Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Priložnosti digitalne preobrazbe za maloprodajna podjetja in njene prednosti za evropske potrošnike

(mnenje na lastno pobudo)

(2022/C 152/01)

Poročevalec:

Felipe MEDINA MARTÍN

Sklep plenarne skupščine	25. 3. 2021
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika
	mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	18. 11. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	9. 12. 2021
Plenarno zasedanje št.	565
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	190/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja dejstvo, da je maloprodajni sektor v revidirani evropski industrijski strategiji, ki jo je Evropska komisija predstavila nedavno, obravnavan kot strateški ekosistem za okrevanje Evrope. Meni, da je ekosistemski pristop ustrezen okvir, ki odraža tako zapletene povezave med sektorji in podjetji v posameznih vrednostnih verigah na enotnem trgu kot potrebo po tem, da se jim zagotovi podpora pri uspešnem digitalnem in trajnostnem prehodu ter prispevanju k strategiji za okrevanje. Zaveda se pomena, raznolikosti in obsega pobud, ki jih izvajajo maloprodajna podjetja, da bi podprla zeleni in digitalni prehod z vlaganjem v nove tehnologije ter se tako odzvala na nove zahteve in potrebe potrošnikov.

1.2

Evropski maloprodajni sektor se kot največji zaposlovalec v zasebnem sektorju v Evropi umešča v središče digitalne preobrazbe, ki jo je pandemija COVID-19 močno pospešila. Digitalna preobrazba korenito spreminja maloprodajne poslovne modele, pa tudi interakcijo s strankami. Najuspešnejša podjetja spletno in nespletno okolje uspešno združujejo v večkanalne sisteme. EESO je ugotovil, da dve tretjini trgovcev na drobno pred pandemijo COVID-19 nista poslovali prek spleta, pandemija pa je razkrila, kako pomembni so večkanalni sistemi za preživetje številnih podjetij, med drugim zlasti malih in srednjih.

1.3

EESO poudarja, da je eden od glavnih izzivov za maloprodajni sektor ta, da konkurenčni pogoji na spletu niso enaki pogojem, ki jih imajo trgovci iz tretjih držav. Ti so zato nelojalna konkurenca trgovcem s sedežem v EU, ki izpolnjujejo predpise EU, v skladu s katerimi je treba zagotoviti varnost proizvodov, ki se prodajajo potrošnikom, in spoštovati pravice potrošnikov.

1.4

EESO se strinja, da Evropa potrebuje zanesljivo in ambiciozno digitalno politiko za maloprodajni sektor, da bi izkoristila priložnosti za izboljšanje svoje konkurenčnosti, ki jih ponujajo digitalne inovacije. Uresničevanje zelenega prehoda maloprodajnemu sektorju omogoča, da potrošnike podpre pri sprejemanju bolj trajnostnih potrošniških odločitev. EESO opozarja, da bosta pravi enotni trg ter učinkovita in delujoča čezmejna zakonodaja malo- in veleprodajnemu sektorju omogočila, da se bosta odzivala na zahteve potrošnikov ter konkurirala v globalno konkurenčnem in bolj digitalnem okolju.

1.5

EESO podpira skupno izjavo socialnih partnerjev iz malo- in veleprodajnega sektorja v okviru evropskega pakta za trgovino, naj EU sektorju pomaga pri izboljšanju njegove dolgoročne odpornosti z uvedbo ciljno usmerjenih podpornih ukrepov in pospešitvijo digitalnega in zelenega prehoda, ter priznava vlogo, ki jo imajo maloprodajne trgovine pri ohranjanju vitalnosti mestnih središč in podeželskih skupnosti. Komisijo poziva, naj razmisli, kako bi na podlagi načrtov za okrevanje oblikovala celostno strategijo za okrevanje in industrijo, v kateri se bo vloga storitvenega in proizvodnega sektorja, ki se medsebojno podpirata, upoštevala pri spodbujanju rasti in učinkovitega delovanja gospodarstva EU ter podpiranju digitalizacije maloprodajnega sektorja s posebnim poudarkom na MSP.

1.6

EESO poziva institucije EU in države članice, naj preoblikujejo podporne ukrepe na področju zaposlovanja ter znanj in spretnosti, vlagajo v nabor znanj in spretnosti prihodnjih delavcev v maloprodaji z izboljšanjem poklicnega usposabljanja in izobraževanja, individualnimi izobraževalnimi računi, prilagojenimi novim delovnim mestom, in podporo socialni ekonomiji ter podjetja podprejo tako, da bodo lahko z usposabljanjem delavcev za uporabo digitalnih tehnologij obdržala velik delež svoje delovne sile, drugim delavcem pa se lahko s preusposabljanjem omogoči dostop do zaposlitvenih priložnosti v drugih sektorjih. EESO se strinja, da se bodo z umetno inteligenco in robotiko razširili in povečali učinki digitalizacije gospodarstva na trge dela ter da lahko umetna inteligenca in robotika prispevata h gospodarskemu in družbenemu napredku.

2.   Uvod

2.1

Maloprodajni sektor, ki zajema maloprodajne trgovine (poslovanje med podjetji in potrošniki) in veleprodajna podjetja (poslovanje med podjetji), je največji zaposlovalec v zasebnem sektorju v Evropi, saj zagotavlja vsako sedmo delovno mesto, v njem pa deluje vsako četrto evropsko podjetje. Trgovci na drobno in na debelo so vez med pridelovalci in proizvajalci ter 450 milijoni potrošnikov v Evropski uniji.

2.2

Maloprodajni sektor temelji na povpraševanju potrošnikov. Gre za raznolik sektor spletnih in fizičnih trgovin, ki potrošnikom prodajajo živilske in neživilske proizvode ter se hitro združujejo v večkanalni poslovni model za potrošnike. 99 % podjetij v tem sektorju je malih in srednjih podjetij, ki se poskušajo uveljaviti na enotnem trgu in preživeti v zelo konkurenčnem okolju tako, da omogočajo prilagodljivost v smislu inovacij in eksperimentiranja ter počnejo to, kar najbolje znajo: streči svojim strankam.

2.3

Evropski maloprodajni sektor je sredi digitalne preobrazbe, ki jo je pandemija COVID-19 močno pospešila. Številni potrošniki so morali neživilske proizvode kupovati prek spleta, ker so bile prodajalne zaprte. Trgovine z živili so pogosto lahko ostale odprte, a so zanje veljale stroge omejitve, ki so povzročile visoke stroške, povezane s potrebo po zagotavljanju varnosti potrošnikov in zaposlenih. Številni trgovci na drobno, ki pred tem niso imeli spletne trgovine, so morali začeti svoje proizvode ponujati prek spleta, da bi lahko v času omejitev gibanja dosegli svoje stranke. Spletne tržnice so bile za mala in srednja podjetja pogosto edini način za hiter prenos ponudbe na splet, ta praksa pa se bo v prihodnje predvidoma še okrepila.

2.4

Priložnosti za maloprodajni sektor prinaša tudi zeleni prehod, saj mu omogoča, da ponovno razmisli o svojih poslovnih modelih, ponudi alternativne proizvode ter ljudi spodbudi k bolj trajnostnemu načinu življenja in jih pri tem podpre. Pri tem gre tako za odzivanje na družbene spremembe kot za njihovo usmerjanje. Zeleni prehod poleg vse večjega povpraševanja potrošnikov in zahtev regulativnih organov po bolj trajnostnih alternativah ponuja priložnost za ponovni razmislek o tem, kako družba prideluje, proizvaja, prodaja, uporablja in odstranjuje proizvode.

3.   Digitalna preobrazba

3.1

Digitalna preobrazba korenito spreminja maloprodajne poslovne modele: spreminja interakcijo s strankami, trženje, samo dobavno verigo, pretok informacij po dobavni verigi in številne druge vidike. Ta sektor tradicionalno sicer skrbi za nadaljnjo prodajo proizvodov, a vse bolj postaja mešanica podpornih storitev, povezanih z nadaljnjo prodajo, vodilnega ustvarjalca in obdelovalca podatkov ter pomembnega uporabnika umetne inteligence. To je bistvenega pomena za odzivanje na povpraševanje potrošnikov in oblikovanje ustreznejših posameznikom prilagojenih ponudb.

3.2

Veliko je sicer še vedno govora o spletnih in nespletnih prodajnih kanalih, vendar najuspešnejša podjetja spletno in nespletno okolje uspešno združujejo v večkanalne sisteme in tako potrošnikom ponujajo eno samo izkušnjo. Posledično se povečuje konkurenca med različnimi poslovnimi modeli ter zagotavljajo večja izbira in preglednost za potrošnike, delovna mesta in rast.

3.3

Eden največjih izzivov, s katerimi se spoprijema maloprodajni sektor, so neenaki konkurenčni pogoji na spletu v primerjavi s trgovci iz tretjih držav. Komisija je nekatera od teh vprašanj že obravnavala v različnih pobudah. Mediji pogosto poročajo o tem, da proizvodi, ki prihajajo izven EU in jih na spletu prodajajo trgovci iz tretjih držav, niso v skladu s pravili EU ali da gre celo za nevarne proizvode. To ustvarja nelojalno konkurenco trgovcem s sedežem v EU, ki izpolnjujejo pravila EU, v skladu s katerimi je treba zagotoviti varnost proizvodov, ki se prodajajo potrošnikom, in spoštovati pravice potrošnikov. To težavo zaostrujejo pomanjkljiv nadzor trga in pomanjkljive carinske kontrole, pa tudi visoki stroški izpolnjevanja obveznosti za trgovce, ki delujejo v skladu z zakonom. Potrošniki se težko uprejo skušnjavi, ki jo predstavljajo nižje cene. Po podatkih iz študije iz leta 2020 je skoraj 70 % potrošnikov EU, ki opravljajo čezmejne nakupe, kupilo proizvode iz Kitajske; ta delež je leta 2014 znašal le približno 15 % (1).

3.4

Trgovci na drobno in na debelo posegajo po inovacijah, prilagoditvah in poskusnih rešitvah, da bi raziskali nove proizvode, storitve in poslovne modele ter tako sledili povpraševanju potrošnikov. Pred pandemijo COVID-19 več kot dve tretjini trgovcev na drobno nista poslovali prek spleta, pandemija pa je razkrila, kako so večkanalni sistemi pomembni za preživetje številnih podjetij, med katerimi so med drugim zlasti malo- in veleprodajna mala in srednja podjetja.

3.5

Z digitalnimi inovacijami se izboljšuje konkurenčnost Evrope na globalni ravni. Polovica evropskih potrošnikov že kupuje prek spleta, pri čemer letno porabi 424 milijard EUR (2), vendar se delež nakupov, opravljenih prek spleta, močno razlikuje glede na vrsto proizvoda; danes le 15 % potrošnikov opravlja čezmejne nakupe in le 7 % malih in srednjih podjetij prodaja zunaj svoje države. Evropa potrebuje zanesljivo in ambiciozno digitalno politiko za ta sektor, da bi izkoristila te priložnosti in zagotovila, da bodo pri tem vključena vsa podjetja, da se izboljšajo delovni pogoji njihovih delavcev, da potrošniki jasno prepoznajo koristi postopka digitalizacije maloprodajnega sektorja po vsej Evropi in da se v vseh prodajnih kanalih ohrani visoka raven varstva potrošnikov.

4.   Zeleni prehod

4.1

Med krizo zaradi COVID-19 se je pokazalo, da potrošniki bolj povprašujejo po trajnostnih proizvodih in načinih poslovanja. Trgovci na drobno in na debelo so bili bistven vezni člen s končnimi potrošniki ter so imeli ključno vlogo pri napovedovanju in spodbujanju povpraševanja po bolj trajnostnih proizvodih in embalaži ter po proizvodih in embalaži, ki jih je mogoče reciklirati in/ali ponovno uporabiti. Trgovci na drobno in na debelo so več let dejavno spodbujali trajnostno potrošnjo in zmanjševanje emisij CO2 v okviru svojega poslovanja in dobavnih verig, a so se pri uresničevanju tega prehoda spoprijemali z izzivi, saj gre za sektor z visokimi fiksnimi stroški in nizkimi maržami.

4.2

Maloprodajni sektor bistveno prispeva k zbiranju in recikliranju odpadkov. Sistemi razširjene odgovornosti proizvajalca temeljijo na obsegu posameznih tokov odpadkov, ki jih podjetja povzročijo z dajanjem proizvodov na trg, na katerem poslujejo. Ta odgovornost ni povsem jasna, kadar gre za proizvode, ki jih na trg dajejo trgovci, ki v EU nimajo fizičnega sedeža, ali kadar te proizvode kupujejo potrošniki iz EU prek neposrednega uvoza. Stroške recikliranja ali odstranjevanja odpadkov, nastalih s proizvodi, ki postanejo del toka odpadkov, v tem primeru krijejo evropski trgovci na drobno. To vključuje tudi odpadke, ki jih ustvarijo subjekti iz tretjih držav, ki ne plačajo ničesar. Okrepiti je treba sodelovanje med shemami odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) in spletnimi trgovci s sedežem zunaj EU ter sprejeti ukrepe za to, da bi se ta podjetja seznanila s svojimi obveznostmi, ki izhajajo iz shem razširjene odgovornosti proizvajalca. Za večjo preglednost učinkov spletnega nakupovanja je ključna tudi ozaveščenost potrošnikov o postopkih in stroških recikliranja.

5.   Znanja in spretnosti

5.1

EESO podpira skupno izjavo z dne 8. aprila (3), v kateri se socialni partnerji iz malo- in veleprodajnega sektorja, združeni v sindikalni mreži UNI Europa in organizaciji EuroCommerce, zavzemajo za evropski pakt za trgovino. V tej izjavi so izpostavljeni vplivi brez primere, ki jih je imela kriza zaradi COVID-19 na sposobnost preživetja trgovcev na drobno in na debelo ter na odpornost njihove delovne sile. Tradicija socialnega partnerstva in razširjenost prilagojenih delovnih ureditev v sektorju, ki so pogosto določene v kolektivnih pogodbah, sta podjetjem omogočili, da so učinkovito izvedla nenadno in radikalno prilagoditev na „novo normalnost“. Socialni partnerji so EU in vladnim organom predlagali evropski pakt za trgovino, ki bi sektorju s ciljno usmerjenimi podpornimi ukrepi ter pospešitvijo digitalnega in zelenega prehoda pomagal izboljšati dolgoročno odpornost.

5.2

Iz nedavnega poročila inštituta McKinsey Global Institute (4) izhaja, da je zaradi skupnih posledic avtomatizacije in pandemije COVID-19 v malo- in veleprodajnem sektorju ogroženih več kot 5 milijonov delovnih mest. To bi lahko prizadelo številne zaposlene ženske in mlade. EU in države članice morajo stabilizirati gospodarstvo, poleg tega pa vlagati v nabor znanj in spretnosti teh delavcev, na primer z izboljšanjem poklicnega usposabljanja, izobraževanja, individualnih izobraževalnih računov in preusposabljanja. Ciljno usmerjeno izpopolnjevanje bi sektorju omogočilo, da z usposabljanjem delavcev za uporabo digitalnih tehnologij obdrži velik delež svoje delovne sile, drugim delavcem pa bi se lahko s preusposabljanjem zagotovil dostop do zaposlitvenih priložnostih v drugih sektorjih.

5.3

Podporne ukrepe na področju zaposlovanja ter znanj in spretnosti v EU je torej treba preoblikovati, da bi omogočili enostaven in hiter dostop do financiranja za prestrukturiranje tega sektorja in bili kos spreminjajočim se potrebam po znanju in spretnostih, ki so posledica hitrejšega spreminjanja trga zaradi pandemije COVID-19. Načrte za okrevanje je treba izkoristiti za izboljšanje znanj in spretnosti delavcev v malo- in veleprodaji, tako kot to velja za delavce v javnem sektorju.

6.   Industrijska strategija – maloprodajni ekosistem

6.1

Posodobljena industrijska strategija, ki jo je nedavno predstavila Evropska komisija (5), se po novem osredotoča na ključne ekosisteme, vključno z maloprodajnim in agroživilskim ekosistemom. Trgovci na drobno in na debelo imajo v evropskem gospodarstvu in delovanju številnih drugih ekosistemov, kot je sektor logistike, ključno vlogo. Digitalni in zeleni prehod morata prispevati k okrevanju po pandemiji COVID-19, trgovce na drobno in na debelo pa je treba obravnavati kot pomembne akterje v številnih ekosistemih, na primer spletnem trgovanju in logistiki. Logistika je nepogrešljiv industrijski element za spletno trgovanje. Njun odnos je simbiotičen, saj nobeden od obeh podsistemov ne more poslovati brez prispevka drugega. Zato je v splošnem interesu, da logistični sektor raste v skladu s potrebami delavcev, potrošnikov in okolja.

6.2

Komisija je priznala, da je malo- in veleprodajni ekosistem eden od najmočneje prizadetih sektorjev in da se po potrebah po podpori naložbam uvršča na drugo mesto. Trgovci na drobno in na debelo poslujejo z veliko prometa, visokimi fiksnimi stroški in nizkimi maržami (1–3 %), kar pomeni, da so posebno občutljivi za pomanjkanje likvidnosti. Maja 2020 so bile izgube letnega prometa, povezane s prvim valom pandemije, v neživilskem maloprodajnem sektorju po ocenah 16- do 20-odstotne (250–320 milijard EUR). Številna podjetja v malo- in veleprodajnem ekosistemu so utrpela veliko škodo zaradi vladnih omejitev, ki so jih prizadele neposredno ali posredno, na primer zaradi tega, ker so njihove stranke prenehale opravljati svojo dejavnost ali so zanje veljale omejitve gibanja. Podjetja, ki poslujejo prek spleta, so lahko ublažila nekatere svoje izgube, a v zelo majhni meri. Spletna prodaja se je močno povečala in se bo predvidoma še naprej povečevala, saj potrošniki pridobivajo izkušnje z nakupovanjem prek spleta.

6.3

Ekosistemski pristop zagotavlja ustrezen okvir, ki odraža tako zapletene povezave med sektorji in podjetji v posameznih vrednostnih verigah na enotnem trgu kot potrebo po tem, da se jim zagotovi podpora pri uspešnem digitalnem in trajnostnem prehodu ter prispevanju k strategiji za okrevanje. Zasebna potrošnja predstavlja več kot 50 % bruto domačega proizvoda EU, trgovci na drobno in na debelo pa proizvajalcem zagotavljajo dostop do potrošniških in specializiranih trgov; potrošniki lahko kupujejo, kar potrebujejo, kar tvori neprekinjeno in bistveno dobavno verigo.

7.   Vloga maloprodajnega sektorja pri ohranjanju vitalnosti mestnih središč in podeželskih skupnosti

7.1

Trgovci na drobno so z leti pridobili zaupanje evropskih potrošnikov. Zagotavljajo jim visokokakovostne proizvode po konkurenčnih cenah ter si nenehno prizadevajo za ustvarjanje in prenos novih učinkovitih rešitev, s katerimi bi podprli kupno moč potrošnikov. Trgovci na drobno ustvarjajo okolju prijazne proizvode, ki prispevajo k trajnostni potrošnji, vendar je treba storiti več.

7.2

Maloprodajne trgovine so ključnega pomena tudi za ohranjanje vitalnosti mestnih središč in podeželskih skupnosti. To dokazuje, kako družbeno pomembne so in bodo tradicionalne fizične trgovine. Trgovci na drobno lahko opravljajo poštne, bančne in lekarniške storitve ter prispevajo k ohranjanju živahnosti lokalnih skupnosti. Prazni maloprodajni prostori v nakupovalnih ulicah pomenijo neizogibno obsodbo mest na počasen propad, vandalizem in kriminal, prisotnost vaške trgovine pa lahko odloči o tem, ali se bo podeželska skupnost ohranila ali izgubila svoje prebivalce.

7.3

Evropski trgovci na drobno morajo biti sposobni povečati in pospešiti naložbe v avtomatizacijo, uporabniške vmesnike in umetno inteligenco, da bi ostali konkurenčni. Podpora tem naložbam in povečanju spletne prodaje ter zlasti pomoč maloprodajnim malim in srednjim podjetjem ter dejavnostim v manjših mestnih središčih pri prehodu na spletno poslovanje bi preobrazbeno vplivali tako na lokalne skupnosti kot na možnosti preživetja in odpornost številnih maloprodajnih podjetij, ki se spoprijemajo z močno in vse bolj globalno konkurenco.

8.   Enaki konkurenčni pogoji za maloprodajni sektor v Evropi

8.1

Evropa unija ima s 450 milijoni potrošnikov ogromen potencial kot digitalni notranji trg. Strategija za enotni digitalni trg za Evropo je namenjena spodbuditvi čezmejnega e-trgovanja med državami EU. Čezmejno e-trgovanje znotraj EU pa ni zraslo tako hitro kot tovrstno e-trgovanje s tretjimi državami. Evropski trg digitalnih storitev očitno zaostaja za ameriškim in kitajskim, zlasti v smislu prisotnosti na globalnem trgu, kar se odraža v siloviti rasti spletne prodaje iz nekaterih tretjih držav, zlasti Kitajske, evropskim potrošnikom. Z leti je bilo mogoče opaziti, da na Kitajskem nastaja vse več inovativnih digitalnih formatov in tehnologij. EU in države članice morajo okrepiti svoja prizadevanja za oblikovanje ustreznega okvira, v katerem lahko podjetja tekmujejo, uvajajo inovacije, strežejo svojim strankam in zagotavljajo varstvo potrošnikov. Najboljši način, da bi to dosegli, je zagotoviti, da bosta vlaganje in poslovanje v EU privlačnejša kot drugje po svetu.

8.2

Spletna prodaja je najhitreje rastoč segment maloprodajnega trga. Kljub temu, da je ta segment v primerjavi z nespletno prodajo še vedno relativno majhen, postaja vse pomembnejši v številnih neživilskih sektorjih. Trgovci na drobno niso več edina pot do strank, saj tudi proizvajalci začenjajo uporabljati e-trgovanje za prodajo in neposredno interakcijo s potrošniki, ki poteka na druge načine. Ekonomija obsega, obsežna mehanizacija procesov, mrežni učinki in zmožnost zagotovitve skoraj neomejene ponudbe proizvodov koristijo velikim spletnim akterjem in platformam, ki s svojimi rastočimi tržnimi deleži začenjajo posnemati tradicionalno vlogo lokalnih trgovin kot vstopnih točk.

8.3

Vse blago, ki se prodaja v EU, mora biti v skladu s pravili EU. Za to morajo skrbeti vsi trgovci, ki blago prodajajo potrošnikom v EU. Neposredni uvoz je privedel do novih izzivov glede zagotavljanja skladnosti z zakonodajo EU ter do zdravstvenih in varnostnih tveganj za evropske potrošnike, trgovce EU pa izpostavil nelojalni konkurenci. Dano je bilo jasno sporočilo, da mora biti blago, ki se prodaja v EU, ne glede na svojo vrednost in ne glede na lokacijo podjetja v skladu s predpisi. Med drugim bodo ključnega pomena predlagani akt o digitalnih storitvah, pregled direktive o splošni varnosti proizvodov ter ustrezno izvajanje in izvrševanje uredbe o nadzoru trga in druge zakonodaje EU.

8.4

Ustrezno delovanje enotnega trga in tega sektorja je bistvenega pomena, saj bo trgovcem na drobno in na debelo omogočilo, da se bodo odzivali na zahteve potrošnikov ter konkurirali v globalno konkurenčnem in bolj digitalnem okolju. EESO meni, da so ukrepi na ravni EU nujni, da bi preprečili nadaljnje drobljenje notranjega trga, uvedbo novih, pogosto protekcionističnih nacionalnih pravil o proizvodih in storitvah, pa tudi neenotno izvajanje in razlago zakonodaje EU.

9.   Umetna inteligenca v maloprodajnem in veleprodajnem sektorju

9.1

Trgovci na drobno in na debelo avtomatizacijo že več let uporabljajo na področjih, kot so prevoz, naročanje, upravljanje zalog in interakcija s potrošniki. Z umetno inteligenco je avtomatizacija postala veliko bolj izpopolnjena, kar omogoča boljši vpogled in večjo učinkovitost. Umetna inteligenca na malo- in veleprodajni sektor vpliva na več načinov, in sicer omogoča boljšo interakcijo s potrošniki, hitrejšo dostavo pošiljk, napovedovanje vedenja potrošnikov, optimizacijo zalog, odkrivanje goljufij in večjo trajnostnost sektorja.

9.2

Uporaba umetne inteligence v maloprodajnem sektorju se vsako leto močno poveča. Leta 2016 je tehnologije umetne inteligence uporabljalo le 4 % trgovcev na drobno, leta 2017 se je ta delež povečal na 17 %, leta 2018 pa na 28 %. Ni presenetljivo, da te tehnologije najbolj uporabljajo veliki trgovci na drobno in na debelo, katerih letni promet znaša 10 milijard USD ali več. Umetno inteligenco uporabljajo trgovci na drobno, dejavni na področju avtomobilizma (19 %), elektronskih naprav in gospodinjskih aparatov (25 %), prenove stanovanj (26 %), živil (29 %) in oblačil in obutve (33 %), ter tisti, ki spadajo v več kategorij (42 %).

9.3

EESO je v svojem mnenju o umetni inteligenci (6) pojasnil, da se bodo z umetno inteligenco in robotiko razširili in povečali učinki digitalizacije gospodarstva na trge dela ter da lahko umetna inteligenca in robotika prispevata h gospodarskemu in družbenemu napredku. V zadnjih letih je umetna inteligenca v središču pozornosti podjetij, nosilcev odločanja in družbe. Umetna inteligenca malo- in veleprodajnim podjetjem ponuja neomejene možnosti za rast na operativnem področju, izboljšanje dobavnih verig, pomoč pri odločanju, razumevanje potreb potrošnikov in izboljšanje uporabniške izkušnje. To so le nekateri od številnih razlogov za to, da tako veliko trgovcev na drobno in na debelo raziskuje in vlaga v priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca.

9.4

Številne vrste uporabe umetne inteligence ne vplivajo na posameznike. Umetna inteligenca, ki se uporablja za postavljanje zdravstvenih diagnoz, in umetna inteligenca, ki se uporablja za odčitavanje blaga v regalnih skladiščih, sta sicer podobni tehnologiji, pri katerih se odločitve sprejemajo na podlagi kompleksnih podatkovnih naborov, vendar zajemata bistveno različna tveganja in zahtevata različne zaščitne ukrepe. Na področju umetne inteligence je treba sprejeti predpise, ki bodo obravnavali različne ravni tveganj, povezanih z uporabo sistemov umetne inteligence, ter zagotavljali, da bodo potrošniki varni in da bodo tem sistemom zaupali.

---

(1)  E-commerce in Europe 2020 (E-trgovanje v Evropi v letu 2020).

(2)  https://www.eurocommerce.eu/about-us/the-narratives.aspx.

(3)  Izjava organizacij EuroCommerce in UNI Europa z dne 8. aprila 2020.

(4)  The future of work in Europe (Prihodnost dela v Evropi) (mckinsey.com).

(5)  COM(2020) 102 final; COM(2021) 350 final.

(6)  UL C 440, 6.12.2018, str. 1.