni 8. marca 2018, preiskava, ki je privedla do njihovega sprejetja, se je začela že aprila 2017, poročilo, na podlagi katerega so bili sprejeti, pa je bilo izdano 11. januarja 2018. Čeprav je verjetno, da ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA nikakor niso mogli vplivati na uvoz pred njihovim sprejetjem, pa je zgolj začetek preiskave nedvomno povzročil negotovost na trgu in vplival na tokove v trgovini z jeklom. Poleg tega je Komisija, kot je potrjeno v nadaljevanju, od sprejetja ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA menila, da je za nekatere kategorije izdelkov preusmeritev trgovine že potekala.

(59)

V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da se je z ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA pospešilo povečanje uvoza, in sicer tako, da se je že obstoječemu naraščajočemu trendu pridružilo še preusmerjanje trgovine. Kot je navedeno v preglednici 14, razpoložljivi statistični podatki kažejo, da je bil z izjemo aprila 2018 uvoz jekla v ZDA ves čas nižji od ustreznega obsega v letu 2017. To sovpada z obratnim trendom povečevanja uvoza, opaženega v Uniji, pri čemer je bil, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni obseg uvoza ves čas na višji ravni kot leto prej.

(60)

Druge zainteresirane strani so navedle, da se učinek ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA ne bi smel upoštevati ali pa ne bi smel biti precenjen, saj se pri njih uporabljajo številne izključitve izdelkov. V zvezi s tem se je trdilo, da korejski izvoz ni bil tako obsežen, saj je Koreja od upravnih organov ZDA pridobila dovolj velik obseg izvozne kvote.

(61)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bila le Avstralija brezpogojno izvzeta iz ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in da je njen uvoz zadevnih izdelkov znašal približno 1 % celotnega uvoza v ZDA leta 2017 (21). Drugim državam, kot so Južna Koreja, Argentina in Brazilija, so bile dodeljene brezcarinske tarifne kvote, vendar te države niso bile izvzete iz ukrepov. V zvezi s temi državami je treba opozoriti, da je bilo veliko število kvot določeno na nič in da so bile ob dodelitvi številne kvote že izčrpane (22). Na podlagi tega se šteje, da ni nikakršnih zagotovil, da bodo dodeljene kvote zadostovale za preprečevanje preusmerjanja trgovine. Poleg tega se na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov zdi, da so te tri države leta 2017 predstavljale manj kot 20 % skupnega uvoza. Zadevne trditve o kvotah so bile zato zavrnjene.

(62)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se potrdi, da so nepredvideni dogodki, opisani v uvodni izjavi 49, privedli do očitnega povečanja uvoza jekla v Unijo, ki se bo še nadaljevalo.

(63)

V skladu z globalnim pristopom obsega izdelkov, opredeljenim v tej preiskavi, je bila v začasni fazi na svetovni ravni izvedena tudi analiza škode. Začasna uredba mestoma ponazarja, da so sklepi o škodi iz globalne analize s primeri potrjeni tudi na ravni kategorije izdelka.

(64)

Prav tako je bila v zaključni fazi izvedena ocena škode na svetovni ravni, in sicer za zadevni izdelek, ki se ocenjuje, pri čemer je bilo vključenih 26 kategorij izdelkov, pri katerih je Komisija ugotovila povečanje uvoza. Vendar je Komisija tako kot pri razvoju uvoza svojo analizo dopolnila z oceno za vsako od treh družin izdelkov iz uvodne izjave 21.

(65)

Spodnja analiza škode temelji na izpolnjenih vprašalnikih, ki jih je predložila industrija Unije. Po prejemu posodobljenih informacij in preverjanju podatkov so bili kazalniki škode, opisani v začasni fazi, po potrebi posodobljeni z namenom vključitve najnovejših podatkov (iz leta 2018).

(66)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je dodala obseg prodaje v Uniji s strani proizvajalcev Unije, uvoz iz vseh držav, razen uvoza iz članic EGP in iz nekaterih držav, s katerimi je Unija podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je trenutno v veljavi (glej uvodno izjavo 30).

(67)

Na tej podlagi so se potrošnja Unije, prodaja proizvajalcev Unije in ustrezni tržni delež razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 4

Potrošnja, domača prodaja in tržni delež Unije

(68)

Skupna potrošnja ustreznih 26 kategorij izdelkov se je v obdobju 2013–2017 nenehno povečevala, pri čemer se je skupno povečala za 14 %. Obseg prodaje proizvajalcev industrije Unije se je v tem obdobju povečal, vendar v precej manjšem obsegu kot potrošnja Unije, tj. le za 7 %. Skupni tržni delež industrije Unije se je zato v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal, in sicer je padel za 5,4 odstotne točke.

(69)

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti ter zaloge so se razvijale, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge

(70)

Obseg proizvodnje zadevnega izdelka, ki se ocenjuje, se je v obravnavanem obdobju na splošno povečal za 5 %. Proizvodna zmogljivost je ostala stabilna, zato se je izkoriščenost zmogljivosti v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 4 odstotne točke. Zaloge sodelujočih proizvajalcev industrije Unije so se v obdobju 2013–2017 na splošno povečale za 19 %.

(71)

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok so se razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 6

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok

(72)

Preverjeni in posodobljeni podatki potrjujejo trend iz začasne uredbe. Cene za vse izdelke na trgu Unije so se do leta 2016 znatno nižale. Po tem obdobju so se cene vrnile na raven iz leta 2013. Na splošno in kljub znatnemu znižanju cen bi industrija Unije lahko znižala svoje stroške proizvodnje, da bi leta 2016 dosegla mejno stopnjo dobička in jo leta 2017 povečala na bolj trajnostno raven (5,6 %). Celotni denarni tok industrije Unije se je od leta 2013 do leta 2017 povečal za približno 67 %.

(73)

Kar zadeva zaposlovanje, je industrija Unije v obdobju 2013–2017 izgubila 9 208 delovnih mest, kar je razvidno iz spodnje preglednice.

Preglednica 7

Zaposlovanje

(74)

Za vsako od treh družin izdelkov so se potrošnja, domača prodaja in tržni deleži razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 8

Potrošnja, domača prodaja, tržni delež na družino izdelkov

(75)

Potrošnja ploščatih izdelkov je bila najvišja leta 2016, nato pa se je leta 2017 rahlo zmanjšala, pri čemer je skupno povečanje znašalo 12 %. Potrošnja podolgovatih izdelkov in cevi se je nenehno povečevala do konca leta 2017, kar je na splošno pomenilo povečanje za 14 % oziroma 34 %.

(76)

Prodaja vseh jeklenih izdelkov se je v obdobju 2013–2017 na splošno povečala za 7 %. V istem obdobju je bilo za vse tri družine izdelkov ugotovljeno podobno povečanje, vendar manj izrazito kot povečanje v potrošnji: prodaja ploščatih izdelkov s strani proizvajalcev industrije Unije se je povečala za 3 %, prodaja podolgovatih izdelkov za 10 % in prodaja cevi za 26 %.

(77)

Trend celotnega trga industrije Unije (minus 5 odstotnih točk) je bil potrjen pri ločenih analizah ploščatih izdelkov (minus 7 odstotnih točk), podolgovatih izdelkov (minus 3 odstotne točke) in cevi (minus 5 odstotnih točk).

(78)

Za vsako od treh družin izdelkov so se proizvodnja, proizvodna zmogljivost in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 9

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaloge na družino izdelkov

(79)

Razvoj proizvodnje se je razlikoval za vse tri družine izdelkov. V celotnem obravnavanem obdobju se je proizvodnja ploščatih izdelkov povečala za 5 %, proizvodnja podolgovatih izdelkov pa za 3 %, proizvodnja cevi pa se je zmanjšala, in sicer za 11 %. V vsakem primeru se lahko sprememba proizvodnje šteje za precej stabilno.

(80)

Celotna proizvodna zmogljivost je ostala stabilna. Ta trend so dosledno potrjevale analize vsake družine izdelkov: za ploščate izdelke (zmanjšanje za 1 %), podolgovate izdelke (povečanje za 1 %) in cevi (povečanje za 1 %) v obravnavanem obdobju. Izkoriščenost zmogljivosti se je na splošno povečala za vsako družino izdelkov (ploščati izdelki za 4 odstotne točke, podolgovati izdelki za 1 odstotno točko in cevi za 5 odstotnih točk).

(81)

Zaloge za ploščate in podolgovate izdelke so se v obdobju 2013–2017 povečale na podobno raven, medtem ko so se zaloge za cevi skoraj podvojile. Preverjeni in posodobljeni podatki tako potrjujejo trend iz začasne uredbe.

(82)

Za vsako od treh družin izdelkov so se prodajne cene na enoto, dobičkonosnost in denarni tok razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 10

Prodajne cene na enoto, dobičkonosnost, denarni tok na družino izdelkov

(83)

Prodajne cene za ploščate izdelke so se do leta 2016 znižale za 14 %, nato pa so se leta 2017 zvišale na raven, višjo od leta 2013 (+5 %). Prodajna cena na enoto za podolgovate izdelke in cevi se je do leta 2016 prav tako znatno znižala (za 16 % oziroma 17 %), nato pa se je leta 2017 spet nekoliko zvišala. Na splošno so se cene za te izdelke znižale za 4 % oziroma 13 %.

(84)

Kar zadeva dobičkonosnost, (i) je industriji Unije leta 2016 uspelo doseči mejno stopnjo dobička za ploščate izdelke (po izgubah in na pragu pokrivanja stroškov v prejšnjih letih) in leta 2017 svojo dobičkonosnost še povečati na 7,7 %; (ii) je dobičkonosnost podolgovatih izdelkov leta 2014 dosegla 2,1 % in na isti ravni ostala do leta 2017, ko se je povečala na 3,1 %; (iii) se je dobičkonosnost za cevi od leta 2013 močno zmanjšala, in sicer leta 2015 z 1,3 % na – 3,4 %, leta 2016 in 2017 pa je ostala negativna (– 1,2 % oziroma – 1,7 %).

(85)

Denarni tok za ploščate in podolgovate izdelke se je izboljšal (za ploščate izdelke se je povečal za 124 %, v veliko manjši meri se je povečal za podolgovate izdelke, tj. samo za 41 %), medtem ko se je denarni tok za cevi leta 2014 znatno zmanjšal, in sicer za 130 %, in je do konca leta 2017 ostal negativen.

(86)

Kar zadeva zaposlovanje, so bili še posebej prizadeti proizvajalci ploščatih izdelkov, saj so v navedenem obdobju izgubili skoraj 8 600 delovnih mest. Najresnejši položaj se je pojavil v industriji za proizvodnjo cevi, v kateri so v obravnavanem obdobju izgube delovnih mest, izraženo v odstotkih, znašale 12 %.

Preglednica 11

Zaposlovanje glede na družino izdelkov

(87)

Zgornja analiza je pokazala, da je bila industrija Unije – tako splošno kot za vsako od treh družin izdelkov – v težkem gospodarskem položaju do leta 2016 in je leta 2017 le delno okrevala. Industrija je tako še vedno v občutljivem in ranljivem položaju.

(88)

Komisija je septembra 2018 od združenj industrije Unije zahtevala, naj za prvo polovico leta 2018 predložijo gospodarske podatke, da bi preučila, kako se je razvil položaj po obdobju preiskave, ki je zajemalo obdobje 2013–2017.

(89)

Informacij, ki jih je pridobila Komisija, ni bilo mogoče preveriti. Ker Komisija ni imela podatkov, ki bi ustrezali prvemu semestru leta 2017 (informacije so bile zagotovljene za celo leto 2017), ni mogla podati nobene zanesljive ugotovitve na podlagi položaja industrije v prvi polovici leta 2018. Kljub temu je bilo mogoče na podlagi teh podatkov iz leta 2018 potrditi trend iz leta 2017, tj. delno okrevanje industrije. Vendar je treba opozoriti, da se je, kot je navedeno v preglednici 12, mesečni uvoz v Unijo začel povečevati predvsem od junija 2018 dalje. Poleg tega so cene jekla v Uniji od tretjega četrtletja leta 2018 začele upadati. Zato učinkov tega uvoza in razvoja cen na položaj industrije Unije v prvem semestru leta 2018 ni mogoče ugotoviti. Nedavni podatki so tako potrdili občutljiv položaj industrije Unije in tveganje, ki ga predstavlja nedavno povečanje uvoza.

(90)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da se je položaj industrije Unije v obdobju 2013–2016 znatno poslabšal, delno pa popravil leta 2017. Vendar je Komisija menila, da je industrija Unije kljub začasnemu izboljšanju še vedno v občutljivem položaju in tvega nastanek resne škode, če bi se naraščajoči trend uvoza nadaljeval, s čimer bi se nižale cene, dobičkonosnost pa bi padla pod trajnostno raven.

(91)

Ta začasna ugotovitev se lahko potrdi tudi v zaključni fazi na podlagi zgoraj navedene posodobljene analize razvoja kazalnikov škode tako splošno kot na ravni treh družin izdelkov (ploščati izdelki, podolgovati izdelki in cevi).

(92)

Posodobljeni kazalniki škode vključujejo podatke treh kategorij izdelkov, ki so bili v začasni fazi predhodno izključeni iz področja uporabe. Analizirani so bili najnovejši podatki, če so bili na voljo, in ta celovita analiza je potrdila ključne ugotovitve iz začasne faze.

(93)

V začasni fazi je bilo pri ugotavljanju tveganja za nastanek škode ključnega pomena to, da se, če ne bi bilo popravnih ukrepov, znatno povečanje uvoza od leta 2013 ne bi ustavilo, ampak bi se še nadaljevalo in doseglo resne škodljive ravni. Ta pričakovani trend se že izvaja, kot kažejo najbolj posodobljeni podatki (glej oddelek 5.6).

(94)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da industrija Unije ni v ranljivem ali občutljivem položaju, saj se je večina kazalnikov v obravnavanem obdobju izboljšala, na primer leta 2017 je dobičkonosnost dejansko dosegla 6,2 % (kot je navedeno v začasni uredbi), prodajne cene pa so se v obdobju 2016–2017 zvišale za skoraj 20 %. Navedeno je bilo tudi, da je združenje Eurofer objavilo, da so obeti za industrijo Unije pozitivni. V istem smislu so te strani trdile tudi, da je standard za ugotavljanje resne škode zelo visok in je veliko višji od standarda znatne škode iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, saj mora biti jasno razvidno, da je resna škoda neizbežna in tik pred pojavitvijo.

(95)

Komisija je v začasni uredbi ugotovila, da je bila industrija Unije v ranljivem položaju in je po obdobju, ko se je njen položaj bistveno poslabšal, okrevala. To okrevanje se je med drugim pripisovalo učinkovitosti različnih ukrepov trgovinske zaščite, ki so bili sprejeti zlasti od leta 2016. Ker Komisija ni mogla ugotoviti obstoja resne škode, je ocenila tveganje za njen nastanek. V zvezi s tem je Komisija potrdila, da bi se začasno izboljšanje, ki trenutno poteka, lahko hitro spremenilo, če bi se uvoz še povečal. Kot je bilo ugotovljeno, se je tako nadaljnje povečanje uvoza verjetno okrepilo zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Komisija je ugotovila, da tveganje za nastanek resne škode še vedno obstaja, ne glede na to, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti leta 2017 položaj industrije Unije izboljšal. Te ugotovitve so bile potrjene v zgornji analizi, zato se trditev zavrne.

(96)

Kar zadeva raven dobičkonosnosti industrije Unije, je več zainteresiranih strani navedlo, da je Komisija za številne primere trgovinske zaščite v jeklarskem sektorju menila, da se lahko šteje, da je dobiček od 3 % do 7 % ustrezen. Zato bi morala skupna dobičkonosnost v višini 6,2 %, kot je bila začasno določena, zadostovati za to, da bi industrija Unije ostala uspešna in visoko konkurenčna.

(97)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 90 do 93, bi se kljub dejstvu, da so se leta 2017 ravni dobičkonosnosti iz prejšnjih let bistveno izboljšale (ko je industrija Unije ustvarjala izgubo ali bila na pragu pokrivanja stroškov), ta položaj lahko hitro spremenil, če bi se uvoz še naprej povečeval (ali nenadno povečal med drugim zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA). V primeru tveganja za nastanek resne škode mora analiza nujno vsebovati v prihodnost usmerjene elemente. V tem okviru bi bilo tveganje preusmeritve trgovine ključni element, ki bi negativno vplival na trenutni gospodarski položaj industrije Unije, če ukrepi ne bi bili sprejeti. Zato ravni dobičkonosnosti, ki jih je industrija dosegla leta 2017, ni mogoče obravnavati ločeno, prav tako ne spodbijajo ugotovitve o tveganju za nastanek resne škode. Ta trditev se zato zavrne.

(98)

V okviru analize tveganja za nastanek resne škode se je treba usmeriti v prihodnost, saj se šteje, da v analiziranem obdobju resna škoda ni obstajala. In sicer člen 9(2) Uredbe (EU) 2015/478 in člen 6(3) Uredbe (EU) 2015/755 – v primerih tveganja za nastanek škode – zahtevata, da se preučita stopnja povečanja izvoza v Unijo in verjetnost, da se razpoložljive zmogljivosti uporabijo za izvoz v Unijo.

(99)

Čeprav je bila stopnja povečanja izvoza že obravnavana zgoraj, je Komisija izvedla natančnejšo analizo verjetnosti nadaljnjega povečanja izvoza na podlagi analize najnovejših razpoložljivih podatkov, tj. obdobja od januarja do septembra 2018. Ta posodobljeni sklop podatkov je Komisiji omogočil, da je potrdila ugotovitve iz začasne faze, zlasti glede uvoznih trendov in tveganja preusmeritve trgovine.

(100)

Kot je razvidno iz statističnih podatkov v spodnjih preglednicah, se je trend naraščanja uvoza nadaljeval, prvi znaki preusmeritve trgovine pa so se pojavili že v mesecih po začetku veljavnosti ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, pri čemer se je uvoz v ZDA postopno zmanjševal, uvoz v Unijo pa povečeval (23). Komisija meni, da bo zaradi razlogov, navedenih v nadaljevanju, ta naraščajoči trend v prihodnosti postal bolj izrazit, če ne bodo sprejeti dokončni ukrepi.

(101)

Obdobje, analizirano za razvoj uvoza, je bilo podaljšano, tako da je bila dodana prva polovica leta 2018. Ta posodobljena analiza kaže, da se je na splošno uvoz izdelka, ki se ocenjuje, na letni ravni še povečal. Povečanje uvoza v obdobju od julija 2017 do junija 2018 v primerjavi z obdobjem od januarja 2017 do decembra 2017 pojasnjuje razmeroma visoka stopnja uvoza v prvi polovici leta 2018, ko je celoten obseg uvoza izdelkov, ki se ocenjujejo, znašal 17,4 milijona metričnih ton v primerjavi s 15,4 milijona metričnih ton v prvi polovici leta 2017 in 14,5 milijona metričnih ton v drugi polovici leta 2017. Zato ti novejši podatki potrjujejo oceno Komisije v začasni fazi, da se bo uvoz po letu 2017 verjetno še povečal.

(102)

Ukrepi iz oddelka 232 zakona ZDA so bili uvedeni 8. marca 2018. Zato je pomembno, da se obseg uvoza v letu 2018 oceni za vsak mesec posebej in da se primerja z istim obdobjem v predhodnem letu (2017). Ta primerjava kaže, da je bil za vsak mesec leta 2018 obseg uvoza v Unijo v letu 2018 večji od obsega uvoza v letu 2017. Razlike so bile večje junija in julija 2018, kar je nekaj mesecev po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Avgusta in septembra 2018 je bilo povečanje še vedno znatno, vendar manj izrazito kot v predhodnih dveh mesecih, morda zaradi začasnih zaščitnih ukrepov, uvedenih 18. julija 2018.

(103)

Obe analizi kažeta na jasen trend stalnega povečevanja uvoza v Unijo, kar potrjuje oceno Komisije v začasni fazi.

Preglednica 12

Mesečni uvoz v Unijo

(104)

Na zaslišanjih, omenjenih v uvodni izjavi 10, je več zainteresiranih strani navedlo, da so se uvozne cene v ZDA od uvedbe ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA močno povečale, in sicer na raven, ki bi tem družbam kljub 25-odstotni dajatvi omogočala dobiček. Zato glede na to stanje ne bi bilo nobene spodbude, da se njihova prodaja v ZDA preusmeri na druge trge, kot je Unija. Trdilo se je tudi, da navedeni ukrepi skoraj ne vplivajo na raven uvoza v ZDA.

(105)

Komisija je zbrala statistične podatke po posameznih mesecih v letu 2018 v zvezi z uvozom izdelkov, ki se ocenjujejo, v ZDA:

Preglednica 13

Mesečni uvoz v ZDA v letu 2018

(106)

Podatki kažejo, da se je uvoz 26 izdelkov, ki se ocenjujejo, v ZDA močno zmanjšal, zlasti po uvedbi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA. Septembra 2018 je bila raven uvoza 35 % pod ravnjo uvoza iz aprila 2018. Na splošno se je uvoz od januarja do septembra 2018 zmanjšal za 19 %.

(107)

Prav tako je treba opozoriti, da je veliko ameriških proizvajalcev izdelkov, zajetih v ukrepe iz oddelka 232 zakona ZDA, leta 2018 napovedalo pomembne načrte za širitev proizvodnje (24). Ker kratkoročno verjetno ni alternativnih virov razen uvoženih izdelkov ali pa je teh virov malo, se zdi očitno, da se ameriška industrija pripravlja, da bo v srednjeročnem obdobju oskrbovala ameriški trg v veliko večjem obsegu in na škodo uvoza. Posledično trg ZDA ne bo mogel več absorbirati večje domače proizvodnje in enake ravni uvoza kot prej. Zato bodo morali proizvajalci izvozniki poiskati alternativne trge, trg Unije pa je zaradi svoje velikosti idealen nadomestni trg. Trend povečanega uvoza v Unijo, ki je deloma posledica vpliva ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA, se je že začel, kot je opisano v poglavju 5.6.1. Če ne bodo sprejeti ukrepi, bo ta trend v bližnji prihodnosti še izrazitejši.

(108)

Komisija je prav tako analizirala obseg uvoza v ZDA po posameznih mesecih v letu 2018 v primerjavi z istim obdobjem v letu 2017.

(109)

Preglednica 14 potrjuje trend, prikazan v preglednici v uvodni izjavi 105.

Preglednica 14

Mesečni uvoz v ZDA

Zato uvoz v ZDA, ne glede na vrsto primerjave, dosledno kaže, da je prišlo do jasnega in stalnega trenda zmanjšanja uvoza v ZDA. To postopno zmanjšanje že povzroča in bo še naprej ustvarjalo preusmeritev trgovine, ki bi lahko pospešila trend povečevanja uvoza v Unijo.

(110)

Zato je Komisija glede na posodobljeno analizo položaja industrije Unije, podrobno analizo pripomb, prejetih po razkritju začasnih ukrepov in med zaslišanji, ter tudi podrobno analizo najnovejših statističnih podatkov sklenila, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode v zvezi z zadevnim izdelkom, vključno s 26 kategorijami izdelkov, ki se ocenjujejo. Uvodne izjave 58 do 69 začasne uredbe se zato potrdijo.

(111)

Komisija je v uvodnih izjavah 70 do 77 začasne uredbe sklenila, da obstaja vzročna povezava med povečanim uvozom izdelka, ki se ocenjuje, ter ranljivim stanjem in tveganjem za nastanek resne škode za industrijo Unije, saj so izdelki iz jekla, ki jih proizvajajo proizvajalci Unije, običajno podobni ali neposredno konkurenčni izdelkom zadevne jeklarske industrije.

(112)

Več zainteresiranih strani je navedlo, da ni bilo vzročne povezave med povečanjem uvoza in stanjem industrije Unije, saj je povečanje uvoza v obravnavanem obdobju potekalo vzporedno s povečanjem dobičkonosnosti, proizvodnje in prodaje.

(113)

Uvodoma želi Komisija pojasniti, da je ugotovila obstoj tveganja za nastanek resne škode, če se bo uvoz še naprej povečeval. Med preiskavo ni ugotovila škode zaradi povečanja uvoza v obravnavanem obdobju.

(114)

Glede vsebine te trditve je treba poudariti, da je industrija Unije v letu 2017 dejansko dosegala dobičkonosne ravni proizvodnje, kar je očitno več kot v vseh drugih letih obravnavanega obdobja, ko je bila skoraj na pragu pokrivanja stroškov. Vendar se je uvoz v tem obdobju najbolj povečal med letoma 2014 in 2015 (glej preglednico 2), vzporedno zmanjšanje dobičkonosnosti v istem obdobju (zmanjšanje z 0,8 % na 0,6 %, glej preglednico 6) pa kaže na nedvomno povezavo med povečanjem uvoza in stanjem industrije Unije. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45 začasne uredbe, bi bilo treba dobičkonosnost, doseženo leta 2017, šteti za začasno v trenutnih okoliščinah vedno večjega uvoza in izjemno ugodnih prodajnih cen na trgu v tem obdobju. Kljub temu je stopnja dobička v višini 5,6 % v tej kapitalsko intenzivni industriji nizka. Dejansko je nižja od zakonsko določene minimalne ciljne stopnje dobička za vse industrijske sektorje v preiskavah o trgovinski zaščiti, ki jih izvaja Komisija (25). Zato je Komisija menila, da se bo industrija Unije znašla v občutljivem in kritičnem položaju, če se bo uvoz še naprej povečeval. Ta trditev se zato zavrne.

(115)

Različne zainteresirane strani so tudi trdile, da je Komisija v predhodnih protidampinških in protisubvencijskih preiskavah v zvezi z istimi izdelki trdila, da sta bila domnevni damping ali subvencioniranje (in ne zgolj povečanje uvoza) tista, ki sta povzročila nižanje cen in škodo. Po mnenju teh zainteresiranih strani je dampinški ali subvencionirani uvoz že bil uspešno obravnavan s sprejetjem protidampinških in protisubvencijskih ukrepov po zaključku teh preiskav, zato Komisija zdaj ne bi smela trditi, da je enaka škoda nastala zaradi nečesa drugega, tj. povečanega uvoza.

(116)

V zvezi s to trditvijo je treba poudariti, da protidampinški in protisubvencijski ukrepi ne sledijo enaki logiki kot zaščitni ukrepi. Dejansko imajo drugačne cilje. Najbolj očitna in pomembna razlika je v tem, da se tako protidampinški kot protisubvencijski ukrepi nanašajo na omejen obseg izdelka in obravnavajo vprašanje nepoštene konkurence prek dampinga ali subvencioniranja v zvezi z uvozom z določenim poreklom (iz določene države) ter se praviloma uporabljajo pet let z možnostjo podaljšanja tega obdobja, če so izpolnjeni določeni pogoji. Nasprotno pa zaščitni ukrepi obravnavajo splošno povečanje uvoza, pri čemer ne razlikujejo glede na naravo konkurence ali porekla (tj. se ne uporabljajo sui generis za določeno vrsto uvoza) in so običajno časovno omejeni. Poleg tega in natančneje protidampinški in protisubvencijski ukrepi, na katere se nanaša ta trditev, zadevajo le nekaj kategorij izdelkov, zajetih v sedanji preiskavi, in samo z določenim poreklom. Kljub tem ukrepom je Komisija ugotovila znatno, nenadno in močno splošno povečanje uvoza ter ugotovila s tem povezano tveganje za nastanek škode. Ta trditev se zato zavrne.

(117)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni izvedla analize nepripisovanja, da bi obravnavala druge dejavnike, ki so morda povzročili škodo, zlasti v zvezi z razvojem stroškov surovin, padajočo izvozno učinkovitostjo in uvozom, ki so ga opravili proizvajalci Unije. Komisija želi pojasniti, da v začasni fazi dejansko ni ocenila vseh dejavnikov, ki bi lahko prispevali k resni škodi, ki bi jo industrija Unije utrpela, če ne bi bili sprejeti nobeni ukrepi, saj je bilo treba zaradi kritičnih okoliščin nemudoma sprejeti in uvesti začasne ukrepe. Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija ocenila učinek teh treh dejavnikov na stanje industrije Unije in s tem tudi njihov morebitni prispevek k nevarnosti za nastanek resne škode.

(118)

V zvezi z razvojem stroškov surovin je več strani na splošno pripomnilo, da bi morala Komisija ta element obravnavati, medtem ko je ena zainteresirana stran trdila, da so domnevni položaj na trgu, povezan s cenejšimi surovinami po svetu, povzročile težave, o katerih je „domnevala“ Komisija.

(119)

Iz podatkov, ki jih je predložila industrija Unije, je razvidno, da so se proizvodni stroški za zadevni izdelek razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 15

Stroški proizvodnje

(120)

Zgoraj navedeni trend je podoben trendu prodajnih cen, ki je opisan v uvodni izjavi 5.1.3, razen leta 2017, ko so bile, kot je pojasnjeno, prodajne cene izjemoma ugodne v primerjavi s stroški, kar je privedlo do razmeroma visokega dobička (čeprav še vedno pod ciljno stopnjo dobička). Ta trend ne razkriva nobene posebne povezave med stroški surovin in razvojem dobičkonosnosti, razen da so se v letu, ko se je dobiček industrije Unije najbolj zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom, tj. leta 2015 (zmanjšanje za 25 %), njegovi stroški proizvodnje znatno zmanjšali. Zato ni mogoče utemeljeno sklepati, da povečevanje ali zmanjševanje cen surovin pomeni tveganje za nastanek škode. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(121)

Zainteresirane strani so trdile tudi, da se je izvoz industrije Unije zmanjševal. Svoje trditve so utemeljile na izjavah združenja Eurofer ter na predpostavki ali verjetnosti, da se bo izvoz v ZDA in Turčijo zmanjšal zaradi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA in turške zaščitne preiskave.

(122)

Analiza izvozne učinkovitosti industrije Unije v zvezi z zadevnim izdelkom je bila opravljena na podlagi podatkov Eurostata, kakor je navedeno v nadaljevanju:

Preglednica 16

Izvoz industrije Unije

(123)

Zgornja preglednica kaže dve stvari. Prvič, obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju je sorazmerno majhen v primerjavi z obsegom prodaje na trgu Unije, ki je, odvisno od posameznega leta, znašal od 17 % do 19 % samega obsega prodaje industrije Unije. Drugič, razvoj izvozne cene je bil v obravnavanem obdobju precej enakomeren, razen leta 2016, ko so bile izvozne cene na splošno znatno nižje kot v drugih letih (stroški proizvodnje so bili prav tako nizki v letu 2016). Na podlagi obsega izvoza, razvoja tega obsega v obravnavanem obdobju in izvoznih prodajnih cen Komisija ni mogla utemeljeno domnevati, da je izvozna prodajna učinkovitost industrije Unije veliko tveganje za nastanek resne škode za industrijo Unije.

(124)

Kar zadeva vlogo uvoza, ki so ga opravili proizvajalci Unije ali trgovci/distributerji, kot je opisano v uvodni izjavi 44, je bil ta uvoz v obravnavanem obdobju nizek in razmeroma stabilen, in sicer v višini 0,3 % do 0,7 % celotnega uvoza, odvisno od leta. Ta uvoz ni vplival na uvozne trende, zato je bila zahteva zavrnjena.

(125)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da Komisija ni ocenila okoliščin konkurence med uvoženimi izdelki in domačimi izdelki, saj naj ne bi upoštevala obsega in heterogenosti različnih kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitna preiskava, in je sprejela ugotovitve za vse kategorije izdelkov skupaj. Prav tako je več zainteresiranih strani trdilo, da bi morala Komisija za vsako kategorijo izdelkov opraviti ločeno analizo vzročne zveze.

(126)

Kot je pojasnjeno v oddelku 2.1, je Komisija menila, da glede na visoko stopnjo medsebojne povezanosti med kategorijami izdelkov, ki sestavljajo zadevni izdelek, uvoženi izdelek in izdelek Unije predstavljata „podoben ali neposredno konkurenčen“ izdelek. Potrditev, da je glede na tesno medsebojno povezanost med vsemi kategorijami izdelkov, ki so predmet preiskave, potrebna splošna analiza, pomeni tudi, da je najustreznejši način za izvedbo analize vzročne zveze združitev teh treh družin izdelkov, ki so bile v nekaterih delih splošne analize ločene. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(127)

Analiza skupnega prispevka drugih dejavnikov iz uvodnih izjav 79 in 80 začasne uredbe ter oddelka 6.1 je pokazala, da drugi dejavniki, in sicer ločeno in skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med povečanjem uvoza in tveganjem za nastanek resne škode za industrijo Unije. Ker drugih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 70 do 81 začasne uredbe potrdijo.

(128)

Namen zaščitnih ukrepov je odpraviti ali preprečiti resno škodo, ki je nastala zaradi povečanega uvoza. Komisija je v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 2015/478 preučila tudi morebitne neizogibne gospodarske razloge, ki bi lahko privedli do ugotovitve, da uvedba ukrepov ni v interesu Unije.

(129)

V ta namen so bili na podlagi razpoložljivih dokazov upoštevani učinek morebitnih ukrepov na vse proizvajalce Unije, uvoznike in uporabnike zadevnega izdelka ter možne posledice sprejetja ali nesprejetja ukrepov. Kjer je bilo potrebno, je Komisija oblikovala mehanizem, ki bi preprečil nastanek resne škode, hkrati pa omogočil tradicionalne trgovinske tokove na način, ki bi bil združljiv z nadaljnjim konkurenčnim delovanjem trga jekla.

(130)

Začasno je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba zaščitnih ukrepov v interesu proizvajalcev Unije, saj bi to preprečilo vsako resno škodo, ki bi jo povzročilo nadaljnje in znatno povečanje uvoza. Po uvedbi začasnih ukrepov Komisija ni prejela nobenih pripomb proizvajalcev Unije, ki bi temu stališču nasprotovale. Začasne ugotovitve so bile zato potrjene.

(131)

Komisija je poslala vprašalnike znanim uvoznikom in uporabnikom, da bi ocenila njihov interes.

(132)

Komisija je prejela 61 odgovorov uvoznikov in 70 odgovorov uporabnikov, ki niso povezani z uvozniki. Uvozniki in uporabniki so izrazili svoja stališča tudi v ustni in pisni obliki.

(133)

Več uvoznikov in uporabnikov Unije je trdilo, da uvedba zaščitnih ukrepov ne bi bila v interesu Unije, ker bi povečala uvozne cene in omejila konkurenco na trgu Unije. Trdili so tudi, da bi uvedba ukrepov povzročila pomanjkanje oskrbe, saj proizvajalci Unije domnevno ne proizvajajo vseh vrst izdelkov iz jekla ali pa njihove količine niso dovolj velike za zadovoljitev povpraševanja Unije. To naj bi še dodatno poslabšalo dejstvo, da je razpoložljivost nekaterih izdelkov v Uniji omejena, saj zanje veljajo protidampinški ali protisubvencijski ukrepi.

(134)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več uporabnikov in uvoznikov Unije trdilo, da bi bilo treba v primeru sprejetja dokončnih ukrepov upoštevati naslednje elemente:

(135)

Komisija je podrobno preučila te trditve in ugotovila naslednje.

(136)

Prvič, kot je bilo ugotovljeno že v začasni uredbi, se Komisija strinja z dejstvom, da bi bilo treba tradicionalne trgovinske tokove čim bolj ohraniti. Na podlagi navedenih ugotovitev glede obstoja tveganja za nastanek resne škode bi resno škodo industriji Unije povzročil le uvoz, ki presega te tradicionalne trgovinske tokove. Komisija meni, da se bo z zaščitnimi ukrepi, uvedenimi v obliki tarifne kvote, ohranila učinkovita konkurenca med uvozom in industrijo Unije ter da se tveganje splošnega zvišanja cen in morebitnega pomanjkanja verjetno ne bo uresničilo. Pričakuje se, da se bo ob taki obliki ukrepov uvoz nadaljeval na tradicionalnih neškodljivih ravneh, zaščitni ukrepi pa bi se uporabljali le, če in kadar bi bila dosežena raven kvote in bi se uresničilo tveganje.

(137)

Poleg tega je industrija Unije trdila, da lahko proizvaja vse vrste izdelkov iz jekla. V vsakem primeru se bo uvoz (brez ukrepov) ohranil na tradicionalni ravni in je še vedno mogoč nad kvoto, vendar ob upoštevanju zaščitnih ukrepov.

(138)

Cilj protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov pa je odpraviti nepoštene trgovinske prakse. Čeprav lahko ti ukrepi dejansko vplivajo na raven izvoza iz nekaterih držav dobaviteljic, to ne vpliva na raven uvoza po pošteni ceni, ki bi lahko vstopil na trg Unije brez škodljivega dampinga ali subvencioniranja. To vprašanje, zlasti kumulacija zaščitnega ukrepa s protidampinškimi ali protisubvencijskimi ukrepi, je obravnavano v uvodni izjavi 186.

(139)

Iz zgoraj navedenih razlogov se trditve strani, opisane v uvodni izjavi 133, zavrnejo.

(140)

Kar zadeva obliko in raven ukrepov, je Komisija preučila elemente, navedene v nadaljevanju.

(141)

Medtem ko uporabniki in uvozniki menijo, da bi bilo treba vsako tarifno kvoto določiti na ravni, ki je za 10 % višja od povprečnega uvoza v zadnjih treh letih, saj se bo poraba jekla v nekaterih kategorijah izdelkov v Uniji verjetno povečala za dvomestno stopnjo rasti, so proizvajalci Unije trdili, da bo poraba jekla v Uniji v prihodnjih letih ostala razmeroma nespremenjena.

(142)

V skladu s členom 15(3) Uredbe 2015/478 se vsaka kvota načeloma določi glede na povprečno raven uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih. Toda ta določba se uporablja le, če so ukrepi v obliki kvote. Kot potrjuje ustrezna sodna praksa (26), tarifna kvota ni količinska omejitev v skladu s Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, zato Komisija ni zavezana, da v tem primeru določi raven tarifne kvote na ravni, ki strogo ustreza povprečnemu uvozu v zadnjih treh letih.

(143)

Glede na trditve iz uvodne izjave 141 in v skladu z veliko gospodarsko, politično in pravno diskrecijsko pravico, ki jo ima Komisija v skladu s členom 16 Uredbe (EU) 2015/478 in členom 13 Uredbe (EU) 2015/755, je Komisija menila, da je treba raven tarifne kvote prilagoditi nad povprečno ravnjo uvoza za zadnja tri leta, da se upoštevajo konkurenčni interesi med uporabniki in uvozniki na eni strani ter industrijo Unije na drugi strani. V zvezi s tem, kot je razvidno iz uvodne izjave 32, Komisija ugotavlja, da se je uvoz zadevnih kategorij izdelkov od leta 2017 do zadnjega obdobja povečal za 4 %, ne da bi povzročil resno škodo. Možnosti za prihodnjo, čeprav zmernejšo, stopnjo rasti uvoza v običajnih tržnih razmerah skupaj z gospodarskimi in političnimi interesi industrije Unije kot celote torej ustrezno narekujejo uvedbo količinske ravni tarifne kvote tik nad povprečno ravnjo uvoza v obdobju od leta 2017 do zadnjega obdobja.

(144)

Komisija na podlagi tega in za omejitev povečanja uvoza na raven, ki verjetno ne bo povzročila resne škode industriji Unije, hkrati pa zagotovila ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov ter zadostno podporo obstoječe in uvozne industrije, meni, da bi morala količinska raven tarifne kvote temeljiti na povprečnem uvozu v obdobju 2015–2017 z dodatkom 5 %.

(145)

Skoraj vse zainteresirane strani, vključno z industrijo Unije, so zagovarjale dodelitev tarifnih kvot posameznim državam dobaviteljicam namesto globalnega sistema kvot, kot je bil vzpostavljen v začasni fazi.

(146)

Komisija se strinja, da je sistem tarifne kvote za posamezne države najbolj ustrezen sistem za zagotavljanje tradicionalnih trgovinskih tokov. Vendar pa ima nekatere omejitve. Prvič, vsako kategorijo izdelkov dobavljajo številne države dobaviteljice. Ni smiselno, da bi se tarifne kvote dodelile vsaki od njih. Drugič, Komisija meni, da je za ustrezno dodelitev tarifnih kvot treba upoštevati posebne dejavnike, ki bodo vplivali na trgovino z zadevnimi izdelki. Za številne izdelke, ki spadajo v obseg te preiskave, je Unija nedavno uvedla protidampinške ukrepe oziroma ukrepe izravnalne dajatve za nekatere države izvoznice. To je v zadnjem letu pogosto povzročilo znatno zmanjšanje uvoza iz teh držav, kar se bo nadaljevalo tudi v obdobju uvedbe teh ukrepov. Posebna tarifna kvota za te posamezne države bo zato skoraj zagotovo uporabljena le v zanemarljivi meri, saj raven tarifne kvote temelji na povprečni ravni uvoza v letih 2015–2017, tj. vključno z obdobjem, ko protidampinški ukrepi oziroma ukrepi izravnalne dajatve še niso bili uvedeni, raven uvoza pa je bila znatna zaradi nepoštenih trgovinskih praks. Zato ne bi bilo v interesu Unije, da se v teh okoliščinah dodeli posebna tarifna kvota za posamezne države, saj bi bila raven prihodnjega uvoza neizogibno nižja od njihovih tradicionalnih ravni trgovanja.

(147)

Komisija je ugotovila, da bi bil glede na zgoraj navedene okoliščine najprimernejši mešani pristop. Prvič, tarifno kvoto za posamezne države bi bilo treba dodeliti državam, ki imajo na podlagi uvoza v zadnjih 3 letih znaten interes za dobavo. Za namene te uredbe se šteje, da imajo znaten interes za dobavo države z deležem več kot 5 % uvoza za zadevno kategorijo izdelka. Vsem drugim državam dobaviteljicam, bi bilo treba dodeliti globalno tarifno kvoto (v nadaljnjem besedilu: preostala kvota), ki bi temeljila na povprečju preostalega uvoza v zadnjih treh letih

(148)

Vendar se posebna tarifna kvota za posamezno državo ne bi smela dodeliti tistim državam, katerih raven izvoza (za vsako zadevno kategorijo izdelkov) se je v bližnji preteklosti znatno zmanjšala zaradi protidampinških ukrepov oziroma ukrepov izravnalne dajatve, uvedenih zaradi zgoraj navedenih razlogov. Te države bi morale spadati v okvir preostale tarifne kvote.

(149)

V posebnem primeru kategorije izdelkov 1 (vroče valjani kolobarji) Komisija meni, da je najustreznejša globalna kvota in ne posebna dodelitev za posamezno državo, saj za skoraj 60 % uvoza trenutno veljajo protidampinški ukrepi.

(150)

Nazadnje Komisija meni, da je tudi v interesu Unije, da bi morala država dobaviteljica, ki je izčrpala svojo posebno tarifno kvoto, imeti dostop do preostale tarifne kvote. Vendar bi se morala ta možnost uporabljati le v zadnjem četrtletju obdobja, da bi se vzpostavilo ravnovesje med interesi držav s posebno tarifno kvoto za posamezne države in državami, ki bodo črpale iz globalne tarifne kvote. To bi zagotovilo ne le ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov, ampak tudi preprečilo, da bi deli preostale tarifne kvote ostali neuporabljeni.

(151)

Komisija meni, da uvedba sistema izdajanja dovoljenj ni potrebna za zagotovitev predvidljivosti.

(152)

Prvič, podatki v zvezi z razvojem uvoza v okviru tarifne kvote in dajatev prosto uporabo kvote so javno dostopni in se dnevno posodabljajo. Podatki o uporabi tarifne kvote so na voljo na naslednjem spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/taric/quota_consultation.jsp

(153)

Poleg tega bi morala posebna dodelitev za posamezno državo zagotoviti dodatno raven predvidljivosti za tradicionalne dobavitelje in uporabnike. Prav tako bo, ko se posebna tarifna kvota za posamezno državo izčrpa, zadevna država imela možnost izvoza prek razpoložljive preostale kvote, četudi samo v zadnjem četrtletju obdobja, ki je najbolj kritično obdobje glede razpoložljivosti kvot.

(154)

Nazadnje Komisija meni, da je treba preostalo tarifno kvoto razdeliti za vsako četrtletje posebej, da se zagotovi enakomerna porazdelitev uvoza čez leto in prepreči, da bi se znaten uvoz standardnih izdelkov skladiščil na začetku obdobja v izogib morebitnim dajatvam. Neporabljene četrtletne dodelitve tarifnih kvot bi se samodejno prenesle tudi na naslednje obdobje.

(155)

Komisija je preučila trditve uporabnikov in uvoznikov, da bodo za svoje izdelke ustvarili posebne podkategorije. Komisija je zlasti ugotovila, da imata dve kategoriji izdelkov, in sicer kategoriji 3 in 4, posebne značilnosti, za katere so trditve sprejemljive.

(156)

Kategorija 4 – pločevina, odporna na korozijo – vključuje izdelke, proizvedene posebej za avtomobilsko industrijo, in sicer na podlagi natančnih specifikacij izdelkov ter dolgoročnih pogodb in drugih standardnih izdelkov. Kar zadeva prejšnje izdelke, morajo dobavitelji najprej pridobiti dovoljenje, potrebno za dobavo industriji za daljše časovno obdobje, ki temelji na sistemu „ravno ob pravem času“. Za to kategorijo izdelkov Komisija priznava, da obstaja tveganje, da bodo nekatere posebne vrste izdelka iz dajatev proste kvote izrinili standardni izdelki, ki se lahko množično dobavijo in skladiščijo na začetku leta.

(157)

Poleg tega za standardne vrste izdelkov v okviru te kategorije izdelkov trenutno veljajo protidampinške dajatve, ki tudi vplivajo na prihodnji razvoj uvoza in dodeljevanje kvot na podlagi zgoraj pojasnjenih dejstev. Dejstvo, da ti bolj specializirani izdelki niso bili zajeti v zahtevo industrije po protidampinških ukrepih, je prav tako znak, da je treba te izdelke obravnavati ločeno od standardnih vrst izdelkov.

(158)

Kar zadeva kategorijo 3 – elektropločevina – je zadevna uporabniška industrija prav tako trdila, da bi bilo treba nekatere specializirane izdelke, tj. elektropločevino, ki ni zrnato usmerjena (27), ločiti od drugih izdelkov v tej kategoriji. Ta trditev temelji na dejstvu, da so te vrste izdelkov strateškega pomena za gospodarstvo Unije, saj se uporabljajo v novih sektorjih energije/mobilnosti (npr. nova energetska vozila, vetrne turbine). Uporabniki in uvozniki trdijo, da so ti izdelki visoke vrednosti in posebni ter da v zvezi z njimi obstaja tveganje, da jih bodo izrinili s standardni izdelki, vključeni v isto kategorijo izdelkov. Poleg tega so uporabniki trdili tudi, da se bo povpraševanje v Uniji v bližnji prihodnosti verjetno znatno povečalo in da bi bilo treba v prihodnje ustrezno povečati posebno kvoto. Čeprav te trditve ni bilo mogoče podkrepiti z nobenim dokazom, bi ločena kvota za te izdelke omogočila preučitev nadaljnjih ustrezno utemeljenih zahtev v prihodnje.

(159)

Komisija nadalje meni, da je brez poseganja v popravljalni učinek ukrepa mogoče oblikovati podsklope izdelkov v okviru teh dveh obstoječih kategorij izdelkov, katerim bi se ustrezno dodelila lastna kvota.

(160)

Na podlagi navedenega je Komisija sprejela trditve glede razdelitve kategorije izdelkov 4 (pločevina s kovinsko prevleko) in kategorije izdelkov 3 (elektropločevina (razen zrnato usmerjene elektropločevine)) v dve podkategoriji.

(161)

Nazadnje Komisija meni, da bo glede na interes Unije morala prilagoditi raven ali dodelitev tarifne kvote, kot je določena v prilogah IV.1 in IV.2 v primeru sprememb okoliščin v obdobju uvedbe ukrepov. Tak pregled bi lahko zadeval katero koli kategorijo izdelkov, za katero veljajo ukrepi in ki vključuje (vendar ni omejena na) izdelke kategorij 3, 4, 6 in 16, v zvezi s katerimi so bila med preiskavo ter v okviru dvostranskih posvetovanj, ki jih je organizirala Komisija, predložena podrobna in utemeljena stališča. Okoliščine bi se lahko na primer spremenile v primeru splošnega povečanja ali zmanjšanja povpraševanja po nekaterih kategorijah izdelkov v Uniji, zaradi česar bi bila potrebna ponovna ocena ravni tarifne kvote, uvedbe protidampinških ali protisubvencijskih ukrepov, ki bi lahko pomembno vplivali na prihodnji razvoj uvoza, ali celo kakršnega koli razvoja v zvezi z oddelkom 232 zakona ZDA, ki bi lahko neposredno vplival na sklepe te preiskave, in sicer v smislu preusmeritve trgovine. Komisija lahko tudi preveri, ali bi izvajanje ukrepov lahko imelo škodljive učinke pri doseganju ciljev povezovanja, za katere si prizadevajo preferencialni trgovinski partnerji, kot je znatno tveganje za stabilizacijo ali gospodarski razvoj. Komisija bo redno ocenjevala razmere in preučila možnosti za pregled vsaj ob koncu vsakega leta od uvedbe ukrepov. Komisija začne prvo preiskavo v zvezi s pregledom najpozneje do 1. julija 2019.

(162)

Na podlagi zgornjih ugotovitev in temeljite preučitve različnih zadevnih interesov Komisija ugotavlja, da je zaradi interesa Unije treba sprejeti dokončne zaščitne ukrepe v obliki tarifne kvote, da se prepreči nadaljnje poslabšanje položaja proizvajalcev Unije.

(163)

Ugotovljeno je bilo, da za jeklarsko industrijo Unije obstaja tveganje za nastanek resne škode za 26 kategorij izdelkov in da bo, če ne bodo sprejeti zaščitni ukrepi, v bližnji prihodnosti verjetno nastala dejanska resna škoda. Prav tako je bilo ugotovljeno, da bi bilo v interesu Unije sprejetje ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnjega povečanja uvoza.

(164)

V začasni fazi je Komisija ugotovila, da je ukrep v obliki tarifne kvote najboljši način za uskladitev interesov proizvajalcev in uporabnikov jekla iz Unije. Ta oblika, če je ustrezno prilagojena, bi omogočila začasno povečanje uvoza na neškodljivo raven za jeklarsko industrijo Unije, hkrati pa bi ohranila ustrezno izbiro virov oskrbe, ki so na voljo njenim strankam, na način, ki bi bil združljiv z nadaljnjim konkurenčnim delovanjem trga jekla.

(165)

Na podlagi zgornje analize interesa Unije Komisija meni, da je tarifna kvota dejansko najboljša oblika ukrepa za uravnoteženje različnih zadevnih interesov, in sicer bi preprečila resno škodo ter zagotovila ohranitev tradicionalnih trgovinskih tokov.

(166)

V pripombah, ki jih je Komisija prejela po začasnih ukrepih, je večina uporabnikov jekla, čeprav je nasprotovala njihovemu sprejetju, predložila tudi koristne predloge za njihovo prilagoditev in zmanjšanje njihovih negativnih učinkov na trg.

(167)

Od prejetih pripomb se jih je zelo malo nanašalo na mikrosimulacije in makromodel, ki ga je Komisija predstavila za preverjanje sorazmernosti tarifne stopnje zunaj tarifne kvote.

(168)

Kar zadeva makromodel, je združenje izvoznikov v tretji državi izrazilo kritiko, da se elastičnost, uporabljena v modelu Armington za celotni nabor kategorij izdelkov, razlikuje od elastičnosti, uporabljene v nekaterih bolj razčlenjenih študijah o določenih kategorijah izdelkov iz jekla; vendar te strani niso predlagale nobene druge stopnje za skupni izračun. Isto združenje je trdilo tudi, da Komisija ni upoštevala znatnega povečanja ravni cen na trgu ZDA, ki kljub ukrepom iz oddelka 232 zakona ZDA še naprej privablja uvoz. Glede mikrosimulacij so združenje uporabnikov iz Unije in več izvoznikov trdili, da je bila primerjalna analiza mikrosimulacij izvedena le v zvezi z omejenim številom kategorij izdelkov, medtem ko so ukrepi zajemali večji sklop; izrazili so tudi kritiko, da naj bi izračuni temeljili na stroških kitajskih proizvajalcev, ki jih ni bilo mogoče šteti za reprezentativne za vse uvozne vire. Več izvoznikov je trdilo, da Komisija ni dovolj pojasnila uporabe zgoraj navedenih modelov in da je določitev 25-odstotne tarife zunaj kvote na tej podlagi arbitrarna.

(169)

Komisija meni, da tako mikrosimulacija kot makromodel ustrezata realnosti, vendar pa v nasprotju z nekaterimi pripombami omogočata tehnično razpravo o drugih scenarijih za oblikovanje odločitve politike, ki temelji na dejstvih in ne na arbitrarnih sodbah.

(170)

Komisija želi poudariti, da je namen 25-odstotne tarifne stopnje zunaj kvote, ki jo je Komisija določila v fazi začasnih ukrepov, obravnavati znatno povečanje uvoza jekla v Unijo, ki se je v zadnjem obdobju pospešilo zaradi globalne tarife v višini 25 %, ki so jo ZDA uvedle za uvoz jekla (z omejenim številom izjem glede porekla, za katere veljajo zelo omejevalne kvote), in 50-odstotne tarife na uvoz iz Turčije. Izrecni cilj ukrepov ZDA je doseči cilj industrijske politike, tj. umetno zmanjšanje ravni uvoza jekla za 13,3 milijona metričnih ton, kar bo jeklarski industriji ZDA omogočilo, da bo delovala s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti v višini 80 %.

(171)

V nasprotju s trditvami nekaterih zainteresiranih strani tarifna stopnja Unije v višini 25 % ni arbitrarna, temveč je videti, da je to popolnoma sorazmeren ukrep in je povsem skladen s ciljem zaščite trga jekla Unije pred nenadnim povečanjem uvoza, ki ga v zadnjem obdobju v veliki meri povzročajo trgovinska odstopanja kot posledica zaščitnih ukrepov ZDA. Dejansko bi lahko svetovni izvozniki jekla, ki se soočajo s 25-odstotno ali 50-odstotno tarifo ali z omejevalnimi kvotami v ZDA, preusmerili svoj izvoz v Unijo nad raven svoje tradicionalne prodaje in povzročili škodo jeklarski industriji Unije, če v Uniji ne bi bilo dovolj odvračalne ovire, ko bi uvoz presegel svojo tradicionalno raven.

(172)

Na tem mestu je treba ponovno poudariti, da medtem ko se tarife na podlagi ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA poberejo ob prvem uvozu in zato resno izkrivljajo trgovinske pritoke navzdol, tarifna kvota Unije omogoča stalen vstop uvoza vseh porekel brez dodatnih ovir in učinkuje le, če so presežene zadevne kvote, ki predstavljajo tradicionalni tok uvoza vseh porekel, zlasti zaradi preusmeritve trgovine, ki je posledica ukrepov ZDA.

(173)

Če Unija za zadevni uvoz jekla ne bo določila tarife nad kvoto, najmanj enake tarifi, ki jo uporabljajo ZDA, bo izvoznik v ZDA v teh razmerah povišal maržo ali zmanjšal izgubo, tako da bo preusmeril prodajo v EU. Ta analiza kaže, da bi morala najnižja vrednost tarifne stopnje zunaj kvote, ki lahko zagotovi minimalno zaščito Unije pred preusmeritvijo trgovine, znašati vsaj 25 %. Vendar ta raven ne bo zaustavila preusmeritve trgovine. Ker se uvozne cene v ZDA s protekcionističnimi ukrepi zvišujejo, je pomemben delež proizvodnje jekla v ZDA, ki je bil prej nedonosen, postal donosen, izpodrinil uvoz in preusmeril trgovino na druge trge, Unija pa je najbolj privlačna alternativna destinacija.

(174)

V zvezi s tem so mikroekonomske simulacije prispevka iztovorjenega uvoza v Unijo k marži, ki jih je predlagala industrija Unije in jih je Komisija predstavila v začasni fazi, ključnega pomena za razpravo o poslovnem ravnanju izvoznika, ki se sooča z zgoraj navedeno izbiro med prodajo na trgu ZDA po plačilu tarif iz oddelka 232 in alternativnim postopnim izvozom v Unijo, ki presega njegovo tradicionalno prodajo, da bi se izognil takemu plačilu.

(175)

V nasprotju s pripombami nekaterih strani so predpostavke v simulacijah realne in konservativne. Ne temeljijo večinoma na kitajskih stroških. Najpomembnejši del stroškov, uporabljenih pri simulaciji, je košarica surovin, vrednotena po mednarodnih cenah. Kitajske referenčne vrednosti se uporabljajo le za sorazmerno majhen delež pomožnih spremenljivih stroškov poleg surovin, ker je Kitajska eden od najpomembnejših izvoznikov za vse kategorije izdelkov. Poleg tega je izbira stroškov prevoza iz Kitajske v Unijo za izračun iztovorjenih stroškov zelo konservativna predpostavka v izračunu, saj bi bila v primeru, da bi bili uporabljeni nižji stroški za prevoz iz drugih možnih virov porekla, stopnja prispevka k marži višja.

(176)

Te simulacije omogočajo izračun dejanske ravni tarife zunaj kvote, ki lahko odvrača od preusmeritve trgovine. Kot je pojasnjeno v uredbi o začasnih ukrepih, te simulacije kažejo, da prispevek k marži od prodaje za izvoznika jekla v Unijo v številnih najbolj reprezentativnih kategorijah izdelkov iz jekla, ki so predmet preiskave, znaša več kot 30 %, pri čemer je mediana 34 %. Samo tarife nad kvoto na teh ravneh bi lahko v celoti izravnale prispevek zadevnega uvoza jekla na trg Unije k marži, s čimer za izvoznika v ZDA ne bi bilo več spodbude, da preusmeri prodajo na trg Unije, saj bi zaradi tarife to postalo negospodarno.

(177)

Na podlagi tega se je Unija odločila, da bo sprejela najmanj motečo stopnjo tarife nad kvoto v višini 25 %, ki predstavlja spodnjo mejo različnih možnosti, o katerih se je razpravljalo. Kot je pojasnjeno, ta stopnja tarife nad kvoto ne zagotavlja popolne zaščite Unije pred celotno preusmeritvijo trgovine. Nasprotno, s tem ne bo mogoče le omogočiti prostega pretoka tradicionalnega uvoza, temveč bodo poleg tega navedene stopnje tarife nad kvoto omogočile tudi, da bo kljub plačilu tarife na trgu Unije še vedno možen omejen delež prodaje preusmerjene trgovine, tudi če so presežene tradicionalne ravni trgovanja, da bi se tako zadostilo pričakovanemu povečanju povpraševanja.

(178)

Kar zadeva pripombe zainteresiranih strani o uporabi enotnega makroekonomskega modela, ki zajema vse kategorije izdelka skupaj, namesto da bi uporabili bolj razčlenjeno analizo modela, Komisija, kot je bilo pojasnjeno v začasni fazi in v oddelku 2, meni, da je glede na visoko stopnjo medsebojne povezanosti med kategorijami izdelkov z vidika ponudbe in povpraševanja taka celovita ocena v celoti primerna, zlasti če so sprejete konservativne vrednosti elastičnosti.

(179)

Komisija je v začasni uredbi navedla, da bo pozorno spremljala razvoj uvoza, preden bo sprejela končno stališče. Statistični podatki ZDA in Unije o uvozu izdelkov iz jekla v preiskavi kažejo, da se je kljub pomembnemu zvišanju cen na ameriškem trgu z ukrepi iz oddelka 232 uvoz v ZDA v zadnjih šestih mesecih od maja 2018 znatno trajno zmanjšal, hkrati pa se je v istem obdobju rast uvoza istih kategorij izdelkov iz jekla v Unijo postopno povečala. Od maja do septembra 2018 se je uvoz iz ZDA za kategorije izdelkov v preiskavi zmanjšal za 2,6 milijona ton glede na isto obdobje leta 2017, medtem ko se je uvoz enakih izdelkov v EU v istem obdobju močno povečal, in sicer za 2 milijona ton (77 % zmanjšanja v ZDA). To je jasen trend naraščanja. Ti podatki jasno kažejo, da so načrtovani učinki zaščitnih ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA za zmanjšanje uvoza jekla v višini 13,3 milijona ton od leta 2017 v polnem teku. Zato se zdi, da ugotovljeni najnovejši trendi uvoza niso v nasprotju s predpostavkami iz modela, ki je napovedoval možno preusmeritev trgovine v višini približno 70 %, ki bi jo lahko ZDA sčasoma dosegle z ukrepi, ko bodo postopoma začeli veljati vsi njihovi zaščitni učinki. Prav tako to ne bi bilo v nasprotju s tem, da bi morala tarifna stopnja nad kvoto znašati več kot 30 %, da bi pred učinki teh ukrepov popolnoma zaščitila trg Unije. Ta raven prav tako sovpada z zgoraj opisanim rezultatom mikroekonomskih simulacij.

(180)

V skladu s tem se je Komisija odločila, da potrdi 25-odstotno stopnjo tarife nad kvoto, ki je nižja in najmanj moteča možnost za preusmeritev trgovine, ki je posledica ukrepov iz oddelka 232 zakona ZDA.

(181)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je na podlagi premislekov v zvezi z interesom Unije in da bi se čim bolj ohranili tradicionalni trgovinski tokovi, najboljši način za zagotovitev optimalne uporabe tarifnih kvot razdelitev tarifnih kvot med države, ki imajo znaten interes za dobavo zadevnega izdelka, drugim pa v kronološkem vrstnem redu datumov, na katere se sprejmejo deklaracije za sprostitev v prosti promet, kot je določeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2447 (28). Ta način upravljanja zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(182)

Ali je blago, uvoženo iz držav v razvoju, upravičeno do izključitve iz tarifne kvote, je odvisno od njegovega porekla. Zato je treba uporabiti merila za določanje nepreferencialnega porekla, ki trenutno veljajo v Uniji.

(183)

Za namene dokončnih ukrepov se bo, da se bo omogočilo nadaljevanje tradicionalnih trgovinskih tokov, določila posebna kvota za vsako od kategorij izdelkov, za katere ta uredba določa dokončne ukrepe.

(184)

Po uvedbi začasnih ukrepov je več uporabnikov in uvoznikov ponovilo svoje trditve, da proizvajalci Unije zaradi obstoječih protidampinških in protisubvencijskih ukrepov ne potrebujejo dodatne zaščite, ter da se v vsakem primeru zaščitni in protidampinški/protisubvencijski ukrepi ne bi smeli kumulirati.

(185)

Komisija opozarja, da se protidampinškimi in izravnalnimi ukrepi ne poskuša zapreti trg Unije, temveč se le poskušajo odpraviti škodljive trgovinske prakse. Zato so ti ukrepi usmerjeni v primere dampinga in subvencioniranja za posamezne države, imajo različen obseg uporabe in namen kot zaščitni ukrepi, ki jih določa ta uredba, in se medsebojno ne izključujejo.

(186)

Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 117 začasne uredbe, Komisija priznava, da bi kumulacija protidampinških/protisubvencijskih ukrepov z zaščitnimi ukrepi lahko privedla do večjega učinka, kot je zaželeno. Ker bi to vprašanje kumulacije lahko nastalo šele, ko bi dosegli zgornje meje tarifnih kvot, bo Komisija pozneje in pravočasno preučila potrebo po obravnavi tega vprašanja. Da bi se izognili uvedbi „dvojnih ukrepov“, kadar je tarifna kvota presežena, lahko Komisija v tem okviru meni, da je treba ukiniti ali zmanjšati raven obstoječih protidampinških in izravnalnih dajatev, da se zagotovi, da skupni učinek teh ukrepov ne bo presegel najvišje ravni veljavnih zaščitnih ali protidampinških/izravnalnih dajatev.

(187)

Komisija meni, da bi morali ukrepi veljati za obdobje treh let (vključno z obdobjem uvedbe začasnih ukrepov), ki poteče 30. junija 2021. Treba bi bilo odpreti tarifno kvoto za obdobje od 2. februarja 2019 do 30. junija 2019, nato za obdobje od 1. julija 2019 do 30. junija 2020 in nato za obdobje od 1. julija 2020 do 30. junija 2021, kot je za vsako zadevno kategorijo izdelkov določeno v Prilogi IV.

(188)

Ker ukrepi trajajo že več kot eno leto, morajo biti postopno liberalizirani v rednih časovnih presledkih v obdobju uporabe. Komisija meni, da je najprimernejši način za liberalizacijo ukrepov zvišanje stopnje dajatev prostih kvot za 5 % po vsakem letu. To bi moralo vključevati obdobje uporabe začasnih ukrepov, kar pomeni, da bo prvi ukrep liberalizacije uveden 1. julija 2019, drugi pa 1. julija 2020. Naknadni ukrepi liberalizacije bodo sledili po istem vzorcu.

(189)

Nadzorni ukrepi v zvezi z izdelki iz jekla, ki so predmet te preiskave, so bili uvedeni aprila 2016, ker je bilo videti, da bi lahko trend uvoza povzročil resno škodo. Glede na ugotovitve te preiskave in uvedbo dokončnih zaščitnih ukrepov Komisija meni, da bi bilo treba nadzorni sistem za izdelke iz jekla, za katere veljajo zaščitni ukrepi, ustaviti v obdobju uvedbe zaščitnih ukrepov.

(190)

V skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2015/478 in mednarodnimi obveznostmi Unije se začasni ukrepi ne bi smeli uporabljati za izdelke s poreklom iz države v razvoju, ki je članica STO, če delež uvoza tega izdelka iz te države v Unijo ne presega 3 %, pod pogojem, da države v razvoju, ki so članice STO in katerih delež izvoza v Unijo je manjši od 3 %, skupaj ne dosegajo več kot 9 % celotnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(191)

Končna ugotovitev Komisije kaže, da zadevne kategorije izdelkov, ki izvirajo iz nekaterih držav v razvoju, izpolnjujejo zahteve za upravičenost do zgoraj navedenega odstopanja. V Prilogi III.2 (Seznam kategorij izdelkov s poreklom iz držav v razvoju, za katere se uporabljajo dokončni ukrepi) so navedene države v razvoju za namene te uredbe. Prav tako so za vsako od 26 kategorij izdelkov navedene države v razvoju, za katere se uporabljajo začasni ukrepi. Komisija meni, da je primerno izračunati obseg uvoza iz držav v razvoju na podlagi statističnih podatkov na voljo v zadnjem obdobju za vsako kategorijo izdelka, saj je tarifna kvota določena tudi s sklicevanjem na tradicionalne trgovinske tokove za vsako kategorijo posebej.

(192)

Ker bi se morala izključitev držav v razvoju, ki so članice STO, uporabljati, dokler njihov delež uvoza v Unijo ne preseže 3 %, bo Komisija redno ocenjevala razmere, in sicer vsaj ob koncu vsakega leta uvedbe ukrepov, da bi preverila, ali je katera koli država presegla zgoraj navedeni prag, in bi jo bilo treba sčasoma vključiti v področje uporabe zaščitnih ukrepov.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 80 začasne uredbe, Komisija glede na tesno povezovanje trgov s članicami EGP, skupno vrednost uvoza iz teh držav in majhno tveganje preusmeritve trgovine meni, da bi morali biti izdelki, ki se ocenjujejo, s poreklom iz Norveške, Islandije in Lihtenštajna izključeni iz uporabe te uredbe. Poleg tega bi bilo treba zaradi izpolnitve dvostranskih obveznosti nekatere države, s katerimi je Unija podpisala sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki je trenutno v veljavi (29), izključiti iz uporabe te uredbe. Po uvedbi začasnih ukrepov Komisija ni prejela nobenih pripomb, ki bi privedle do spremembe teh sklepov, ki se zato potrdijo.

(194)

Komisija je zagotovila, da so zaščitni ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni tudi z obveznostmi, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, podpisanih z nekaterimi tretjimi državami.

(195)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je uvoz iz nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Unijo v obdobju preiskave znatno povečal in prispeval k tveganju za nastanek resne škode, ki jo je utrpela jeklarska industrija Unije. Ta uvoz zato izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu s členom 37(1) Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo (30).

(196)

Na podlagi obsega in ugotovitev preiskave se prav tako šteje, da obstajajo resne motnje v jeklarskem sektorju ter da so zato zaščitni ukrepi upravičeni tudi v skladu s členom 26 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo leta 1972 (31).

(197)

Poleg tega uvoz s poreklom iz Turčije izpolnjuje tudi pogoje iz člena 12 Sporazuma, sklenjenega med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (32), in člena 60 Dodatnega protokola, podpisanega 23. novembra 1970, ki je priložen k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo (33).

(198)

Glede na sodno prakso Sodišča (34) je primerno, da se določi stopnja zamudnih obresti, ki se plačajo v primeru kakršnega koli morebitnega povračila dokončnih dajatev, saj ustrezni veljavni carinski predpisi ne določajo take obrestne mere, uporaba nacionalnih predpisov pa bi privedla do neupravičenega izkrivljanja konkurence med gospodarskimi subjekti glede na to, katera država članica se izbere za carinjenje.

(199)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za zaščitne ukrepe, ustanovljenim na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2015/478 oziroma člena 22(3) Uredbe (EU) 2015/755 –