13.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 264/59

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011)0571),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa, gospodarna z viri – vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020“ (COM(2011)0021),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boljše zagotavljanje koristi okoljskih ukrepov EU: krepitev zaupanja z boljšim znanjem in odzivnostjo“ (COM(2012)0095),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o učinkoviti strategiji o surovinah za Evropo (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za okolje o časovnem okviru Komisije za Evropo, gospodarno z viri, sprejetih 19. decembra 2011 (18786/11), sklepov Sveta za konkurenco z dne 29. septembra 2011 o konkurenčnem evropskem gospodarstvu in Sveta za okolje z dne 20. decembra 2010 o trajnostnemu upravljanju materialov ter trajnostni proizvodnji in potrošnji: ključni prispevki za Evropo, gospodarno z viri,

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z naslovom „Evropsko okolje – stanje in napovedi 2010“ (SOER2010),

—

ob upoštevanju bližajoče se konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Braziliji 20. in 22. junija 2012,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zagotavljanje surovin za blagostanje Evrope v prihodnosti – predlog za evropsko partnerstvo za inovacije glede surovin“ (COM(2012)0082),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2012 o tem, kako preprečevati nastajanje živilskih odpadkov: strategije za učinkovitejšo živilsko verigo v EU (2),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A7-0161/2012),

A.

ker sedanja gospodarska, finančna in okoljska kriza kaže, da Evropa nujno potrebuje nove vire trajnostne gospodarske rasti;

B.

ker zaradi posledic pomanjkanja virov, na primer porasta cen, najbolj trpijo osebe z manjšimi prihodki in tisti, ki živijo na območjih z omejenimi možnostmi, zato je zdaj bolj kot kadar koli prej potrebna sinergija med socialno in okoljsko politiko;

C.

ker vedno večje povpraševanje po naravnih virih in njihovo pretirano izkoriščanje ter s tem povezana sprememba rabe zemljišč vodita v slabšanje okolja, hitrejše podnebne spremembe in uničevanje omejenega naravnega kapitala Zemlje, pa tudi v izgubo biotske raznovrstnosti;

D.

ker omejenost virov, ki je posledica intenzivne rabe, špekulacije s cenami na blagovnih borzah in dramatično povečana svetovna poraba zvišujejo cene surovin, pri čemer so realne cene osnovnih dobrin od začetka stoletja narasle za 147 %; ker se bo EU pri zagotavljanju dostopa in nemotene dobave najpomembnejših virov verjetno srečala z velikimi izzivi; ker je učinkovita raba surovin v industriji in na politični ravni priznana kot bistvena pri obvladovanju teh izzivov;

E.

ker bo prehod gospodarstva na gospodarno ravnanje z viri, pri čemer bodo obenem spoštovane omejitve našega planeta ter večanje števila svetovnega prebivalstva in števila tistih, ki živijo v prihodnjih industrijskih državah, povečal konkurenčnost ter zagotovil nove vire za rast in delovna mesta prek prihranka zaradi večje učinkovitosti, komercializacije inovacij in boljšega gospodarjenja z viri v vsem njihovem življenjskem ciklu;

F.

ker je recikliranje več kot zbiranje odpadkov, ki se jih lahko reciklira, in bi bilo zato nujno v prihodnje ukrepe vključiti vse korake v vrednostni verigi;

G.

ker bi morala prihodnja celostna politika virov ne samo razločevati med „obnovljivimi“ in „neobnovljivimi“ viri, temveč vključiti tudi „trajne“ materiale;

H.

ker Eurobarometer iz marca 2011 kaže, da državljane EU najbolj skrbita učinkovita raba virov ter trajnostna proizvodnja in potrošnja; ker napredka glede trajnosti nikakor ne bo mogoče doseči, če pri tem ne bodo sodelovali državljani, za kar je potrebno spremeniti odnos in družbene navade glede izrabljanja virov;

I.

ker je zaradi povečane porabe virov, vode in zemljišč zagotavljanje dostopa do virov in nemotene oskrbe z njimi vse večji izziv;

J.

ker konkurenčna industrija omogoča nove naložbe v učinkovitejše tehnologije;

1.

poziva Komisijo, naj vzpostavi skupne projektne skupine za tri najpomembnejša področja – hrana in pijača, stanovanja ter mobilnost, da bi čim prej razvili evropske akcijske načrte za učinkovito rabo virov z jasnimi ukrepi za zmanjševanje njihove porabe; te projektne skupine bi morale dopolniti delo platforme EU za učinkovito rabo virov, sestavljati pa bi jih morali strokovnjaki iz Komisije, držav članic, industrije, civilne družbe in drugih zainteresiranih strani; njihova naloga bi bila spodbujati partnerstvo med akterji vzdolž vrednostne verige;

2.

poziva Komisijo in države članice, naj do leta 2013 odpravijo ovire za delovanje evropskega trga recikliranja in ponovne uporabe ter naj delovanje takega trga spodbuja s krepitvijo povpraševanja po recikliranih materialih in stranskih proizvodih ter večanjem njihove razpoložljivosti, in sicer s pomočjo ukrepov, ki bi morali vključevati hitro dodatno oblikovanje strogih meril za prenehanje statusa odpadka in gospodarske spodbude, kot je nižji DDV za sekundarne materiale za področja, na katerih trg ne deluje, ali spodbujanje inovativnih tehnologij zbiranja in ločevanja; v zvezi s tem poudarja, da je nujno treba začeti izvajati vso obstoječo zakonodajo s področja odpadkov ter pospešiti izvrševanje in spremljanje;

3.

poziva Komisijo in države članice, naj povečajo raziskave in tehnološke inovacije, da bi pospešile prehod na gospodarstvo, gospodarno z viri; poudarja, da je Unija inovacij, vključno s programom Horizon 2020, evropskim partnerstvom za inovacije glede surovin, akcijskim načrtom za ekološke inovacije ter središči znanja in inovacij, eno od gonil Evrope, gospodarne z viri; poziva Komisijo, naj oblikuje lahko dostopno spletno bazo podatkov o najboljših praksah s področja učinkovitosti virov;

4.

poziva Komisijo in države članice, naj se do konca leta 2013 dogovorijo glede jasnih, vzdržljivih in merljivih kazalnikov za gospodarsko dejavnost, pri katerih bodo upoštevane podnebne spremembe, biotska raznovrstnost in učinkovita raba virov z vidika življenjskega kroga, na primer v obliki košarice štirih kazalnikov rabe virov, in sicer vpliv na zemljišča, poraba vode, uporaba materialov in ogljični odtis, ter naj te kazalnike uporabijo kot osnovo za zakonodajne pobude in konkretne cilje zmanjšanja; poudarja, da mora biti ta proces pregleden in da mora vključevati najpomembnejše zainteresirane strani;

5.

poziva Komisijo, naj predlaga razširitev področja uporabe direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelkov na neenergetske proizvode in naj pripravi dodatne zahteve glede okoljsko primerne zasnove za splošno gospodarnost z viri in učinkovitost izdelkov, vključno z vsebnostjo recikliranih materialov, trajnostjo ter možnostjo recikliranja, popravila in ponovne uporabe, s čimer bi izboljšali njihov vpliv na okolje in spodbujali trge recikliranja; poudarja, da mora vsak tak predlog temeljiti na celoviti oceni učinka in biti skladen z drugimi ustreznimi ureditvami;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj načrt učinkovite rabe virov kar najbolj celovito vključijo v vse druge politike, tudi v splošne politike gospodarskega upravljanja, kot je Evropa 2020, in naj ga izvajajo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

7.

pozdravlja vodilno pobudo o Evropi, gospodarni z viri, ter časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, in njegovo vizijo ter faze do leta 2050; poziva Komisijo, naj hitro predlaga vse zakonodajne in druge pobude, potrebne za uresničitev teh faz in zagotovitev usklajenosti vseh politik EU z njimi in s splošno vizijo EU o nizkoogljičnem gospodarstvu do leta 2050, med drugim z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov za 80–95 % v primerjavi z letom 1990; poudarja, da je ločitev gospodarske rasti od rabe virov bistvena za izboljšanje evropske konkurenčnosti in zmanjšanje njene odvisnosti od virov; Komisiji priporoča, naj zagotovi ohranitev stabilnega zakonodajnega okvira, da ne bi ogrozili dolgoročnih naložb;

8.

poudarja, da je učinkovita raba virov pomembna za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020; je trdno prepričan, da bi moral imeti pri tem pomembno vlogo okvirni program za raziskave in inovacije Horizon 2020; države članice pa poziva, naj sprejmejo nacionalne načrte o učinkoviti rabi virov, ki bodo vključevali tudi specifične ukrepe in cilje v skladu s cilji iz časovnega načrta EU;

9.

poziva Komisijo, naj do konca leta 2012 predlaga nov okvir politike za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, ki bi določal postopek opredelitve prednostnih proizvodov ali storitev, ki najbolj prispevajo k globalni porabi na najpomembnejših področjih – voda, zemljišča, surovine in ogljik, ter njegovo uskladitev s kazalniki potrošnje, kot so določeni v načrtu o učinkoviti rabi virov; okvir naj pospremi z zakonodajnimi predlogi, v katerih naj prednostne proizvode in storitve obravnava z ustreznimi orodji, vključno z mehanizmi, s katerimi bi lahko izboljšali gospodarnost z viri v dobavni verigi, ter z možnostjo postavljanja minimalnih zahtev ali meril za uspešnost z izvedbenimi ukrepi;

10.

meni, da ukrepi za doseganje večje energetske učinkovitosti ne morejo v nobenem primeru biti omejeni na javni sektor, zato poziva Komisijo, države članice in podjetja, naj svojo gospodarsko strategijo naslonijo na korenito izboljšano učinkovitost pri rabi virov, tako da bo gospodarska rast ločena od rabe virov; verjame tudi, da se je treba osrediniti na učinkovito in dejansko rabo virov;

11.

poudarja, da je treba nujno takoj ukrepati v podporo inovacijam in naložbam v nove tehnike in poslovne modele, vključno s sektorskimi industrijskimi strategijami in trajnostnimi poslovnimi modeli, kot je na primer lizinška družba, ter ustvariti nove spodbude, ki bodo koristile gospodarstvu; poudarja, da ima pri uresničevanju zelene gospodarske rasti poglavitno vlogo zasebni sektor, tudi mala in srednja podjetja;

12.

poudarja, da mora Evropa kot reciklirajoča družba svoje odpadke v veliki meri ponovno izkoriščati in reciklirati ter na najbolj učinkovit način proizvajati sekundarne surovine;

13.

poziva k razvoju malim in srednjim podjetjem prijaznega standarda za rabo virov na osnovi konceptov, kot je globalni dogovor Združenih narodov;

14.

poziva Komisijo in države članice, naj cilje učinkovite rabe virov v celoti vključijo v evropski semester o usklajevanju gospodarske politike; poziva države članice, naj to potrebo potrdijo v Evropskem svetu; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatne podatke o tem, kako bo napredek držav članic pri doseganju učinkovitejše rabe virov v konkretnem smislu ocenjen v okviru procesa evropskega semestra;

15.

poudarja, da prednost prvega na področju učinkovite rabe virov lahko pritegne rastoče trge ter da EU obvladuje približno tretjino svetovnega trga za okoljsko tehnologijo;

16.

ponovno opozarja, da je za preprečitev prihajajočih težav, kot sta na primer pomanjkanje virov in porast njihovih cen, nujno potrebno zmanjšanje porabe virov;

17.

ugotavlja, da bo prehod na gospodarstvo, ki je gospodarno z viri, mogoče uresničiti le, če bodo tržne cene v celoti odražale raven omejenosti virov in vse stroške proizvodnega postopka; poudarja, da trgi spodbujajo učinkovito rabo virov, če cene odražajo dejanske stroške uporabljenih virov; poziva k izvajanju pristopa življenjskega cikla v računovodskem procesu in k internalizaciji zunanjih okoljskih stroškov skladno z načelom „onesnaževalec plača“;

18.

potrjuje zavezo Komisije razvoju tržnih instrumentov, s katerimi bi omogočili vključitev zunanjih dejavnikov v tržne cene, tako da bi odražale dejanske stroške porabljanja virov in s tem povezane okoljske vplive, kakor je zapisano v časovnem okviru;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo spodbude, da bodo podjetja in javni organi merili, primerjali in nenehno izboljševali svoj vpliv na zemljišča, porabo vode, uporabo materialov in ogljični odtis, ter ukrepe, s katerimi bodo razširile načelo proizvajalčeve odgovornosti in odpravile ukrepe, zaradi katerih je raba virov manj učinkovita;

20.

poziva države članice k premiku na bolj okoljsko obdavčenje in poudarja, da bo to omogočilo znižanje drugih davkov, na primer na delo, ter povečalo konkurenčnost, ustvarilo enake konkurenčne pogoje in omogočilo tehnološki razvoj; poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in primerjajo učinke tega instrumenta;

21.

poziva Komisijo, naj preuči razvoj modela razvrstitve po pomembnosti (hierarhije), s katerim bi zagotovili najvišjo dodano vrednost rabe virov, ne da bi pri tem ogrozili okolje;

22.

poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma in do leta 2014 sprejmejo konkretne načrte na podlagi jasne opredelitve postopne opustitve vseh okolju škodljivih subvencij do leta 2020, vključno s subvencijami, ki spodbujajo neučinkovito rabo obnovljivih virov, in naj poročajo o napredku prek programov nacionalnih reform;

23.

poziva Komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev razširjenih vseevropskih shem za odgovornost proizvajalcev, da bi spodbudili učinkovitost v vseh državah članicah, tudi v tistih, kjer je stopnja ponovne uporabe in recikliranja precej nižja od povprečja EU;

24.

poudarja pomen vloge državljanov in organizacij civilne družbe pri doseganju premikov, ki spreminjajo gospodarstvo; poudarja, da je treba oblikovati strategije ozaveščanja, da bi spremenili ravnanje potrošnikov in se izognili povratnim učinkom;

25.

poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno evropsko dobavo surovin, ki zadostuje za zadovoljitev potreb rastočega sektorja za recikliranje odpadkov in zagotavlja razširitev evropskega odprtega gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest;

26.

poziva k okrepljenim zahtevam na področju zelenih javnih naročil za proizvode in storitve, ki znatno vplivajo na okolje in najbolj prispevajo k porabi najpomembnejših svetovnih virov (voda, zemljišča, surovine in ogljik), kot je določeno v načrtu o učinkoviti rabi virov; poziva Komisijo, naj oceni, kje bi lahko zelena javna naročila povezali s projekti, ki jih financira EU; poziva k prizadevanjem za spodbujanje skupnih javnih naročil in mrež uradnikov s tega področja, tako da bi zelena javna naročila podprli še pred koncem tega leta, ne da bi to povzročilo poslabšanje konkurenčnosti javnih podjetij;

27.

poziva k razširitvi okoljskih podatkov na konvencionalne izdelke široke potrošnje; podpira poskuse uvedbe okoljskih oznak v državah članicah ter spodbuja Komisijo, naj oblikuje usklajeno evropsko metodo za izračun okoljskega odtisa proizvodov, da bi potrošnike bolj obveščala o vplivih na okolje proizvodov, za katere se ne uporabljajo obstoječi ukrepi, kot so ekološka in energijska oznaka ali oznaka ekološkega kmetovanja;

28.

poudarja, da bi bila pomembna vseobsegajoča oznaka, ki bi poleg drugih informacij o izdelku zajemala tudi rabo virov; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno ukrepajo, da bi izboljšale sedanjo ureditev označevanja z združitvijo oznak, tako da bi se mogli potrošniki zlahka odločati informirano in trajnostno;

29.

poziva države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje zakonodaje EU v zvezi z odpadki ter minimalnih ciljev prek nacionalnih strategij in načrtov za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi; ponavlja, da je treba cilje v zvezi z zbiranjem in ločevanjem dodatno izdelati ter jih določiti tako, da bo vseh fazah recikliranja zagotovljena količinsko največja in najbolj kakovostna predelava materialov; zato poudarja, da je treba pri financiranju EU dati prednost dejavnostim, ki so višje v hierarhiji odpadkov, kakor določa okvirna direktiva o odpadkih (da imajo npr. obrati za recikliranje prednost pred odlaganjem odpadkov); poziva Komisijo, naj razmisli o potrebi po izboljšanju in uskladitvi metod izračuna in statistike v zvezi z odpadki, da bi zagotovili zanesljivo podlago za spodbujanje recikliranja;

30.

poziva Komisijo in države članice, naj se učinkoviteje spoprimejo z nezakonitimi pošiljkami odpadkov, predvsem nevarnih, v tretje države, predvsem pa naj okrepijo nadzorne mehanizme na tem področju; v zvezi s tem spodbuja k oblikovanju evropske „zunanje politike na področju odpadkov“, ki bi težila k temu, da bi tudi zunaj EU širila evropske standarde ravnanja z odpadki;

31.

poudarja, da se več kot 20 % živil zavrže, ter poziva Komisijo in države članice h konkretnim ukrepom za znatno zmanjšanje živilskih odpadkov; poudarja tudi, da tu ne gre namreč samo za odmetavanje hrane, pač pa tudi za porabljanje virov pri pripravi in pakiranju živil;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj več pozornosti namenijo informiranju, izobraževanju in ozaveščanju, predvsem kar zadeva ločevanje odpadkov, ponovno uporabo in recikliranje, pri tam pa naj upoštevajo, da izobraževanje neposredno vpliva na navade glede učinkovitega izrabljanja virov;

33.

poziva Komisijo, naj širše vključi zakonodajo s področja odpadkov, upoštevaje hierarhijo odpadkov in potrebo po kar največjem zmanjšanju preostalih odpadkov; zato poziva Komisijo, naj do leta 2014 oblikuje predlog za postopno uvedbo splošne prepovedi nastajanja odlagališč na evropski ravni in za postopno odpravo sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati, do konca tega desetletja; to je treba podpreti z ustreznimi prehodnimi ukrepi, vključno z nadaljnjim razvojem skupnih standardov na podlagi vidika življenjskega cikla; poziva Komisijo, naj pregleda cilje s področja recikliranja do leta 2020 iz okvirne direktive o odpadkih; meni, da bi mogel k uresničevanju tega cilja pripomoči tudi davek na odlagališča, ki so ga nekatere države članice že uvedle;

34.

želi opozoriti, da bi lahko obstoječa odlagališča uporabili kot skladišča surovin (za urbano rudarstvo), čeprav je to področje slabo raziskano;

35.

poziva države članice, naj razširijo delo na področju smernic za razvoj standardov za reciklirane materiale prek Evropskega odbora za standardizacijo;

36.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo politike težile h kaskadni uporabi naravnih surovin in k izbiranju najbolj energetsko učinkovitih proizvodov z največjo dodano vrednostjo, pri čemer je treba še posebej upoštevati potencial za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;

37.

poziva Komisijo, naj tak kaskadni pristop spodbuja tudi pri uporabi biomase, pri čemer naj imajo recikliranje in proizvodi z najvišjo dodano vrednostjo, ki učinkovito porabljajo vire, na primer proizvodi in industrijski materiali biološkega izvora, prednost pred energijo iz biomase;

38.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo program za ozaveščanje in naj podjetjem, zlasti malim in srednjim, pomagajo z usmerjanjem;

39.

poudarja, da mora pristop življenjskega cikla, če naj bo smiseln, temeljiti na čim natančnejših izračunih; ob tem vztraja, da morajo dobavitelji pri izvajanju direktive o kakovosti goriva uporabljati ločeno privzeto vrednost za katranske peske;

40.

poudarja, da so raziskave, razvoj in inovacije pomembni za hitrejši prehod v Evropo, gospodarno z viri; želi spomniti, da je potrebnih več inovacij, še posebej na področju okolju prijaznega raziskovanja materialov in njihove ekstrakcije, kmetijstva, kemije, obdelave in recikliranja odpadkov, gospodarjenja z vodo, potenciala za ponovno uporabo, nadomeščanja materialov, ki vplivajo na okolje, tehnologij in zasnove za manjšo porabo materialov in energije, obnovljive energije in energetske učinkovitosti; poudarja, da bi uvedba davčnih odbitkov v zvezi z manjšo rabo virov koristila tudi inovacijam, raziskavam in razvoju;

41.

opozarja, da bi morali z učinkovito rabo virov prispevati k okrepitvi tehničnih zmogljivosti EU, s čimer bi v celotni vrednostni verigi zagotovili večji izkoristek surovin (pri rudarjenju, obdelavi, rafiniranju, recikliranju);

42.

poziva Komisijo, naj preuči, kako bi bilo mogoče na področju rudarstva in predelovalne industrije v EU povečati učinkovito rabo virov, da bi povečali konkurenčnost in trajnost, tudi s spodbujanjem uporabe novih tehnologij in povečanjem proizvodnje stranskih proizvodov poleg osnovnih kovin;

43.

poziva države članice, naj razmislijo o ustanovitvi središč za inovacijsko tehnologijo, ki bi podpirala ekstrakcijo, recikliranje in ponovno uporabo uporabnih sestavin rudarskih odpadkov ter omogočala nadaljnjo uporabo tovrstnih proizvodov iz različnih vrst skladišč odpadkov in gradbeništva, pa tudi okoljsko varno ravnanje s tovrstnimi skladišči;

44.

opozarja, da je treba uporabljati alternativne proizvode, s katerimi bomo spremenili energetsko in materialno intenzivne vzorce potrošnje, obenem pa dosegli enako stopnjo uspešnosti, ter alternativne surovine in druge materiale, zaradi katerih bodo proizvodni procesi manj energetsko intenzivni;

45.

poziva Komisijo, naj preuči posledice davka na vire in primarne surovine, zlasti morebitne stranske učinke, kot so netrajnostna zamenjava, utaja davkov ali preusmeritev gospodarskih dejavnosti v tretje države;

46.

poudarja pomen spretnosti in usposabljanja; Komisijo in države članice poziva, naj v zvezi s tem v tesnem dialogu sodelujejo s socialnimi partnerji, akademskimi krogi in industrijo; poziva jih tudi, naj v sodelovanju z industrijo in akademskimi krogi prek posebnih univerzitetnih programov in štipendij podpirajo učinkovito rabo virov; zato podpira programe izmenjave na tem področju, kot je program Erasmus Mundus na področju rudnin in okolja.

47.

poudarja, da je treba vlagati v recikliranje surovin in redkih zemljin, saj imajo pridobivanje, rafiniranje in recikliranje teh elementov hude okoljske posledice, razen če se z njimi ustrezno ravna;

48.

poudarja, da je biotska raznovrstnost zaradi ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja, poglavitna za človekov obstoj in blaginjo družb, tako neposredno kot posredno; pozdravlja in podpira strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, z vsemi njenimi cilji in ukrepi; poudarja, kako pomembno je vključevati varstvo biotske raznovrstnosti, tudi v Evropi, gospodarni z viri;

49.

v skladu s tem pozdravlja dejstvo, da so bili pripravljeni posebni ukrepi za nadzor nad invazivnimi vrstami, in poziva, naj se ti ukrepi nemudoma začnejo izvajati;

50.

poudarja, da je voda pomembna kot poglavitni naravni vir za človeka in ekosisteme; želi spomniti na vse večje pritiske na razpoložljivost in kakovost varnih in stalnih vodnih virov zaradi krčenja gozdov, širjenja mest, demografske in gospodarske rasti ter podnebnih sprememb; poudarja potrebo po večravenskem pristopu pri gospodarjenju z vodnimi viri ter izpostavlja vlogo lokalnih in regionalnih organov v zvezi z vodilno pobudo za Evropo, učinkovito z viri;

51.

poziva Komisijo, naj izračuna tudi stroške okoljske škode, ki je posledica kmetijske in ribiške politike EU, ter to objavi;

52.

poziva Komisijo, naj izkoristi najboljšo prakso na področju učinkovite rabe virov ter pripravi primerna merila in začne pilotne projekte za več virov, na primer fosfor, da bomo do leta 2020 dosegli skoraj 100-odstotno ponovno uporabo ter optimizirali njihovo rabo in recikliranje; poudarja, da bi morala take projekte financirati EU;

53.

meni, da je treba z evropskimi viri ravnati bolj strateško in okoljsko sprejemljivo; meni, da si je treba bolj prizadevati za gospodarjenje z obstoječimi viri v EU, predvsem minerali, kovinami in lesom ter viri energije, kot so fosilna goriva; poudarja, da ima EU potencial za pokrivanje lastnih potreb po surovinah, in poziva k zmanjšanju njene odvisnosti od uvoza surovin, pridobljenih z okoljsko netrajnostnimi metodami;

54.

meni, da bi se morale panoge v državah članicah vse bolj zanašati na domače surovine; poudarja, da bi moralo gospodarjenje z domačimi viri zagotoviti, da se ne bodo zapravljali;

55.

poudarja, kako pomembno je trajnostno kmetijstvo, saj pripomore k zmanjšanju rabe zemljišč zaradi uvoza in evropskega ogljičnega odtisa;

56.

meni, da je večja ozaveščenost potrošnikov odločilna pri učinkovitejši rabi virov na področju potrošnje hrane, in podpira pobude na lokalni in nacionalni ravni ter ravni EU za bolj trajnostne vzorce potrošnje hrane;

57.

opozarja na vlogo obnovljivih naravnih virov, kot so gozdovi, pri učinkoviti rabi virov; poziva Komisijo, naj spodbuja uporabo obnovljivih, okolju prijaznih surovin in drugih materialov biološkega izvora, ki jih je mogoče reciklirati; zlasti poudarja, da je uporaba obnovljivih materialov z nizkimi emisijami, kot je les, pri gradnji gospodarna z viri;

58.

poudarja, da je treba okrepiti varstvo gozdov v EU, pa tudi sredstva za preprečevanje tveganj na tem področju, saj so gozdarski viri in okoljske značilnosti lesa izredno pomemben naravni kapital; poziva k oblikovanju instrumentov za financiranje ukrepov za preprečevanje gozdnih požarov in napadov škodljivcev; poziva Komisijo, naj skupaj z lesno industrijo preuči možnosti uvedbe konkretnih ukrepov za trajnostno izkoriščanje gozdarskih virov, predvsem s pilotnimi projekti; poziva k boljši uporabi obstoječih gozdarskih ukrepov v okviru različnih politik EU, da bi izboljšali gospodarsko vrednost gozdov in zagotovili večjo razpoložljivost lesa kot materiala, na primer s programom ponovnega pogozdovanja v programih za razvoj podeželja;

59.

poudarja, da izgube hranil v okolju zaradi kmetijske proizvodnje povzročajo velike zunanje stroške za ekosisteme, zdravje ljudi in podnebje; poziva Komisijo, naj uvede sodobne tehnike ravnanja s hranili, da bi kljub vse intenzivnejši proizvodnji zmanjšali izgube hranil;

60.

poudarja, da je sveženj reform skupne ribiške politike bistveni element vodilne pobude za Evropo, gospodarno z viri; meni, da je treba obravnavati vprašanja največjega trajnostnega donosa, preprečevanja zavržkov, čistejših in učinkovitejših motorjev, bolj selektivne ribiške opreme, enakih konkurenčnih pogojev na mednarodni ravni in presežne zmogljivosti flot ter tako zagotoviti okoljsko in ekonomsko trden sektor ribištva in ribogojstva; poleg tega poudarja, da so male priobalne flote družbeno in gospodarsko pomembne;

61.

poziva Komisijo, naj v posvetovanju z vsemi glavnimi zainteresiranimi stranmi sprejme vzdržljive in zlahka razumljive kazalnike, na primer za vpliv na zemljišča, porabo vode, uporabo materialov in ogljični odtis, s katerimi se bo spremljal napredek pri doseganju ciljev; kazalniki bi morali temeljiti na učinkovitih računovodskih orodjih ter doslednih in splošno sprejetih znanstveno utemeljenih metodologijah, morali bi biti tudi izrecno opredeljeni, da bi se uporabljali po vsej EU pri oblikovanju politike in za zasebne akterje; poleg tega bi morali upoštevati vplive v vsem življenjskem ciklu in omogočati merjenje virov, ki vstopajo v gospodarstvo, da bi obravnavali vse vidike pomanjkanja virov, tudi skrite tokove; opozarja, da predlagani kazalnik produktivnosti virov ne bo zagotovil potrebnih informacij;

62.

ponovno poudarja, da je pomembno opredeliti sklop doslednih, merljivih, jasnih in preverljivih sektorskih ciljev ter tudi skupnega cilja, da bi uresničili vizijo in faze časovnega okvira; priznava, da je tematika kompleksna in da je zato potrebna trdna znanstvena podlaga; poziva Komisijo, naj na osnovi tega najkasneje v letu dni po sprejetju ustreznih kazalnikov predstavi konkreten predlog za tovrstne cilje za EU in države članice ter naj zagotovi, da bodo vse politike EU skladne z zastavljenimi cilji; meni, da bi morale faze časovnega okvira veljati za cilje, dokler ne bodo določeni podrobnejši cilji; poziva države članice, naj vključijo ustrezne cilje tudi v svoje strategije za učinkovito rabo virov;

63.

poudarja, da so posebni kazalniki učinkovite rabe virov odločilnega pomena na vseh področjih politike, in poziva Komisijo, naj jih vključi v vse svoje presoje vplivov; poleg tega meni, da bi moral biti obvezni del vsake presoje vplivov tudi pregled konkurenčnosti, kakor je predvideno v sporočilu Komisije COM(2010)0614;

64.

poziva Komisijo, naj uveljavi popolno izvajanje veljavne zakonodaje, zlasti v zvezi z vodo, da bi kar najbolje izkoristili vse priložnosti;

65.

pozdravlja direktivo o kakovosti goriv EU kot pomemben korak v pristopu do rabe virov, ki upošteva življenjski cikel, ter poudarja, da morajo dobavitelji pri izvajanju te direktive uporabiti ločene privzete vrednosti za katranski pesek;

66.

meni, da bi moral sedmi okoljski akcijski program zagotoviti ustrezen politični okvir za uresničitev vizije ter faz in ciljev časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri;

67.

poziva Komisijo, naj pregleda politike EU ter med drugim oceni nacionalne akcijske načrte za obnovljivo energijo in skupno kmetijsko politiko z vidika njihovega vpliva na učinkovito rabo virov;

68.

meni, da je učinkovita raba virov v Evropi primeren okvir za ustvarjanje zelenih delovnih mest za vse, brez diskriminacije;

69.

vztraja, da učinkovito uporabo virov pogosto ogrožajo okorni upravni postopki; poziva Komisijo, naj poenostavi postopke odobritve, da bi omogočila boljše zagotavljanje učinkovite rabe virov; v zvezi s tem pozdravlja pobudo Komisije glede direktive o preglednosti;

70.

poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo kampanje javnega obveščanja in izobraževanja, usmerjene k zagotavljanju večje sprejetosti izdelkov iz recikliranih odpadkov;

71.

poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo najbolj gospodarna raba virov bistveno načelo v regionalni politiki; poudarja, da bi se z gospodarno rabo virov morali ukvarjati tudi na regionalni in lokalni ravni ob upoštevanju zmožnosti, pomanjkljivosti in različnih stopenj razvitosti evropskih regij; poudarja tudi, da morajo lokalni in regionalni organi ukrepe za gospodarno rabo virov uskladiti s strategijo EU 2020;

72.

meni, da je učinkovita in trajnostna raba ter porazdelitev virov bistveni element industrijske politike EU, ki bi morala sedaj in v prihodnosti dajati pečat tudi zunanjim odnosom Unije; v zvezi s tem meni, da je trgovina z okolju prijaznim blagom in storitvami orodje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja, ki je koristen tako s trgovinskega kot z okoljskega vidika;

73.

meni, da bi se morala pravičen, odprt in nediskriminatoren večstranski trgovinski sistem in varstvo okolja medsebojno krepiti ter delovati v korist lokalnih skupnosti, če bodo večstranska trgovinska pravila prenovljena tako, da se bodo bolje odzivala na okoljske izzive in osnovne človeške potrebe;

74.

poziva Komisijo, naj v tekoča in prihodnja dvostranska ali večstranska pogajanja EU bolj vključi vprašanja v zvezi s surovinami, kot so a) izvozne omejitve in b) naložbeni vidiki;

75.

poudarja, da odprtje svetovnih trgov okolju prijaznemu blagu in storitvam s spodbujanjem trajne rabe ustvarja izvozne možnosti in nova delovna mesta, povezana z razširjanjem novih zelenih tehnologij, inovacij in konkurenčnosti, ter vodi v nižje cene, višjo kakovost in večjo izbiro za potrošnike;

76.

pozdravlja dosežke v krogu trgovinskih pogajanj Svetovne trgovinske organizacije iz Dohe v zvezi z zmanjšanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir pri trgovini z okolju prijaznim blagom in storitvami, ter odločno poziva udeležene strani, naj si ne glede na prihodnost kroga iz Dohe še naprej prizadevajo za jasno opredelitev okolju prijaznega blaga in storitev, ki bo zajemala družbeno odgovornost gospodarskih družb, okoljske standarde EU ter načela pravične trgovine;

77.

ponavlja, da morajo vsi veljavni dvostranski in regionalni evropski trgovinski sporazumi vključevati visoko zastavljene cilje o trajnosti, kot v primeru nedavno sklenjenih sporazumov Evropske unije o prosti trgovini z Republiko Korejo, Kolumbijo in Perujem ter Srednjo Ameriko; meni, da bi morale biti zahteve, ki obravnavajo trajnost in okolje, obravnavane enako kot trgovinski vidiki sporazumov, zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo te zahteve v novih sporazumih o prosti trgovini vključene v določbe o reševanju sporov;

78.

meni, da bi lahko vključitev tarifnih preferencialov za okolju prijazno blago in storitve, proizvedene na družbeno odgovoren način, v splošni sistem preferencialov ustvarila dodano vrednost v trgovanju EU z državami v razvoju in dodatno spodbudila doseganje ciljev strategije Evropa 2020 ter dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev Unije;

79.

meni, da je v okviru konference Rio+20 in priprav nanjo potrebna nova okrepljena razprava, zlasti na temo učinkovitosti prostovoljnega značaja družbene odgovornosti gospodarskih družb, v katero bodo vključene vse države članice ZN, civilna družba in sindikati;

80.

poudarja, da ekološke inovacije v EU spodbujajo učinkovitejšo rabo virov tudi zunaj naših meja ter tako zmanjšujejo izčrpavanje svetovnih virov; zato poziva države članice, naj okrepijo svoje strategije za učinkovito rabo virov in si delijo znanje na svetovnih forumih, na primer na vrhunskem srečanju Rio+20; vztraja, da hitro rastoča svetovna potrošnja in krčenje zalog surovin kažejo na potrebo po naložbah v učinkovito rabo virov po vsem svetu;

81.

poudarja, da bi bilo lahko prihodnje vrhunsko srečanje o Zemlji Rio+20 pomemben forum za razprave o učinkoviti rabi virov in trajnostnem razvoju; meni, da bi lahko novi sveženj ciljev trajnostnega razvoja zapolnil vrzeli razvojnih ciljev tisočletja in postal nov trden svetovni projekt, ki priznava neločljive povezave med okoljem in vsemi razsežnostmi razvoja; odločno poziva EU in njene države članice, naj imajo na tej konferenci odločno in pozitivno vlogo, da bi dosegli izzive vzpostavitve vključujočega in zelenega gospodarstva na svetovni ravni;

82.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.