13.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 46/14

1.

Ali iz člena 12(1)(a) Direktive 2011/95 (1) v povezavi s členom 10(2) Direktive 2013/32 (2) in členom 78(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije izhaja, da:

2.

Ali je treba člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 5 te direktive razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari v členu 12(1), točka 4, zakona o azilu in beguncih (zakon za ubezhishteto i bezhantsite, v nadaljevanju: ZUB), ki v nobeni od upoštevnih različic ne vsebuje izrecne klavzule o samodejni zaščiti palestinskih beguncev in tudi ne pogoja, da je pomoč iz katerega koli razloga prenehala, ter tako, da je člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 dovolj natančen in brezpogojen in ima zato neposredni učinek, tako da se uporabi tudi v primeru, ko se oseba, ki išče mednarodno zaščito, nanj ni izrecno sklicevala, če je treba prošnjo kot tako obravnavati v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev?

3.

Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95 izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, ob upoštevanju položaja v postopku v glavni stvari dopušča, da sodišče prve stopnje prošnjo za mednarodno zaščito kot takšno obravnava v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev in presojo opravi v skladu s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95, če je prošnjo za mednarodno zaščito vložila oseba brez državljanstva palestinskega rodu, registrirana kot begunec pri UNRWA, ki je pred vložitvijo prošnje prebivala na območju, na katerem deluje ta agencija (v Gazi), in v odločbi o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ta prošnja ni bila obravnavana z vidika navedenih določb?

4.

Ali iz določb člena 46(3) Direktive 2013/32 glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z zahtevo „podrobn[e] in ex nunc presoj[e] dejstev in pravnih vprašanj“, če se razlagajo v povezavi s členi 33 in 34 ter 35(2) te direktive in členom 21(1) Direktive 2011/95, v povezavi s členi 18, 19 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, dopuščajo:

5.

Ali je pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) zadostna zaščita v smislu člena 35(1)(b) Direktive 2013/32 v konkretni državi na območju, na katerem deluje ta agencija, če ta država uporablja načelo nevračanja v smislu Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 v primeru oseb, ki jim navedena agencija nudi pomoč?

6.

Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah izhaja, da pravica do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z določbo, v skladu s katero se „po potrebi […] potreb[a] po mednarodni zaščiti [presoja] v skladu z Direktivo 2011/95“, sodišče prve stopnje v okviru pritožbenega postopka proti odločbi, s katero je bila prošnja za mednarodno zaščito vsebinsko obravnavana in zavrnjena, zavezuje k sprejetju sodbe,