Wybierz funkcje eksperymentalne, które chcesz wypróbować

Ten dokument pochodzi ze strony internetowej EUR-Lex

Dokument 62016CN0585

    Zadeva C-585/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. novembra 2016 – Serin Alheto/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

    UL C 46, 13.2.2017, str. 14—15 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    13.2.2017   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 46/14


    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. novembra 2016 – Serin Alheto/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

    (Zadeva C-585/16)

    (2017/C 046/17)

    Jezik postopka: bolgarščina

    Predložitveno sodišče

    Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija)

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Serin Alheto

    Tožena stranka: Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

    Vprašanja za predhodno odločanje

    1.

    Ali iz člena 12(1)(a) Direktive 2011/95 (1) v povezavi s členom 10(2) Direktive 2013/32 (2) in členom 78(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije izhaja, da:

    A)

    dopušča, da se prošnja za mednarodno zaščito, ki jo je vložila oseba brez državljanstva palestinskega rodu, registrirana kot begunec pri Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki je pred vložitvijo prošnje prebivala na območju, na katerem deluje ta agencija (v Gazi), obravnava kot prošnja v skladu s členom 1(A) Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 namesto kot prošnja za mednarodno zaščito v skladu s členom 1(D), drugi stavek, te konvencije, pod pogojem, da je bila pristojnost za obravnavo prošnje prevzeta iz drugih razlogov, kakor pa so razlogi sočutja ali humanitarnosti, in obravnavo prošnje ureja Direktiva 2011/95?

    B)

    dopušča, da se taka prošnja ne obravnava z vidika pogojev v skladu s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95 in se posledično ne uporabi razlaga te določbe, ki jo je podalo Sodišče Evropske unije?

    2.

    Ali je treba člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 5 te direktive razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari v členu 12(1), točka 4, zakona o azilu in beguncih (zakon za ubezhishteto i bezhantsite, v nadaljevanju: ZUB), ki v nobeni od upoštevnih različic ne vsebuje izrecne klavzule o samodejni zaščiti palestinskih beguncev in tudi ne pogoja, da je pomoč iz katerega koli razloga prenehala, ter tako, da je člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 dovolj natančen in brezpogojen in ima zato neposredni učinek, tako da se uporabi tudi v primeru, ko se oseba, ki išče mednarodno zaščito, nanj ni izrecno sklicevala, če je treba prošnjo kot tako obravnavati v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev?

    3.

    Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95 izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, ob upoštevanju položaja v postopku v glavni stvari dopušča, da sodišče prve stopnje prošnjo za mednarodno zaščito kot takšno obravnava v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev in presojo opravi v skladu s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95, če je prošnjo za mednarodno zaščito vložila oseba brez državljanstva palestinskega rodu, registrirana kot begunec pri UNRWA, ki je pred vložitvijo prošnje prebivala na območju, na katerem deluje ta agencija (v Gazi), in v odločbi o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ta prošnja ni bila obravnavana z vidika navedenih določb?

    4.

    Ali iz določb člena 46(3) Direktive 2013/32 glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z zahtevo „podrobn[e] in ex nunc presoj[e] dejstev in pravnih vprašanj“, če se razlagajo v povezavi s členi 33 in 34 ter 35(2) te direktive in členom 21(1) Direktive 2011/95, v povezavi s členi 18, 19 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, dopuščajo:

    A)

    da o dopustnosti prošnje za mednarodno zaščito in vračanju osebe brez državljanstva v državo, v kateri je prebivala pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, prvič odloča sodišče prve stopnje, in sicer po tem, ko je organu za presojo naložilo, naj predloži za to potrebna dokazila, in je osebi omogočilo, da predstavi svoje mnenje glede dopustnosti prošnje, ali

    B)

    da sodišče prve stopnje zaradi bistvene kršitve postopka razveljavi odločbo in organu za presojo naloži, naj ob upoštevanju navodil glede razlage in uporabe zakona ponovno odloči o prošnji za mednarodno zaščito, pri čemer ta organ opravi tudi razgovor o dopustnosti, določen v členu 34 Direktive 2013/32, in odloči o vprašanju, ali je osebo brez državljanstva mogoče vrniti v državo, v kateri je prebivala pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito?

    C)

    da sodišče prve stopnje presoja varnost v državi, v kateri je oseba prebivala v času ustne obravnave, oziroma, če je prišlo do bistvenih sprememb položaja, ki jih je treba v korist osebe upoštevati v odločbi, v času sprejetja sodbe?

    5.

    Ali je pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) zadostna zaščita v smislu člena 35(1)(b) Direktive 2013/32 v konkretni državi na območju, na katerem deluje ta agencija, če ta država uporablja načelo nevračanja v smislu Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 v primeru oseb, ki jim navedena agencija nudi pomoč?

    6.

    Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah izhaja, da pravica do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z določbo, v skladu s katero se „po potrebi […] potreb[a] po mednarodni zaščiti [presoja] v skladu z Direktivo 2011/95“, sodišče prve stopnje v okviru pritožbenega postopka proti odločbi, s katero je bila prošnja za mednarodno zaščito vsebinsko obravnavana in zavrnjena, zavezuje k sprejetju sodbe,

    A)

    ki poleg tega, da postane pravnomočna v delu, ki zadeva vprašanje zakonitosti zavrnitve, postane pravnomočna tudi v delu, ki zadeva potrebo vlagatelja prošnje po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95, in sicer tudi tedaj, če lahko mednarodno zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice prizna le upravni organ z odločbo;

    B)

    o nujnosti priznanja mednarodne zaščite z ustrezno obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ne glede na kršitve postopka, ki jih je organ za presojo zagrešil pri obravnavi prošnje?


    (1)  Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, str. 9).

    (2)  Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, str. 60).


    Góra