Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021IE5898

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropska pohištvena industrija – okrevanje na poti k inovativnemu, zelenemu in krožnemu gospodarstvu (mnenje na lastno pobudo)

    EESC 2021/05898

    UL C 365, 23.9.2022, p. 7–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    23.9.2022   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 365/7


    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropska pohištvena industrija – okrevanje na poti k inovativnemu, zelenemu in krožnemu gospodarstvu

    (mnenje na lastno pobudo)

    (2022/C 365/02)

    Poročevalec:

    Anastasis YIAPANIS

    Soporočevalec:

    Rolf GEHRING

    Sklep plenarne skupščine

    21. 10. 2021

    Pravna podlaga

    člen 52(2) Poslovnika

     

    mnenje na lastno pobudo

    Pristojnost

    posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)

    Datum sprejetja na seji komisije

    13. 5. 2022

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    15. 6. 2022

    Plenarno zasedanje št.

    570

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    207/1/2

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    Evropa ima zelo dinamičen pohištveni sektor, ki je tudi zelo raznolik v smislu velikosti podjetij, delovnih procesov ter oblikovanja. Sektor zajema celoten življenjski cikel proizvodov in ima dobre možnosti za uvajanje trajnostnosti in prehoda na modele krožnega gospodarstva.

    1.2

    Evropska podjetja morajo upoštevati stroge okoljske, proizvodne, zdravstvene in varnostne predpise, ki seveda povečujejo operativne stroške. Mednarodno konkurenco izkrivljajo državne subvencije, ki so jih deležni zunanji konkurenti, in nepoštene prakse, ki jih, zlasti gospodarski subjekti iz Azije, uporabljajo za pridobitev dostopa do trga.

    1.3

    Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je ustrezen cilj za prihodnost evropskega pohištvenega sektorja pravo ravnovesje med gospodarsko rastjo, trajnostnostjo in socialno blaginjo. Meni, da podjetja potrebujejo skladen zakonodajni okvir na področju intelektualne lastnine, ki bo ščitil njihove interese ter bo primeren za zeleni in digitalni prehod.

    1.4

    EESO se močno zavzema za strogo skladnost vseh uvoženih pohištvenih izdelkov s pravili EU, med drugim glede obveznosti obveščanja potrošnikov. Poziva tudi k usklajeni zakonodaji EU, ki bo določala standardizirane oblike oznak za vse proizvode.

    1.5

    Sektor uporablja številne surovine, zato sta zanesljiv in neoviran dostop do visokokakovostnih virov in trdnih vrednostnih verig zanj ključnega pomena. Zaradi nenehnega in naraščajočega povpraševanja po lesu, ki je glavna surovina za pohištveno industrijo, je po mnenju EESO treba nujno razširiti in posodobiti gozdno infrastrukturo in njeno trajnostnost ter izpopolniti znanje in spretnosti ter tehnologijo.

    1.6

    EESO meni, da je les, proizveden v Evropi, zelo dragocena dobrina, ki bi jo bilo treba izkoristiti za proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Nadalje meni, da izvoz lesnih surovin z gospodarskega vidika ni smiseln, in poziva k instrumentom trgovinske zaščite, ki bi ščitili lokalne proizvajalce pohištva.

    1.7

    EESO poziva države članice, naj odpravijo subvencije in druge spodbude za pridobivanje energije s sežiganjem lesa in spodbujajo načelo kaskadne uporabe.

    1.8

    EESO poziva k znižanju ali odpravi tarif za uvožene primarne in sekundarne lesne surovine. Poleg tega poziva oblikovalce politik, naj zagotovijo, da se bodo spoštovala trajnostna merila iz trgovinskih sporazumov in da se bodo pri uvozu upoštevala merila za preverjanje delovnih pogojev, svobode združevanja in pravične obravnave delavcev. Nadalje poziva, naj se človekove pravice vključijo v postopke potrebne skrbnosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati konvencije Mednarodne organizacije dela o človekovih pravicah in pravicah delavcev.

    1.9

    Pohištveni sektor mora biti del pobude novega evropskega Bauhausa (1) in prispevati k ustvarjanju trajnostnih in vključujočih proizvodov za nov način življenja, pri katerem je trajnostnost usklajena z življenjskim slogom.

    1.10

    Sporazum med socialnimi partnerji o zmanjšanju uporabe formaldehida v proizvodnji panelov je odličen primer tega, kako lahko prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji na evropski ravni prispevajo tudi k zmanjšanju nevarnosti za zdravje. Poleg tega Odbor poziva k trajnostni embalaži, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, in se zavzema za revizijo Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (2).

    1.11

    EESO meni, da je potreben hiter prehod z linearnega toka materialov in energije na krožni model, da bi omogočili obnovitev vrednosti, vsebovane v proizvodih, ter zagotovili gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest.

    1.12

    Odbor ocenjuje kot bistveno, da proizvajalci pohištva svoje izdelke oblikujejo na način, ki omogoča obnovo njihove vrednosti in olajšuje njihovo ponovno uporabo, popravilo, prenovo in recikliranje. Shema razširjene odgovornosti proizvajalca v pohištvenem sektorju lahko poveča zmogljivosti za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji. Odbor poziva tudi k uvedbi evropske zakonodaje, ki bi prepovedala odlaganje pohištva na odlagališčih odpadkov, da bi na ta način povečali predelavo in ponovno uporabo dragocenih materialov.

    1.13

    Sektor potrebuje visoko usposobljeno delovno silo in mora postati bolj privlačen za mlajšo generacijo. Prizadevati si mora za nenehno izboljševanje delovnih pogojev, hkrati pa ustvarjati možnosti usposabljanja in se osredotočiti na motiviranje visoko usposobljenih in digitalnih strokovnjakov, da bi se pridružili industriji.

    1.14

    EESO poziva evropska zakonodajalca, naj dejavno podpreta nadnacionalne pobude, ki povečujejo kakovost vseh oblik vajeništva v pohištvenem sektorju. Ambicioznejši program Erasmus za vajence bi prispeval k boljšemu prenosu bogate in raznolike tradicije ter okrepil inovativni potencial proizvodnje pohištva v Evropi.

    1.15

    Izobraževalne programe, pobude za vseživljenjsko učenje in poklicno izobraževanje je treba razviti ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev, izobraževalnih ustanov in drugih ustreznih nevladnih organizacij. Bistvenega pomena je, da se delovna sila pripravi na prihodnje izzive sektorja.

    1.16

    EESO poziva k naložbam v znanja in spretnosti, oblikovanje, ustvarjalnost in razvoj vrednostne verige ter k boljšemu dostopu proizvajalcev pohištva do programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij. Malim in srednjim podjetjem je treba zagotoviti ustrezna sredstva za analizo njihovega poslovnega razvoja z vidika krožnosti, inovativnosti in trajnostnosti.

    1.17

    Odbor meni, da lahko ustvarjanje povpraševanja po rabljenem pohištvu in podpora neprofitnim akterjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem rabljenega pohištva ali predelavo za povečanje njegove vrednosti, pozitivno vplivata na cilje zelenega prehoda.

    1.18

    EESO ob koncu poziva k razvoju evropske platforme, ki bo vključevala podjetja, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, raziskovalne inštitute, univerze in druge ustrezne deležnike ter bo spodbujala poslovni razvoj pohištvene industrije.

    2.   Uvodne ugotovitve

    2.1

    Nova industrijska strategija za Evropo (3) se osredotoča na nepovraten in postopen prehod na trajnostni gospodarski sistem, pri katerem nihče ne bo zapostavljen, ki bo zajemal digitalizacijo in zeleni razvoj ter bo gradil partnerstva med industrijo, socialnimi partnerji, javnimi organi in ustreznimi organizacijami civilne družbe.

    2.2

    Evropa ima dinamičen pohištveni sektor, ki je tudi zelo raznolik v smislu velikosti podjetij in delovnih procesov. Na splošno je delovno intenziven in ima vrednostne verige, ki so še vedno lokalne ali regionalne ter v njih močno prevladujejo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja. Zaposluje približno milijon delavcev in predstavlja četrtino celotne svetovne proizvodnje pohištva. (4)

    2.3

    Sektor zajema celoten življenjski cikel proizvodov: surovine, predelava, uporaba, vzdrževanje, ponovna uporaba, recikliranje, biomasa za pridobivanje energije. Zato ima veliko možnosti za uvajanje trajnostnosti in prehoda na modele krožnega gospodarstva.

    2.4

    Pandemija COVID-19 je močno prizadela pohištveni sektor, zlasti čezmejne vrednostne verige, na katere je močno vplivalo veliko število omejitev prostega pretoka blaga in gibanja oseb. To kaže na pomen povezanega in dobro delujočega enotnega trga.

    3.   Vidiki konkurenčnosti

    3.1

    Različni nacionalni predpisi, standardi, sistemi certificiranja in zahteve za označevanje ovirajo proizvajalce v EU in jim povzročajo nesorazmerne stroške. S standardizacijo in harmoniziranimi pravili na ravni EU je mogoče zmanjšati ovire ter vsem akterjem na trgu zagotovili gotovost in enotno razumevanje.

    3.2

    Nedavno zvišanje cen energije v Evropi negativno vpliva na konkurenčnost sektorja ter otežuje problem nerazpoložljivosti virov in višjih cen surovin.

    3.3

    Konkurenca na mednarodnem trgu se na splošno povečuje, poleg tega pa podjetja iz tretjih držav včasih uporabljajo nepoštene prakse za pridobitev dostopa na trg, kar velja zlasti za gospodarske subjekte iz Azije, ki jih v nekaterih primerih subvencionirajo njihove vlade. Poleg tega morajo evropska podjetja upoštevati strožje okoljske, proizvodne, zdravstvene in varnostne predpise, kar seveda povečuje operativne stroške. Nizki okoljski standardi v tretjih državah prav tako postavljajo v slabši položaj evropske pohištvene izdelke iz pristnega lesa. EESO meni, da ti vidiki izkrivljajo konkurenčnost lokalnih podjetij na svetovnih trgih.

    3.4

    V zvezi z notranjim trgom se EESO močno zavzema za strogo skladnost vseh uvoženih pohištvenih izdelkov s pravili EU, med drugim z obveznostmi glede obveščanja potrošnikov, kot je ustrezno označevanje za potrošnike. EESO poziva tudi k usklajeni zakonodaji EU, ki bo predpisovala, da morajo biti pohištvenim izdelkom v standardizirani obliki oznak priložene informacije, kot so država porekla, uporabljeni materiali, jasna navedba vseh sestavnih delov izdelka, varnost proizvodov, trajnost, navodila za uporabo, čiščenje in vzdrževanje, garancija za proizvode itd. Z okrepljenimi ukrepi za nadzor trga, s katerimi se ocenjuje kakovost uvoženega pohištva, je treba zagotoviti informacije za potrošnike in enake konkurenčne pogoje za lokalne proizvajalce v EU.

    3.5

    EESO pozdravlja pobudo Komisije o digitalnih potnih listih za izdelke, predvidenih v okviru prihodnje pobude za trajnostne izdelke (5). Če so ta orodja dobro zasnovana in usklajena, lahko spodbudijo krožno gospodarstvo s prenosom informacij o izdelkih vzdolž vrednostnih verig in med drugim tudi s spodbujanjem krožnega povpraševanja in zagotavljanjem potrebnih informacij potrošnikom za ozaveščene odločitve.

    3.6

    Proizvajalci iz tretjih držav evropske proizvajalce tehnološko dohitevajo, zato ta konkurenčna prednost EU izgublja pomen. Potrebni so novi poslovni modeli, ki bodo združevali konkurenčnost in trajnostnost ter lokalnim proizvajalcem zagotavljali dostop do trga.

    3.7

    Zelo občutljivo vprašanje za sektor je tudi varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti ker so kakovost, inovacije in oblikovanje še vedno glavne konkurenčne prednosti EU. Odbor meni, da podjetja potrebujejo skladen zakonodajni okvir, ki bo zaščitil njihove interese ter bo primeren za zeleni in digitalni prehod.

    3.8

    EESO poudarja, da je pravo ravnovesje med gospodarsko rastjo, trajnostnostjo in socialno blaginjo ustrezen cilj za prihodnost pohištvenega sektorja EU in tudi gospodarstva na splošno.

    4.   Dostop do surovin

    4.1

    V pohištvenem sektorju se v proizvodnem procesu uporabljajo številne surovine (kot so les, trs, usnje, kovina, plastika, tekstil, steklo, pena itd.). Za evropske proizvajalce je ključnega pomena zanesljiv in neoviran dostop do visokokakovostnih surovin, zato EESO poziva k okrepljenim vrednostnim verigam, ki bi omogočile razcvet industrije. EESO nadalje poziva k ustreznemu potrošniškemu označevanju tudi drugih materialov, ne samo lesa, ki vstopajo na evropski trg, da bi evropsko pohištveno industrijo zaščitili pred poceni in pogosto netrajnostnimi surovinami iz tretjih držav.

    4.2

    Les je ena od najbolj dostopnih in naravno obnovljivih surovin. Povpraševanje se stalno povečuje, cene surovin, ki so skladne s pravili in standardi EU, pa naraščajo in ustvarjajo dodaten pritisk. Zaradi povečanega povpraševanja po lesu na notranjem trgu je nujno treba razširiti in posodobiti gozdno infrastrukturo in njeno trajnostnost ter izpopolniti znanje in spretnosti, tehnologijo in logistiko na področju sečnje in spravila.

    4.3

    Odbor izraža zaskrbljenost zaradi splošnega zmanjševanja razpoložljivosti glavne surovine v tej industriji in povišanja cen zaradi njene večnamenske uporabe, zlasti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Meni, da pohištvena in lesnopredelovalna industrija prinašata veliko večje koristi v smislu dodane vrednosti in zaposlovanja kot neposredno sežiganje lesa, ter poziva države članice, naj odpravijo subvencije in druge spodbude za pridobivanje energije s sežiganjem lesa. Ponovno poziva k spodbujanju „načela postopne uporabe (proizvodnja izdelkov, ponovna uporaba, popravilo in recikliranje, ovrednotenje energijske vsebnosti)“ (6). Predlaga tudi okrepitev promocije evropskega lesa na notranjem trgu s povečanjem prepoznavnosti in uporabe pristnih lesnih izdelkov in pohištva.

    4.4

    Poleg tega subvencije, ki so na voljo kupcem evropskega lesa, ki niso iz EU, izkrivljajo povpraševanje. EESO poziva k oblikovanju instrumentov trgovinske zaščite, ki bi ščitili lokalne proizvajalce pohištva, in je prepričan, da izvoz lesnih surovin z gospodarskega vidika ni smiseln.

    4.5

    Pri uvozu lesa je izjemno pomembno, da trgovinski sporazumi EU omogočajo enostaven dostop do primarnih lesnih virov zunaj EU. V zvezi s tem EESO poziva k znižanju ali odpravi tarif za uvožene primarne in sekundarne lesne surovine. Poleg tega sistemi certificiranja za les, uvožen iz nekaterih držav, niso v celoti učinkoviti. EESO poziva oblikovalce politik, naj zagotovijo, da se bodo uveljavljala trajnostna merila iz trgovinskih sporazumov in da se bodo pri uvozu upoštevala merila za preverjanje delovnih pogojev, svobode združevanja in pravične obravnave delavcev. Nadalje poziva, naj se človekove pravice vključijo v postopke potrebne skrbnosti, pri čemer je treba v celoti spoštovati konvencijo Mednarodne organizacije dela o človekovih pravicah in pravicah delavcev. Na ta način bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na trgu.

    5.   Trajnostnost in zeleni prehod

    5.1

    EESO meni, da je sporočilo Komisije o novem evropskem Bauhausu odlična priložnost za pohištveno industrijo, da prispeva k oblikovanju trajnostnih in vključujočih proizvodov za nov življenjski slog, ki bo usklajen s trajnostnostjo. Splošen prehod sektorja bo z vseh vidikov uspešen le, če bo okrepljena aktivna udeležba delavcev in njihovih predstavnikov.

    5.2

    Odbor opaža, da vse več potrošnikov išče okolju prijazne proizvode, ki so bili izdelani ob upoštevanju dostojnih delovnih pogojev. Pohištveni sektor lahko izboljša svoj vpliv na okolje tudi s proizvodnjo trajnejših izdelkov ter uporabo recikliranih materialov ali trajnostnega (npr. hrast, bor, akacija itd.) in predelanega lesa.

    5.3

    EESO poziva k usklajenemu evropskemu zakonodajnemu okviru, ki bi prepovedal vsebnost nevarnih zaviralcev gorenja v proizvodih, ki se prodajajo na notranjem trgu. Nevarne snovi bi bilo treba med drugim nadomestiti tudi s penami na vodni osnovi, manj nevarnimi lepili ali drugimi snovmi z nizko vsebnostjo hlapnih organskih sestavin. Sporazum med socialnimi partnerji o zmanjšanju uporabe formaldehida pri proizvodnji panelov je odličen primer tega, kako lahko prostovoljni sporazumi med socialnimi partnerji na evropski ravni prispevajo tudi k zmanjšanju nevarnosti za zdravje, ki jo povzročajo nevarne snovi.

    5.4

    Odbor se zavzema tudi za obvezno uporabo trajnostne embalaže, ki jo je mogoče v celoti reciklirati, ter poziva k pregledu Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Meni tudi, da bi lahko imele davčne spodbude pomembno vlogo pri širjenju trajnostnih projektov.

    6.   Krožnost

    6.1

    V skladu s cilji iz evropskega zelenega dogovora (7) in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (8) kaže evropsko gospodarstvo znake sprejemanja krožnosti in spodbujanja inovacij v smeri novih trajnostnih gospodarskih modelov. Ločitev gospodarske rasti od rabe virov je ključnega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

    6.2

    Podatki kažejo, da se od 80 % do 90 % odpadnega pohištva v EU, zbranega v trdnih komunalnih odpadkih, sežge ali pošlje na odlagališča. EESO je zlasti zaskrbljen zaradi pomanjkanja informacij za potrošnike in nerazpoložljivosti rezervnih delov, kar spodbuja nakup novega pohištva namesto krožnosti. Evropska zakonodaja, ki bi prepovedala odlaganje pohištva na odlagališčih odpadkov, bi povečala predelavo in ponovno uporabo dragocenih materialov.

    6.3

    Edina rešitev za boj proti podnebnim spremembam in preobremenjenosti zemeljskih naravnih virov je hiter prehod z linearnega pretoka materialov in energije na krožni model. Modeli krožnega gospodarstva, ki se uporabljajo v pohištvenem sektorju, lahko omogočijo obnovitev vrednosti, vsebovane v proizvodih, ter prinesejo gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. EESO poudarja, da so pohištvo, zlasti izdelki iz pristnega lesa, ključnega pomena za shranjevanje ogljika in s tem učinkovito prispevajo k boju proti podnebnim spremembam.

    6.4

    Po mnenju Odbora je bistveno, da proizvajalci pohištva svoje izdelke oblikujejo na način, ki omogoča obnovo njihove vrednosti in olajšuje njihovo ponovno uporabo, popravilo, prenovo in recikliranje. Proizvodni procesi se morajo osredotočiti na spodbujanje učinkovite rabe virov in energije ter na zmanjšanje proizvodnih stroškov.

    6.5

    Shema razširjene odgovornosti proizvajalca v pohištvenem sektorju lahko poveča zmogljivosti za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji, saj proizvajalce spodbuja k upoštevanju vpliva na okolje od faze zasnove proizvoda do konca njegove življenjske dobe.

    7.   Izobraževanje, digitalizacija in delovni pogoji

    7.1

    Nedavna študija kaže, da večina zaposlenih v pohištvenem sektorju nima terciarne izobrazbe in ni seznanjena z vidiki krožnega gospodarstva (9). Vendar je potreba po visoko kvalificiranih delavcih velika, sektor pa se sooča s stalnim staranjem delovne sile in težko pritegne mlajšo generacijo. Za povečano privlačnost sektorja je izredno pomembno nenehno izboljševati delovne pogoje (varnost in zdravje pri delu) in možnosti za nadaljnjo usposabljanje. Osredotočiti se je treba na to, kako bi visoko usposobljene in digitalne strokovnjake spodbudili, da se pridružijo pohištveni industriji.

    7.2

    V primerjavi z drugimi deli sveta so stroški dela v EU nekoliko višji, vendar EU prednjači tudi pri produktivnosti in inovacijah. EESO je v svojem mnenju že navedel: „Da bi povečal produktivnost in obdržal položaj pred tekmeci, sektor potrebuje delavce, ki bodo seznanjeni z najnovejšimi delovnimi postopki in tehnologijami.“ (10)

    7.3

    EESO poziva evropska zakonodajalca, naj dejavno podpreta nadnacionalne pobude, ki povečujejo kakovost vseh oblik vajeništva v pohištvenem sektorju, kot je na primer koncept evropskih osnovnih kvalifikacij (11).

    7.4

    Razviti je treba poklicno izobraževanje in usposabljanje, da se negujejo znanja in spretnosti ter nove sektorske kompetence. V te dejavnosti je treba vključiti socialne partnerje, izobraževalne ustanove in druge ustrezne nevladne organizacije. Prihodnost delovne sile v pohištvenem sektorju je v visokotehnoloških in na znanju temelječih delovnih mestih na podlagi dobrega socialnega dialoga in kolektivnih pogodb z dostojnim plačilom in delovnimi pogoji, ki privabljajo mlajšo generacijo.

    7.5

    Ambicioznejši program Erasmus za vajence bi prispeval k boljšemu prenosu bogate in raznolike tradicije ter okrepil inovativni potencial proizvodnje pohištva v Evropi. Hkrati bi pomagal izboljšati privlačnost pohištvenega sektorja med mladimi in v družbi kot celoti. EESO priporoča tudi spodbujanje sistemov potrjevanja, ki podpirajo vzajemno priznavanje kvalifikacij.

    8.   Financiranje in naložbe

    8.1

    Evropska podjetja potrebujejo dostop do programov financiranja raziskav, razvoja in inovacij, ki jim lahko pomagajo, da se razširijo, postanejo produktivnejša ter uvedejo krožnost in nove tehnologije. Naložbe so potrebne tudi za spodbujanje krožnih zank, življenjske dobe izdelkov ter možnosti za njihovo popravilo ali obnovo in recikliranje. Poleg tega lahko ustvarjanje povpraševanja po rabljenem pohištvu in podpora neprofitnim akterjem, ki se ukvarjajo z recikliranjem rabljenega pohištva ali predelavo za povečanje njegove vrednosti, pozitivno vplivata na cilje zelenega prehoda.

    8.2

    Možnosti financiranja ostajajo ena največjih slabosti sektorja, v katerem prevladujejo mala in srednja podjetja. Izjemno pomembno je, da imajo mala in srednja podjetja ustrezna sredstva za analizo svojega poslovnega razvoja na krožen, inovativen in trajnosten način. Podpreti jih je treba s prehodnimi davčnimi spodbudami in nižjimi stopnjami DDV za obnovljeno in predelano pohištvo.

    8.3

    Pohištveni izdelki z boljšimi lastnostmi, kot so zasnova, kakovost, funkcija, trajnost ali ergonomija, lahko tekmujejo z ugodnejšimi cenami, ki jih ponujajo proizvajalci iz držav z nižjimi plačami. Poleg tega inovacije na področju uporabe materialov in naprednih tehnoloških proizvodnih zmogljivosti zagotavljajo dodaten vzvod konkurenčnosti. Zato Odbor poziva k naložbam v oblikovanje, ustvarjalnost, znanja in spretnosti ter razvoj vrednostne verige.

    8.4

    EESO na koncu poziva tudi k razvoju evropske platforme, ki bi spodbujala razvoj podjetij v pohištveni industriji, in opravila previdnostno oceno socialnega učinka nove tehnologije. Platforma bi morala vključevati podjetja, socialne partnerje, organizacije civilne družbe, raziskovalne inštitute, univerze in druge ustrezne deležnike ter zagotavljati podporo za rast sektorja, kot to počne evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (12), ki daje odličen zgled na tem področju.

    V Bruslju, 15. junija 2022

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG


    (1)  Novi evropski Bauhaus – Lepo, trajnostno, skupaj, COM(2021) 573 final.

    (2)  UL L 365, 31.12.1994, str. 10.

    (3)  Nova industrijska strategija za Evropo, COM(2020) 102 final.

    (4)  Evropska komisija – notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja.

    (5)  Pobuda za trajnostne proizvode.

    (6)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o možnostih in izzivih za bolj konkurenčen evropski lesnopredelovalni in pohištveni sektor (mnenje na lastno pobudo) (UL C 24, 28.1.2012, str. 18).

    (7)  COM(2019) 640 final.

    (8)  COM(2020) 98 final.

    (9)  Innovation in the Furniture Industry in the era of circular economy (Inovacije v pohištveni industriji v dobi krožnega gospodarstva).

    (10)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o možnostih in izzivih za bolj konkurenčen evropski lesnopredelovalni in pohištveni sektor (mnenje na lastno pobudo) (UL C 24, 28.1.2012, str. 18).

    (11)  European Furniture Professions (Poklici v evropski pohištveni industriji).

    (12)  Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo.


    Top