—

Tožeča stranka najprej graja napačno uporabo pojma poslovni interesi v smislu člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Presoja, ki izhaja iz končnega poročila, ki je bilo izdano po koncu dobro strukturiranega upravnega postopka, ob upoštevanju Izvedbene uredbe št. 920/2013 (2), ki je bila uporabljena za navedene organe s strani ICIM, ne vsebuje nobenih informacij, ki bi v tradicionalnem smislu veljale za poslovne. V vsakem primeru zatrjevano oškodovanje ugleda, ki naj bi izhajalo iz razkritja končnega poročila, kot tako ne bi moglo zadostovati za uporabo odstopanja iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Drugič, iz izpodbijanega sklepa ni mogoče jasno, analitično in nedvoumno razbrati elementov, zaradi katerih je Komisija štela, da je dostop FTI do končnega poročila škodljiv za ICIM, kaj šele rezultat tehtanja med zatrjevanimi poslovnimi interesi ICIM ter interesi njihovih poslovnih partnerjev, med njimi tožeče stranke, stopnjo zanesljivosti in verodostojnosti navedenih organov.

—

Izpodbijani sklep je treba razglasiti za ničen, ker je Komisija izključila, po eni strani, obstoj pretežno javnega interesa za objavo, po drugi strani pa obstoj drugih javnih interesov, ki imajo prednost pred interesom iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Tožeča stranka meni, da naj temeljni pomen končnega poročila za sodno varstvo pred nacionalnimi sodišči ob kršitvi sodne prakse Komisija/EnBW (3) ne bi bil upoštevan, in naj ne bi bil upoštevan kot prevladujoč javni interes. V izpodbijanem sklepu je bilo v vsakem primeru napačno uporabljeno pravo tudi zato, ker interesi varstva konkurence in javnega zdravja niso bili upoštevani kot prevladujoči javni interesi.

—

Nazadnje, Komisija ni pravilno ocenila možnosti odobritve delnega dostopa do končnega poročila in je s tem kršila načelo sorazmernosti. Upravno presojo s strani Komisije bi bilo mogoče počrniti, če se nanaša na občutljive in objektivno tajne podatke. Ni ovir za to, da se pripravi različico, ki ne vsebuje zaupnih podatkov, končnega poročila, na podlagi katere je mogoče pridobiti zadostno razumevanje presoje ICIM, brez morebitnih (četudi malo verjetnih) poslovnih skrivnosti.