7.6.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 149/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 504/2008

z dne 6. junija 2008

o izvajanju direktiv Sveta 90/426/EGS in 90/427/EGS v zvezi z metodami za identifikacijo kopitarjev

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki ureja premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (1), in zlasti člena 4(4) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 90/427/EGS z dne 26. junija 1990 o zootehniških in genealoških pogojih, ki urejajo promet s kopitarji znotraj Skupnosti (2), ter zlasti člena 4(2)(c) in (d), druge alinee člena 6(2) in prvega pododstavka člena 8(1) Direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 94/28/ES z dne 23. junija 1994 o določitvi načel v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji, ki veljajo za uvoz živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov iz tretjih držav, in o dopolnitvi Direktive 77/504/EGS o čistopasemskem plemenskem govedu (3) ter zlasti člena 3(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba Komisije 93/623/EGS z dne 20. oktobra 1993 o identifikacijskem dokumentu (potnem listu), ki spremlja registrirane kopitarje (4), je uvedla metodo identifikacije registriranih kopitarjev med njihovimi premiki za namene nadzorovanja zdravstvenega varstva živali.

(2)	Odločba Komisije 2000/68/ES z dne 22. decembra 1999 o spremembi Odločbe Komisije 93/623/EGS in o vzpostavitvi identifikacije kopitarjev (5) za rejo in rabo je določila predpise o identifikacijskem dokumentu, ki spremlja kopitarje med premiki.

(3)

Države članice izvajajo Odločbo 93/623/EGS in Odločbo 2000/68/ES na različne načine. Poleg tega je identifikacija kopitarjev v teh odločbah povezana s premiki, medtem ko se identifikacija živali v skladu z zakonodajo Skupnosti v zvezi z drugimi vrstami živine opravlja med drugim tudi zaradi nadzora bolezni, ne glede na to, ali se živali premikajo ali ne. Prav tako lahko ta dvotirni sistem za kopitarje za rejo in rabo na eni strani ter za registrirane kopitarje na drugi strani povzroči, da se za isto žival izda več kot en identifikacijski dokument, kar se lahko prepreči le tako, da se žival neizbrisno, vendar ne nujno na vidnem mestu, označi ob prvi identifikaciji.

(4)

Oris, vključen v identifikacijski dokument iz Odločbe 93/623/EGS, ni v celoti skladen s podobnimi podatki, ki jih zahtevajo mednarodne organizacije, ki upravljajo s tekmovalnimi in dirkalnimi kopitarji, ter Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE). V tej uredbi je treba zato določiti oris, ki bo prilagojen potrebam Skupnosti in usklajen z mednarodno sprejetimi zahtevami.

(5)

Za uvoz kopitarjev še naprej veljajo pogoji iz Direktive 90/426/EGS ter zlasti iz Odločbe Komisije 93/196/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in izdajanjem veterinarskih spričeval za uvoz kopitarjev za zakol (6) in Odločbe Komisije 93/197/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in izdajanju zdravstvenih spričeval pri uvozu registriranih kopitarjev ter kopitarjev za rejo in rabo (7).

(6)

Kadar se uporabljajo carinski postopki iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (8), se je treba sklicevati tudi na Uredbo Sveta (EGS) št. 706/73 z dne 12. marca 1973 o režimu Skupnosti, ki se uporablja za Kanalske otoke in otok Man glede trgovine s kmetijskimi proizvodi (9). Uredba (EGS) št. 706/73 določa, da se pravila Skupnosti od 1. septembra 1973 uporabljajo na področju veterinarske zakonodaje, zootehnična zakonodaja pa je izključena. Ta uredba se mora uporabljati brez poseganja v navedeno uredbo.

(7)

Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa (10) vsebuje opredelitev za imetnika živali. Nasprotno zadeva člen 4(2) Direktive 90/426/EGS lastnika ali rejca živali. Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (11) vsebuje skupno opredelitev za lastnika in imetnika. Ker v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo lastnik kopitarja ni nujno oseba, odgovorna za žival, je treba pojasniti, da mora biti v skladu s to uredbo za identifikacijo kopitarja odgovoren predvsem imetnik kopitarja, ki je lahko tudi njegov lastnik.

(8)	Zaradi doslednosti zakonodaje Skupnosti se morajo uporabljati metode za identifikacijo kopitarjev iz te uredbe brez poseganja v Odločbo Komisije 96/78/ES z dne 10. januarja 1996 o določitvi pogojev za vpis in registracijo kopitarjev v rodovniške knjige za pleme (12).

(9)

Te metode morajo biti usklajene z načeli, ki jih določijo rejske organizacije, priznane v skladu z Odločbo Komisije 92/353/EGS z dne 11. junija 1992 o določitvi meril za priznanje ali odobritev organizacij in združenj, ki vodijo ali vzpostavijo rodovniške knjige za registrirane kopitarje (13). V skladu z navedeno odločbo mora organizacija ali združenje, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za posamezno pasmo, določiti načela o sistemu za identifikacijo kopitarjev in o razdelitvi rodovniške knjige na različne razdelke ter opredelitvi linij in rodov, vpisanih v rodovniško knjigo.

(10)

Poleg tega se morajo v zootehničnem spričevalu iz člena 4(2)(d) Direktive 90/427/EGS, ki ga je treba vključiti v identifikacijski dokument, navesti vsi potrebni podatki za zagotovitev, da se kopitarji, ki se prepišejo iz ene rodovniške knjige v drugo, vpišejo v razdelek rodovniške knjige, za katerega izpolnjujejo merila.

(11)

V skladu s tretjo alineo člena 1 Odločbe Komisije 96/510/ES z dne 18. julija 1996 o zootehniških spričevalih za uvoz plemenskih živali, njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov (14) mora biti zootehnično spričevalo za registrirane kopitarje v skladu z identifikacijskim dokumentom iz Odločbe 93/623/EGS. Zato je treba pojasniti, da je treba vsako sklicevanje na Odločbo 93/623/EGS in Odločbo 2000/68/ES obravnavati kot sklicevanje na to uredbo.

(12)

Ker je treba vse kopitarje, rojene v Skupnosti ali uvožene vanjo, v skladu s to uredbo identificirati z enim identifikacijskim dokumentom, so potrebne posebne določbe, kadar se status živali kot kopitarja za rejo in rabo spremeni v status registriranega kopitarja, kakor je določeno v členu 2(c) Direktive 90/426/EGS.

(13)	Države članice morajo imeti možnost vzpostaviti posebne ureditve za identifikacijo divjih ali delno udomačenih kopitarjev, ki se pasejo na določenih območjih ali ozemljih, vključno z naravnimi rezervati, da se zagotovi skladnost z drugim odstavkom člena 2 Direktive 92/35/EGS.

(14)

Elektronski identifikatorji („transponderji“) za kopitarje se na mednarodni ravni na splošno zelo uporabljajo. Ta tehnologija se mora uporabljati za zagotovitev tesne povezave med kopitarjem in načinom njegove identifikacije. Kopitarje je treba označiti s transponderjem, čeprav je treba določiti, da se za preverjanje identitete živali uporabljajo nadomestne metode, če zagotavljajo enakovredna jamstva za preprečevanje večkratnega izdajanja identifikacijskih dokumentov.

(15)

Medtem ko mora v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti kopitarje vedno spremljati identifikacijski dokument, je treba določiti odstopanje od te zahteve, kadar je hramba identifikacijskega dokumenta v celotni življenjski dobi kopitarja nemogoča ali nepraktična ali kadar tak dokument ni bil izdan ob upoštevanju, da bo žival zaklana, preden bo dosegla zahtevano maksimalno starost za identifikacijo.

(16)

Ta odstopanja se morajo uporabljati brez poseganja v člen 14 Direktive Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (15), ki dovoljuje odstopanja od nekaterih ukrepov za obvladovanje bolezni za identificirane kopitarje na gospodarstvih, kjer je bil potrjen izbruh navedene bolezni.

(17)

Države članice morajo imeti tudi možnost, da dovolijo uporabo poenostavljenega identifikacijskega dokumenta za kopitarje, ki se premikajo na njihovem ozemlju. Plastične kartice z vgrajenimi računalniškimi čipi („pametne kartice“) so bile uvedene kot naprave za shranjevanje podatkov na različnih področjih. Omogočiti je treba izdajanje takšnih pametnih kartic kot dodatno možnost poleg izdajanja identifikacijskega dokumenta v skladu z nekaterimi predpisi in njihovo uporabo namesto identifikacijskega dokumenta, ki spremlja kopitarja med premiki v državi članici.

(18)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 2076/2005 z dne 5. decembra 2005 o prehodnih ureditvah za izvajanje uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004, (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 (16) je treba zahteve po podatkih o prehranski verigi za kopitarje uvesti do konca leta 2009.

(19)

Določbe so potrebne za primer izgube izvirnega identifikacijskega dokumenta, izdanega za celotno življenjsko obdobje v skladu s to uredbo. Navedene določbe morajo v največji možni meri preprečiti nezakonito posedovanje več kot enega identifikacijskega dokumenta s pravilnim opisom statusa živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi. Kadar so na voljo zadostni podatki, ki jih je možno preveriti, je treba izdati dvojnik dokumenta, označen kot dvojnik, ki na splošno izključuje žival iz prehranske verige; v drugih primerih je treba izdati nadomestni dokument, označen kot nadomestni, ki bo poleg tega že registriranega kopitarja uvrstil med kopitarje za rejo in rabo.

(20)

V skladu s členoma 4 in 5 Direktive 90/426/EGS je identifikacijski dokument sredstvo za osamitev kopitarjev v primeru izbruha bolezni na gospodarstvu, na katerem se zadržujejo ali redijo. Zato je treba zagotoviti začasni preklic veljavnosti navedenega dokumenta za namene premikov v primeru izbruha nekaterih bolezni z ustreznim vpisom v identifikacijski dokument.

(21)

V primeru kopitarjev, ki poginejo drugače kot z zakolom v klavnici, mora organ, ki nadzira predelavo poginule živali, vrniti identifikacijski dokument organu za izdajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi (17), zagotoviti pa je treba tudi, da se transponderji ali nadomestne metode, vključno z oznakami, ki se uporabljajo za preverjanje identitete kopitarja, ne morejo reciklirati.

(22)

Da se prepreči vstop transponderjev v prehransko verigo, je treba meso živali, pri katerih ni mogoče odstraniti transponderja ob zakolu, označiti kot neustrezno za prehrano ljudi v skladu s poglavjem V oddelka II Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (18).

(23)	Standardizacija mesta vsaditve transponderja in vpis tega mesta v identifikacijski dokument morata olajšati iskanje vsajenih transponderjev.

(24)

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (19) so žive živali, pripravljene za dajanje na trg za prehrano ljudi, opredeljene kot živilo. Navedena uredba določa obsežne pristojnosti nosilcev živilske dejavnosti na vseh ravneh proizvodnje živil, vključno s sledljivostjo živali, namenjenih za proizvodnjo živil.

(25)

Kopitarji za rejo in rabo ter registrirani kopitarji lahko v nekem starostnem obdobju postanejo kopitarji za zakol, kakor je določeno v členu 2(d) Direktive 90/426/EGS. Meso kopitarjev je opredeljeno v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (20).

(26)

V skladu z odstavkom 7 oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 mora upravljavec klavnice sprejemati, preverjati in upoštevati podatke o prehranski verigi, ki vključujejo podrobne podatke o izvoru in zgodovini živali, namenjenih za proizvodnjo živil, ter upravljanju z njimi. Pristojni organ lahko omogoči, da se podatki o prehranjevali verigi domačih kopitarjev pošljejo klavnici hkrati z živalmi in ne vnaprej. Identifikacijski dokument, ki spremlja kopitarje za zakol, mora biti zato del teh podatkov o prehranski verigi.

(27)	V skladu z odstavkom 1 poglavja III oddelka II Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 mora uradni veterinar preveriti skladnost z dolžnostmi nosilca živilske dejavnosti za zagotovitev, da so živali, sprejete v zakol za prehrano ljudi, ustrezno označene.

(28)

V skladu z odstavkom 8 oddelka III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 morajo nosilci živilske dejavnosti preveriti potne liste, ki spremljajo domače kopitarje, za zagotovitev, da je žival namenjena za zakol za prehrano ljudi; če sprejmejo žival za zakol, morajo potni list dati uradnemu veterinarju.

(29)

Brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (21) in Direktive Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (22) se za dajanje zdravil za uporabo v veterinarski medicini kopitarjem uporablja Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (23).

(30)

Člen 10(2) in (3) Direktive 2001/82/ES določa posebna odstopanja za kopitarje od člena 11 navedene direktive v zvezi z zdravljenjem živali za proizvodnjo živil z zdravili z ugotovljeno določeno mejno vrednostjo ostankov za vrste, ki niso ciljne, ali z zdravili, ki so dovoljena za zdravljenje drugih bolezni, če so ti kopitarji identificirani v skladu z zakonodajo Skupnosti in je v identifikacijskem dokumentu posebej označeno, da niso namenjeni za zakol za prehrano ljudi ali za zakol za prehrano ljudi po obdobju karence, ki traja najmanj šest mesecev po zdravljenju s snovmi iz Uredbe Komisije (ES) št. 1950/2006 z dne 13. decembra 2006 o določitvi seznama snovi, bistvenih za zdravljenje konjev, v skladu z Direktivo 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (24).

(31)

Da se ohrani nadzor nad izdajanjem identifikacijskih dokumentov, je treba v bazo podatkov zabeležiti najmanjši niz ustreznih podatkov v zvezi z izdajanjem takšnih dokumentov. Baze podatkov v različnih državah članicah se morajo povezovati v skladu z Direktivo Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje (25), da se olajša izmenjava podatkov.

(32)

O sistemu enotnih življenjskih številk kopitarjev (UELN) so se dogovorile glavne organizacije za rejo konj in tekmovanje z njimi po vsem svetu. Vzpostavil se je na pobudo Svetovne rejske zveze za toplokrvne konje (WBFSH), Mednarodnega odbora za vodenje rodovniške knjige (ISBC), Svetovne organizacije za arabske konje (WAHO), Evropske konference organizacij za arabske konje (ECAHO), Mednarodne konference za angloarabce (CIAA), Mednarodne konjeniške zveze (FEI) in Evropske kasaške unije (UET), podatke o njem pa je mogoče dobiti na spletni strani enotnih življenjskih številk kopitarjev (UELN) (26).

(33)

Sistem enotnih življenjskih številk kopitarjev je primeren za registracijo registriranih kopitarjev in kopitarjev za rejo in rabo ter omogoča postopno uvajanje računalniških mrež, s čimer se zagotavlja, da se lahko identiteta registriranih kopitarjev še naprej preverja v skladu s členom 6 Direktive 90/427/EGS.

(34)

Kadar se za baze podatkov določijo kode, te kode in oblika zapisa identifikacijskih številk posamezne živali ne smejo v nobenem primeru biti v nasprotju z uveljavljenim sistemom enotnih življenjskih številk kopitarjev. Zato je treba pred določitvijo vsake nove kode v bazi podatkov preveriti seznam določenih kod enotnih življenjskih številk kopitarjev.

(35)

Člen 7(3) Direktive 90/426/EGS določa, da mora uradni veterinar zabeležiti identifikacijsko številko ali številko identifikacijskega dokumenta zaklanega kopitarja in pristojnemu organu kraja pošiljanja na njegovo zahtevo poslati potrdilo, da je bila žival zaklana. V skladu s členom 4(4)(i) navedene direktive se mora identifikacijski dokument po zakolu registriranega kopitarja vrniti organu, ki ga je izdal. Te zahteve morajo veljati tudi za identifikacijske dokumente, izdane za kopitarje za rejo in rabo. Zapisovanje življenjske številke, ki je skladna z enotno življenjsko številko kopitarja, in njena uporaba za identifikacijo organov, ki so jo izdali, mora olajšati skladnost s temi zahtevami. Kadar je mogoče, morajo države članice uporabiti organe za zvezo, ki so jih določile v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (27).

(36)

Veterinarski nadzor, potreben za zagotavljanje jamstev za zdravstveno varstvo v skladu s členoma 4 in 5 Direktive 90/426/EGS, se lahko zagotovi le, če pristojni organ pozna gospodarstvo iz člena 2(a) navedene direktive. Podobne zahteve so posledica izvajanja živilske zakonodaje v zvezi s kopitarji kot živalmi, namenjenimi za proizvodnjo živil. Vendar se zaradi pogostosti premikov kopitarjev v primerjavi z drugo živino ne sme poskušati vzpostaviti običajna sledljivost kopitarjev v dejanskem času. Identifikacija kopitarjev mora biti zato prvi korak k dokončni vzpostavitvi sistema za identifikacijo in registracijo kopitarjev v okviru nove politike Skupnosti na področju zdravstvenega varstva živali.

(37)	Za zagotovitev enotnega izvajanja zakonodaje Skupnosti o identifikaciji kopitarjev v državah članicah ter jasnosti in preglednosti te zakonodaje je treba odločbi 93/623/EGS in 2000/68/ES razveljaviti ter nadomestiti s to uredbo.

(38)	Zagotoviti je treba prehodne ukrepe, da se državam članicam omogoči prilagoditev na pravila iz te uredbe.

(39)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali ter Stalnega odbora za zootehniko –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa pravila o identifikaciji kopitarjev:

(a)	ki so rojeni v Skupnosti ali

(b)	ki se sprostijo v prosti promet v Skupnosti v skladu s carinskim postopkom iz člena 4(16)(a) Uredbe (EGS) št. 2913/92.

2.   Ta uredba ne posega v:

(a)	Uredbo (EGS) št. 706/73 in Odločbo 96/78/ES ter

(b)	ukrepe, ki jih sprejmejo države članice v zvezi z registracijo gospodarstev, na katerih se redijo kopitarji.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 2(a) in (c) do (f), (h) in (i) Direktive 90/426/EGS in člena 2(c) Direktive 90/427/EGS.

2.   Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a)	„imetnik“ je katera koli fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali imetnik kopitarjev ali ki stalno ali začasno redi kopitarje za denarno nadomestilo ali brez njega, vključno med prevozom, na trgih ali med tekmovanji, dirkami ali kulturnimi dogodki;

(b)	„transponder“ je pasivna radiofrekvenčna naprava za odčitavanje, ki: (i) je skladna s standardom ISO 11784 in uporablja tehnologijo HDX ali FDX-B in (ii) se lahko odčitava s čitalnikom, ki je skladen s standardom ISO 11785, na najmanjši razdalji 12 cm;

(c)	„kopitarji“ so divji ali udomačeni kopitarji vseh vrst iz rodu Equus družine Equidae in njihovi križanci;

(d)

„enotna življenjska številka“ je enotna 15-mestna alfanumerična koda, ki vključuje podatke o posameznemu kopitarju ter bazo podatkov in državo, v kateri so se takšni podatki zabeležili najprej v skladu s sistemom šifrskih oznak enotne življenjske številke kopitarja (UELN), ter: (i) šestmestno identifikacijsko kodo, ki je skladna z enotno življenjsko številko kopitarja za bazo podatkov iz člena 21(1) in ki ji sledi (ii) devetmestna individualna identifikacijska številka kopitarja;

(e)	„pametna kartica“ je plastična naprava z vgrajenim računalniškim čipom, na katerem se lahko podatki shranjujejo in elektronsko prenašajo v ustrezne računalniške sisteme.

POGLAVJE II

IDENTIFIKACIJSKI DOKUMENT

Člen 3

Splošna načela in obvezna identifikacija kopitarjev

1.   Kopitarji iz člena 1(1) se smejo rediti, če so identificirani v skladu s to uredbo.

2.   Kadar imetnik kopitarja ni njegov lastnik, deluje v okviru te uredbe v imenu fizične ali pravne osebe, ki je lastnik kopitarja („lastnik“), in v dogovoru s to osebo.

3.   V tej uredbi sistem za identifikacijo vključuje:

(a)	enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo živali;

(b)	metodo za zagotavljanje nedvoumne povezave med identifikacijskim dokumentom in kopitarjem;

(c)	bazo podatkov, v katero se vpišejo identifikacijski podatki v zvezi z živaljo iz enotnega identifikacijskega dokumenta, za katero je bil izdan identifikacijski dokument osebi, vpisani v tej bazi podatkov.

Člen 4

Organi za izdajo identifikacijskih dokumentov za kopitarje

1.   Države članice zagotovijo, da identifikacijski dokument iz člena 5(1) za registrirane kopitarje izdajo naslednji organi („organi za izdajo“):

(a)	organizacija ali združenje, ki ga uradno odobri ali prizna država članica, ali uradna agencija zadevne države članice iz prve alinee člena 2(c) Direktive 90/427/EGS, ki upravlja rodovniško knjigo za to pasmo iz člena 2(c) Direktive 90/426/EGS; ali

(b)	podružnica mednarodne zveze ali organizacije iz člena 2(c) Direktive 90/426/EGS, ki upravlja s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji in ima sedež v državi članici.

2.   Identifikacijski dokumenti, ki jih izdajo organi v tretji državi, ki izdajajo zootehnična spričevala v skladu z s tretjo alineo člena 1 Odločbe 96/510/ES, so v skladu s to uredbo veljavni za registrirane kopitarje iz člena 1(1)(b).

3.   Pristojni organ določi organ za izdajo identifikacijskega dokumenta iz člena 5(1) za kopitarje za rejo in rabo.

4.   Organi za izdajo iz odstavkov 1, 2 in 3 delujejo v skladu s to uredbo, zlasti z določbami iz členov 5, 8 do 12, 14, 16, 17, 21 in 23.

5.   Države članice sestavijo in posodabljajo seznam organov za izdajo ter ga objavijo na spletni strani, na kateri je na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Podatki o organih za izdajo vključujejo vsaj podatke za navezavo stikov, potrebne za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz člena 19.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh posodobljenih seznamov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

6.   Seznami organov za izdajo v tretjih državah iz odstavka 2 se pripravijo in posodobijo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

pristojni organ tretje države, v kateri je organ za izdajo, zagotovi, da: (i) organ za izdajo izpolnjuje zahteve iz odstavka 2; (ii) organ za izdajo, ki je priznan v skladu z Direktivo 94/28/EGS, izpolnjuje zahteve po podatkih iz člena 21(3) te uredbe; (iii) se seznami organov za izdajo pripravijo, posodobijo in pošljejo Komisiji;

(b)

Komisija: (i) pošilja državam članicam redna obvestila v zvezi z novimi ali posodobljenimi seznami, ki jih prejme od pristojnih organov zadevnih tretjih držav v skladu s točko (a)(iii); (ii) pripravi posodobljene različice teh seznamov, ki morajo biti na voljo javnosti; (iii) po potrebi in brez nepotrebnega odlašanja vključi zadeve, povezane s seznamom organov za izdajo v tretjih državah, na dnevni red Stalnega odbora za zootehniko, da se sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 11(2) Direktive Sveta 88/661/EGS (28).

Člen 5

Identifikacija kopitarjev, rojenih v Skupnosti

1.   Kopitarji, rojeni v Skupnosti, se identificirajo z enotnim identifikacijskim dokumentom v skladu z vzorčnim identifikacijskim dokumentom za kopitarje iz Priloge I („identifikacijski dokument“ ali „potni list“). Ta dokument se izda za celotno življenjsko dobo živali.

Identifikacijski dokument je v tiskani obliki in nedeljiv ter vsebuje navedbe za vpis podatkov, ki se zahtevajo v skladu z naslednjimi oddelki navedenega dokumenta:

(a)	oddelki I do X za registrirane kopitarje;

(b)	vsaj oddelki I, III, IV in VI do IX za kopitarje za rejo in rabo.

2.   Organ za izdajo zagotovi, da se identifikacijski dokument za kopitarje izda le, če je v celoti izpolnjen vsaj oddelek I navedenega dokumenta.

3.   Brez poseganja v člen 1(1) Odločbe 96/78/ES ter ne glede na določbe iz odstavka 1(a) in odstavka 2 tega člena se registrirani kopitarji identificirajo v identifikacijskemu dokumentu v skladu s pravili organov za izdajo iz člena 4(1) ali (2) te uredbe.

4.   Za registrirane kopitarje vpiše organ za izdajo iz člena 4(1)(a) in člena 4(2) te uredbe skladno s členom 4(2)(d) Direktive 90/427/EGS v oddelek II identifikacijskega dokumenta podatke iz zootehničnega spričevala.

V skladu z načeli odobrene ali priznane rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za posamezno pasmo zadevnega registriranega kopitarja, mora zootehnično spričevalo vsebovati vse podatke o poreklu, del rodovniške knjige iz člena 2 ali 3 Odločbe 96/78/ES in, kadar obstaja, razdelek glavnega dela, v katerega se vpiše kopitar.

5.   Imetnik ali lastnik, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v kateri se je žival rodila, predloži organu za izdajo iz člena 4(1), (2) ali (3) v roku iz odstavka 6 tega člena in člena 7(1) zahtevek za pridobitev identifikacijskega dokumenta iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo pa se tudi vsi podatki, potrebni za skladnost s to uredbo.

6.   Brez poseganja v člen 13(1) se kopitarji, rojeni v Skupnosti, v skladu s to uredbo identificirajo pred 31. decembrom leta rojstva kopitarja ali v šestih mesecih od datuma rojstva, pri čemer se upošteva datum, ki nastopi pozneje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice odločijo za omejitev tega najdaljšega dovoljenega obdobja za identifikacijo kopitarja na šest mesecev.

Države članice, ki uporabljajo odstopanje iz drugega pododstavka, obvestijo o tem Komisijo in druge države članice.

7.   Vrstni red oddelkov in njihovo številčenje se v identifikacijskem dokumentu ne smeta spreminjati, razen v primeru oddelka I, ki se lahko postavi na sredino identifikacijskega dokumenta.

8.   Dvojniki identifikacijskih dokumentov ali nadomestni identifikacijski dokumenti se lahko izdajo le v skladu z določbami iz členov 16 in 17.

Člen 6

Odstopanje od izpolnjevanja oddelka I identifikacijskega dokumenta

Z odstopanjem od člena 5(2) podatkov v točkah 3(b) do (h) dela A oddelka I in točkah 12 do 18 orisa v delu B oddelka I identifikacijskega dokumenta ni treba izpolniti, kadar se transponder vsadi v skladu s členom 11 ali se uporabi individualna, neizbrisna in vidna nadomestna oznaka v skladu s členom 12 ali kadar se namesto izpolnitve tega orisa uporabi fotografija ali izvod, na katerem so podrobni podatki, ki zadoščajo za identifikacijo kopitarja.

Odstopanje iz prvega odstavka ne posega v pravila o identifikaciji kopitarjev, ki jih določijo organi za izdajo iz člena 4(1), (2) in (3).

Člen 7

Odstopanja v zvezi z identifikacijo nekaterih divjih ali delno udomačenih kopitarjev

1.   Z odstopanjem od člena 5(1), (3) in (5) se lahko pristojni organ odloči, da se divji ali delno udomačeni kopitarji, ki so del določenih populacij in živijo na nekaterih območjih, vključno z naravnimi rezervati, ki jih določi ta organ, identificirajo v skladu s členom 5 le, kadar so odstranjeni s teh območij ali se udomačijo.

2.   Države članice, ki nameravajo uporabiti odstopanje iz odstavka 1, obvestijo Komisijo o populaciji in zadevnih območjih:

(a)	v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe ali

(b)	pred uporabo navedenega odstopanja.

Člen 8

Identifikacija uvoženih kopitarjev

1.   Imetnik ali lastnik, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v katero se uvozi žival, vloži v skladu s členom 21 zahtevek za identifikacijski dokument ali za vpis obstoječega identifikacijskega dokumenta v bazo podatkov ustreznega organa za izdajo v 30 dneh od datuma dokončanja carinskega postopka iz člena 4(16)(a) Uredbe (ES) št. 2913/92, kadar:

(a)	se kopitarji uvozijo v Skupnost ali

(b)	se začasni vstop iz člena 2(i) Direktive 90/426/EGS spremeni v stalnega v skladu s členom 19(iii) navedene direktive.

2.   Kadar kopitarja iz odstavka 1 tega člena spremljajo dokumenti, ki niso skladni s členom 5(1), ali manjkajo nekatere podatke, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, organ za izdajo na zahtevo imetnika ali lastnika, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice, v katero se uvozi žival:

(a)	dopolni te dokumente tako, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5; in

(b)	zabeleži podrobne identifikacijske podatke tega kopitarja in dodatne podatke v bazo podatkov v skladu s členom 21.

3.   Kadar dokumentov iz odstavka 1 tega člena, ki spremljajo kopitarja, ni mogoče dopolniti tako, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5(1) in (2), se šteje, da niso veljavni za namene identifikacije v skladu s to uredbo.

Kadar se dokumenti iz prvega pododstavka predložijo organu za izdajo ali jih ta organ razveljavi, se to zabeleži v bazo podatkov iz člena 21, kopitar pa se identificira v skladu s členom 5.

POGLAVJE III

ZAHTEVANI PREGLEDI PRED IZDAJO IDENTIFIKACIJSKIH DOKUMENTOV IN TRANSPONDERJI

Člen 9

Preverjanje izdanih enotnih identifikacijskih dokumentov za kopitarje

Pred izdajo identifikacijskega dokumenta sprejme organ za izdajo ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, vse potrebne ukrepe, da:

(a)	se preveri, ali je bil za zadevnega kopitarja že izdan takšen identifikacijski dokument;

(b)	se prepreči goljufivo večkratno izdajanje identifikacijskih dokumentov za posameznega kopitarja.

Ti ukrepi vključujejo vsaj pregledovanje ustreznih dokumentov in elektronskih evidenc, ki so na voljo, preverjanje, ali ima žival kakšna znamenja ali oznake, ki so značilne za mogočo prejšnjo identifikacijo, ter izvajanje ukrepov iz člena 10.

Člen 10

Ukrepi za odkrivanje predhodnega aktivnega označevanja kopitarjev

1.   Ukrepi iz člena 9 vključujejo vsaj ukrepe za odkrivanje:

(a)	vseh predhodno vsajenih transponderjev z uporabo čitalnikov, ki so skladni s standardom ISO 11785 ter lahko odčitavajo transponderje HDX in FDX-B, vsaj kadar je čitalnik v neposrednem stiku s telesno površino na delu, na katerem se v običajnih okoliščinah vsadi transponder;

(b)	vseh kliničnih znakov, ki kažejo, da je bil predhodno vsajeni transponder kirurško odstranjen;

(c)	vseh nadomestnih oznak živali, ki se uporabljajo v skladu s členom 12(3)(b).

2.   Kadar se z ukrepi iz odstavka 1 ugotovi, da je bil transponder že vsajen ali da je bila uporabljena katera koli nadomestna oznaka v skladu s členom 12(3)(b), sprejme organ za izdajo naslednje ukrepe:

(a)	če je kopitar rojen v državi članici, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta ali nadomestni identifikacijski dokument v skladu s členom 16 ali 17;

(b)	če je kopitar uvožen, ukrepa v skladu s členom 8(2).

3.   Kadar se z ukrepi iz odstavka 1(b) ugotovi, da je bil transponder že vsajen, ali se z ukrepi iz odstavka 1(c) ugotovi katera koli nadomestna oznaka, vnese organ za izdajo te podatke na ustrezen način v del A in oris v delu B oddelka I identifikacijskega dokumenta.

4.   Kadar se pri živali, rojeni v Skupnosti, ugotovi, da je bil odstranjen transponder ali nadomestna oznaka iz odstavka 3 tega člena in to ni evidentirano, izda organ za izdajo iz člena 4(1) ali (3) nadomestni identifikacijski dokument v skladu s členom 17.

Člen 11

Elektronske metode preverjanja identitete

1.   Organ za izdajo zagotovi, da se kopitar ob prvi identifikaciji aktivno označi z vsaditvijo transponderja.

Države članice določijo minimalno usposobljenost, potrebno za opravljanje posegov iz prvega pododstavka, ali določijo osebo ali stroko, ki je zadolžena za opravljanje takšnih posegov.

2.   Transponder se vsadi parenteralno pod aseptičnimi pogoji med tilnikom in vihrom na sredini vratu na predelu tilne vezi.

Vendar lahko pristojni organ dovoli vsaditev transponderja na drugem delu vratu kopitarja, če se s takšno nadomestno vsaditvijo ne ogrozi dobro počutje živali in ne poveča tveganje za premik transponderja v primerjavi z metodo iz prvega pododstavka.

3.   Kadar se transponder vsadi v skladu z odstavkoma 1 in 2, vpiše organ za izdajo v identifikacijski dokument naslednje podatke:

(a)	pod točko 5 dela A oddelka I se vpiše vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder in se prikaže na čitalniku po vsaditvi, po potrebi skupaj s samolepilno nalepko s črtno kodo ali natisnjeno črtno kodo, na kateri je vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder;

(b)	pod točko 11 dela A oddelka I se podpiše in odtisne žig oseba iz odstavka 1, ki je opravila identifikacijo in vsadila transponder;

(c)	pod točko 12 ali 13 orisa v delu B oddelka I se glede na stran, na kateri je bil vsajen transponder označi mesto, kjer je bil vsajen transponder.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3(a) tega člena, kadar se ukrepi iz člena 26(2) opravijo v zvezi s kopitarjem, označenem s predhodno vsajenim transponderjem, ki ni skladen s standardi iz člena 2(2)(b), se ime proizvajalca ali čitalnika vpiše pod točko 5 dela A oddelka I identifikacijskega dokumenta.

5.   Kadar države članice določijo pravila, s katerimi v skladu s standardi iz člena 2(2)(b) zagotovijo neponovljivost številk, ki jih oddajajo transponderji, katere vsadijo organi za izdajo iz člena 4(1)(a), ki jih v skladu z Odločbo 92/353/EGS odobrijo pristojni organi te države članice, se pri uporabi teh pravil ne ogroža sistema identifikacije, ki ga določi organ za izdajo v drugi državi članici ali tretji državi, ki je opravil identifikacijo v skladu s to uredbo na zahtevo imetnika ali lastnika, kadar je to posebej določeno z zakonodajo države članice.

Člen 12

Nadomestne metode preverjanja identitete

1.   Z odstopanjem od člena 11(1) lahko države članice dovolijo identifikacijo kopitarjev z ustrezno nadomestno metodo, vključno z oznakami, ki zagotavljajo enakovredna znanstvena jamstva, da lahko same ali v kombinaciji omogočajo preverjanje identitete kopitarja, in ki učinkovito preprečujejo podvajanje izdajanja identifikacijskih dokumentov („nadomestna metoda“).

Organ za izdajo zagotovi, da se identifikacijski dokument za kopitarja izda le, če se nadomestna metoda iz prvega pododstavka vpiše pod točko 6 ali 7 dela A oddelka I identifikacijskega dokumenta in zabeleži v bazo podatkov v skladu s členom 21(1)(f).

2.   Kadar se uporabi nadomestna metoda, zagotovi imetnik dostop do teh podatkov ali po potrebi krije stroške preverjanja identitete živali.

3.   Države članice zagotovijo:

(a)	da se nadomestne metode kot edini način za preverjanje identitete kopitarjev ne uporabljajo pri večini kopitarjev, identificiranih v skladu s to uredbo;

(b)	da vidnih oznak, ki se uporabljajo za kopitarje za rejo in rabo, ni mogoče zamenjati z oznakami, ki so na njihovem ozemlju rezervirane za registrirane kopitarje.

4.   Države članice, ki nameravajo uporabiti odstopanje iz odstavka 1, dajo te podatke na voljo Komisiji, drugim državam članicam in javnosti na spletni strani.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

POGLAVJE IV

PREMIK IN PREVOZ KOPITARJEV

Člen 13

Premik in prevoz registriranih kopitarjev ter kopitarjev za rejo in rabo

1.   Registrirane kopitarje ter kopitarje za rejo in rabo vedno spremlja identifikacijski dokument.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v naslednjih primerih ni potrebno, da kopitarje iz navedenega odstavka spremlja identifikacijski dokument:

(a)	v hlevu ali na pašniku, kadar lahko imetnik takoj predloži identifikacijski dokument;

(b)	v začasnih premikih peš: (i) v bližino gospodarstva v isti državi članici, pri čemer se lahko identifikacijski dokument predloži v roku treh ur; ali (ii) na poletno pašo in z nje, pri čemer je identifikacijske dokumente mogoče predložiti na gospodarstvu odhoda;

(c)	neodstavljene živali ob materi ali nadomestni materi;

(d)	kadar živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja ali dogodka, pri čemer morajo zapustiti kraj tekmovanja ali dogodka;

(e)	med premikom ali prevozom, ki je nujen za kopitarje, ali brez poseganja v drugi pododstavek člena 14(1) Direktive 2003/85/ES med premikom ali prevozom na gospodarstvo, na katerem se kopitarji redijo.

Člen 14

Odstopanje za nekatere premike in prevoz brez identifikacijskega dokumenta ali s poenostavljenim identifikacijskim dokumentom

1.   Z odstopanjem od člena 13(1) lahko pristojni organ dovoli premik ali prevoz kopitarja iz navedenega odstavka znotraj iste države članice brez identifikacijskega dokumenta, če ga spremlja pametna kartica, ki jo je izdal organ za izdajo identifikacijskega dokumenta in ki vsebuje podatke iz Priloge II.

2.   Države članice, ki uporabijo odstopanje iz odstavka 1 tega člena, si lahko medsebojno odobrijo odstopanje za premik ali prevoz kopitarjev iz člena 13(1) na njihovem ozemlju.

Če se odločijo uporabiti to odstopanje, o tem obvestijo Komisijo.

3.   Organ za izdajo izda začasni dokument, ki vključuje vsaj navedbo enotne življenjske številke in kadar je na voljo, kodo transponderja, ki dovoljuje premik ali prevoz kopitarja v isti državi članici v obdobju, ki ne presega 45 dni in v katerem se identifikacijski dokument predloži organu za izdajo ali pristojnemu organu, da se posodobijo identifikacijski podatki.

4.   Kadar je kopitar v obdobju iz odstavka 3 prepeljan v drugo državo članico ali preko druge države članice v tretjo državo, ga ne glede na status registracije poleg začasnega dokumenta v skladu s Prilogo C k Direktivi 90/426/EGS spremlja veterinarsko spričevalo. Če žival ni označena s transponderjem ali ni identificirana z nadomestno metodo v skladu s členom 12 te uredbe, mora biti to zdravstveno spričevalo izpolnjeno v skladu z opisom iz oddelka I identifikacijskega dokumenta.

Člen 15

Premik in prevoz kopitarjev za zakol

1.   Med premikom ali prevozom v klavnico spremlja kopitarje za zakol identifikacijski dokument, izdan v skladu s členom 5(1) ali členom 8.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ dovoli, da se kopitar za zakol, ki ni bil identificiran v skladu s členom 5, prepelje neposredno z gospodarstva, na katerem se je rodil, v klavnico v isti državi članici, če:

(a)	je kopitar mlajši od 12 mesecev in ima vidna zrnca mlečnih stranskih sekalcev;

(b)	je sledljivost od gospodarstva do klavnice neprekinjena;

(c)	se lahko med prevozom v klavnico opravi individualna identifikacija kopitarja v skladu s členom 11 ali 12;

(d)	pošiljko v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004 spremljajo podatki o prehranski verigi, ki vključujejo sklic na posamezno identifikacijo iz točke (c) tega odstavka.

3.   V primeru premika ali prevoza kopitarjev za zakol v skladu z odstavkom 2 tega člena se člen 19(1)(b), (c) in (d) ne uporablja.

POGLAVJE V

IZDAJANJE DVOJNIKOV, NADOMESTNIH DOKUMENTOV IN ZAČASNI PREKLIC VELJAVNOSTI IDENTIFIKACIJSKIH DOKUMENTOV

Člen 16

Dvojniki identifikacijskih dokumentov

1.   Kadar se izvirni identifikacijski dokument izgubi, vendar lahko se lahko ugotovi identiteto kopitarja s pomočjo kode, ki jo oddaja transponder, ali nadomestne metode, na voljo pa je izjava o lastništvu, izda organ za izdajo iz člena 4(1) dvojnik identifikacijskega dokumenta s sklicem na enotno življenjsko številko ter ga kot takega jasno označi („dvojnik identifikacijskega dokumenta“).

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.

Podrobni podatki o izdanem dvojniku identifikacijskega dokumenta in razvrstitvi kopitarja v oddelku IX navedenega dokumenta se s sklicem na enotno življenjsko številko vnesejo v bazo podatkov iz člena 21.

2.   Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 se lahko pristojni organ odloči za začasni preklic statusa kopitarja kot živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi, za šest mesecev, kadar lahko imetnik v 30 dneh od prijavljenega datuma izgube identifikacijskega dokumenta zadovoljivo dokaže, da status kopitarja kot živali, namenjene za zakol za prehrano ljudi, ni bil ogrožen zaradi kakršnega koli zdravljenja.

Za ta namen vpiše pristojni organ datum začetka šestmesečnega obdobja začasnega preklica v prvi stolpec dela III oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta in izpolni tretji stolpec dokumenta.

3.   Kadar je izgubljeni izvirni identifikacijski dokument izdal organ za izdajo iz člena 4(2) v tretji državi, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta prvotni organ za izdajo in ga prek organa za izdajo ali pristojnega organa v zadevni državi članici pošlje imetniku ali lastniku, kadar to posebej določa zakonodaja države članice, v kateri je zadevni kopitar.

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX dvojnika identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi, vnos v bazi podatkov iz člena 21(1)(1) pa se ustrezno spremeni.

Vendar lahko dvojnik identifikacijskega dokumenta izda organ za izdajo iz člena 4(1)(a), ki registrira to pasmo kopitarjev, ali organ za izdajo iz člena 4(1)(b), ki registrira kopitarje za ta namen v državi članici, v kateri je kopitar, kadar se s tem strinja tudi prvotni organ za izdajo v tretji državi članici.

4.   Kadar je izgubljeni identifikacijski dokument izdal organ za izdajo, ki ne obstaja več, izda dvojnik identifikacijskega dokumenta v skladu z odstavkom 1 organ za izdajo v državi članici, v kateri je kopitar.

Člen 17

Nadomestni identifikacijski dokument

Kadar se prvotni identifikacijski dokument izgubi in identitete kopitarja ni mogoče ugotoviti, izda organ za izdajo iz člena 4(3) v državi članici, v kateri je kopitar, nadomestni identifikacijski dokument („nadomestni identifikacijski dokument“), ki je jasno označen in izpolnjuje zahteve iz člena 5(1)(b).

V takšnih primerih je kopitar v delu II oddelka IX nadomestnega identifikacijskega dokumenta razvrščen med živali, ki niso namenjene za zakol za prehrano ljudi.

Podrobni podatki o izdanem nadomestnem identifikacijskem dokumentu ter statusu registracije in razvrstitvi kopitarja v oddelku IX navedenega dokumenta se s sklicem na enotno življenjsko številko ustrezno prilagodijo v bazi podatkov iz člena 21.

Člen 18

Začasni preklic identifikacijskih dokumentov za namene premika

Uradni veterinar začasno prekliče veljavnost identifikacijskega dokumenta za namene premika z ustreznim vpisom v oddelek VIII navedenega dokumenta, kadar se kopitar redi na gospodarstvu ali prihaja z gospodarstva:

(a)	za katerega velja prepoved iz člena 4(5) Direktive 90/426/EGS ali

(b)	ki je v državi članici ali delu države članice, ki ni prosta konjske kuge.

POGLAVJE VI

POGIN KOPITARJA IN KOPITARJI, NAMENJENI ZA ZAKOL ZA PREHRANO LJUDI, TER PODATKI O PREJEMANJU ZDRAVIL

Člen 19

Pogin kopitarja

1.   Po zakolu ali poginu kopitarja je treba sprejeti naslednje ukrepe:

(a)	transponder se zaščiti pred poznejšo goljufivo uporabo, zlasti z odvzemom, uničenjem ali odstranitvijo na mestu samem;

(b)	identifikacijski dokument se razveljavi, pri čemer je treba vsaj na prvi strani odtisniti žig z napisom „neveljaven“;

(c)	potrdilo, da je bil kopitar zaklan, pokončan ali da je poginil, vključno z datumom pogina živali, se s sklicem na enotno življenjsko številko kopitarja sporoči organu za izdajo neposredno ali prek kontaktne točke iz člena 23(4) in

(d)	razveljavljen identifikacijski dokument se uniči.

2.   Ukrepe iz odstavka 1 izvaja ali nadzira:

(a)	uradni veterinar: (i) pri zakolu ali pokončanju zaradi nadzora bolezni v skladu s členom 4(4)(i) Direktive 90/426/EGS ali (ii) po zakolu v skladu s členom 7(3) Direktive 90/426/EGS ali

(b)	pristojni organ iz člena 2(1)(i) Uredbe (ES) št. 1774/2002 pri odstranitvi ali predelavi trupla v skladu členom 4 ali 5 navedene uredbe.

3.   Kadar transponderja iz kopitarja, zaklanega za prehrano ljudi, ni mogoče odstraniti v skladu z odstavkom 1(a), označi uradni veterinar, da meso ali del mesa, v katerem je transponder, ni primeren za prehrano ljudi v skladu s poglavjem V(1)(n) oddelka II Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1(d) in brez poseganja v pravila, ki jih organ za izdajo vpiše v identifikacijski dokument, lahko države članice izvedejo postopke, s katerimi se neveljavni dokument vrne organu za izdajo.

5.   V primeru pogina ali izgube kopitarja, ki ni naveden v tem členu, vrne imetnik identifikacijski dokument ustreznemu organu za izdajo iz člena 4(1), (2) ali (3) v 30 dneh od pogina ali izgube živali.

Člen 20

Kopitarji, namenjeni za zakol za prehrano ljudi, ter podatki o prejemanju zdravil

1.   Kopitar se obravnava kot žival, namenjena za zakol za prehrano ljudi, razen če je v delu II oddelka IX identifikacijskega dokumenta nepreklicno označena kot žival, ki ni namenjena za zakol, s podpisom:

(a)	imetnika ali lastnika glede na njegovo presojo ali

(b)	imetnika in pristojnega veterinarja, ki deluje v skladu s členom 10(2) Direktive 2001/82/ES.

2.   Pred vsakim zdravljenjem v skladu s členom 10(2) Direktive 2001/82/ES ali pred vsakim zdravljenjem z uporabo zdravila, odobrenega v skladu s členom 6(3) navedene direktive, potrdi pristojni veterinar v delu II oddelka IX identifikacijskega dokumenta, da ima kopitar status živali, ki je namenjena za zakol za prehrano ljudi, kar je privzeti status, ali ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi.

3.   Kadar zdravljenje iz odstavka 2 tega člena ni dovoljeno za kopitarja, namenjenega za zakol za prehrano ljudi, zagotovi pristojni veterinar, da se zadevni kopitar v skladu z odstopanjem iz člena 10(2) Direktive 2001/82/ES nepreklicno označi kot žival, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi, z:

(a)	izpolnitvijo in podpisom dela II oddelka IX identifikacijskega dokumenta in

(b)	razveljavitvijo dela III oddelka IX identifikacijskega dokumenta.

4.   Kadar je treba kopitarja zdraviti v okoliščinah iz člena 10(3) Direktive 2001/82/ES, vpiše pristojni veterinar v del III oddelka IX identifikacijskega dokumenta zahtevane podatke o zdravilu, ki vsebuje snovi, bistvene za zdravljenje kopitarjev in naštete v Uredbi (ES) št. 1950/2006.

Pristojni veterinar vpiše datum zadnjega predpisanega odmerka tega zdravila in v skladu s členom 11(4) Direktive 2001/82/ES obvesti imetnika o datumu poteka karence, uvedene v skladu s členom 10(3) navedene direktive.

POGLAVJE VII

EVIDENCE IN KAZNI

Člen 21

Baza podatkov

1.   Pri izdaji identifikacijskega dokumenta ali registraciji že izdanega identifikacijskega dokumenta zabeleži organ za izdajo v bazo podatkov vsaj naslednje podatke v zvezi s kopitarjem:

(a)	enotno življenjsko številko;

(b)

vrsto;

(c)

spol;

(d)

barvo;

(e)	datum rojstva (dan, mesec, leto);

(f)	po potrebi vsaj zadnjih 15 številk kode, ki jo oddaja transponder, ali kode, ki jo oddaja radiofrekvenčna identifikacijska naprava, ki ne izpolnjuje standardne opredelitve iz člena 2(2)(b), skupaj s podatki o zahtevanem sistemu odčitavanja ali nadomestni metodi;

(g)	državo rojstva;

(h)	datum izdaje in kakršne koli spremembe identifikacijskega dokumenta;

(i)	ime in naslov osebe, ki ji je bil izdan identifikacijski dokument;

(j)	status registriranega kopitarja ali kopitarja za rejo in rabo;

(k)	ime živali (rojstno ime in po potrebi trgovsko ime);

(l)	znani status živali kot živali, ki ni namenjena za zakol za prehrano ljudi;

(m)	podatke v zvezi z mogočimi dvojniki in nadomestnimi identifikacijskimi dokumenti v skladu s členoma 16 in 17;

(n)	sporočeni datum pogina živali.

2.   Organ za izdajo hrani podatke iz odstavka 1 tega člena v svoji bazi podatkov vsaj 35 let ali vsaj dve leti po poginu kopitarja, sporočenega v skladu s členom 19(1)(c).

3.   Organ za izdajo takoj po zapisu podatkov iz odstavka 1 tega člena sporoči podatke iz točk (a) do (f) in (n) navedenega odstavka v centralno bazo podatkov v državi članici, v kateri se je rodil kopitar, če je takšna baza podatkov na voljo v skladu s členom 23.

Člen 22

Sporočanje kod baz podatkov organov za izdajo

Države članice objavijo imena, naslove, vključno s kontaktnimi podatki, in šestmestne identifikacijske kode baz podatkov organov za izdajo, ki so združljive z enotno življenjsko številko kopitarja, na spletni strani, na kateri so ti podatki na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

Člen 23

Centralne baze podatkov in njihovo povezovanje ter kontaktne točke

1.   Država članica se lahko odloči, da mora organ za izdajo vključiti podatke iz člena 21 v zvezi s kopitarjem, rojenim ali identificiranim na njenem ozemlju, v centralno bazo podatkov ali da se mora baza podatkov organa za izdajo povezati s to centralno bazo podatkov („centralna baza podatkov“).

2.   V skladu z Direktivo 89/608/EGS države članice sodelujejo pri upravljanju svojih centralnih baz podatkov.

3.   Države članice objavijo imena, naslove in šestmestne identifikacijske kode centralnih baz podatkov, ki so združljive z enotno življenjsko številko kopitarja, na spletni strani, na kateri so na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

4.   Države članice zagotovijo kontaktno točko, ki prejme potrdilo iz člena 19(1)(c) in ga posreduje ustreznim organom za izdajo, odobrenim na njihovem ozemlju.

Kontaktna točka je lahko organ za zvezo iz člena 35 Uredbe (ES) št. 882/2004.

Podrobni podatki o kontaktni točki, ki se lahko vključijo v centralno bazo podatkov, se objavijo na spletni strani, na kateri so na voljo drugim državam članicam in javnosti.

Za pomoč državam članicam pri objavi teh podatkov zagotovi Komisija spletno stran, na kateri objavijo povezave do svojih nacionalnih spletnih strani vse države članice.

Člen 24

Kazni

Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in z ustreznimi ukrepi zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 30. junija 2009. Komisijo nemudoma obvestijo tudi o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Razveljavitev

Odločbi 93/623/EGS in 2000/68/ES se razveljavita z začetkom veljavnosti od 1. julija 2009.

Sklicevanja na razveljavljeni odločbi se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 26

Prehodne določbe

1.   Obravnava se, da so kopitarji, ki so rojeni najpozneje do 30. junija 2009 in identificirani do navedenega datuma v skladu z odločbama 93/623/EGS ali 2000/68/ES, identificirani v skladu s to uredbo.

Identifikacijski dokumenti za te kopitarje se registrirajo v skladu s členom 21(1) te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009.

2.   Kopitarji, ki so rojeni najpozneje do 30. junija 2009, vendar niso identificirani do navedenega datuma v skladu z odločbama 93/623/EGS ali 2000/68/ES, se identificirajo v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2009.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009.

---

(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 42. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 352).

(2)  UL L 224, 18.8.1990, str. 55.

(3)  UL L 178, 12.7.1994, str. 66.

(4)  UL L 298, 3.12.1993, str. 45. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2000/68/ES (UL L 23, 28.1.2000, str. 72).

(5)  UL L 23, 28.1.2000, str. 72.

(6)  UL L 86, 6.4.1993, str. 7. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

(7)  UL L 86, 6.4.1993, str. 16. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1792/2006.

(8)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(9)  UL L 68, 15.3.1973, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1174/86 (UL L 107, 24.4.1986, str. 1).

(10)  UL L 204, 11.8.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(11)  UL L 157, 10.6.1992, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2007/729/ES (UL L 294, 13.11.2007, str. 26).

(12)  UL L 19, 25.1.1996, str. 39.

(13)  UL L 192, 11.7.1992, str. 63.

(14)  UL L 210, 20.8.1996, str. 53. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/186/ES (UL L 57, 25.2.2004, str. 27).

(15)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/104/ES.

(16)  UL L 338, 22.12.2005, str. 83. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1246/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 21).

(17)  UL L 273, 10.10.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1432/2007 (UL L 320, 6.12.2007, str. 13).

(18)  UL L 139, 30.4.2004, str. 206; popravljena različica (UL L 226, 25.6.2004, str. 83.). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(19)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 575/2006 (UL L 100, 8.4.2006, str. 3).

(20)  UL L 139, 30.4.2004, str. 55; popravljena različica (UL L 226, 25.6.2004, str. 22.). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1243/2007 (UL L 281, 25.10.2007, str. 8).

(21)  UL L 224, 18.8.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 61/2008 (UL L 22, 25.1.2008, str. 8).

(22)  UL L 125, 23.5.1996, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 262, 14.10.2003, str. 17).

(23)  UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

(24)  UL L 367, 22.12.2006, str. 33.

(25)  UL L 351, 2.12.1989, str. 34.

(26)  http://www.ueln.net

(27)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1; popravljena različica (UL L 191, 28.5.2004, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006.

(28)  UL L 382, 31.12.1988, str. 36.

---

---

---