13.9.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 264/25

—

ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njenega opcijskega protokola, ki sta del mednarodnega prava in h katerima je Turčija pristopila leta 1985 oz. 2002, ter ob upoštevanju 90. člena turške ustave, ki določa, da ima mednarodno pravo prednost pred turškim nacionalnim pravom,

—

ob upoštevanju konvencij Sveta Evrope, kot sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencija o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njima, ki ju je kot prva država ratificirala Turčija,

—

ob upoštevanju dokumenta št. 11372 in priporočila št. 1817(2007) Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki oba nosita naslov Parlamenti, združeni v boju proti nasilju nad ženskami v družini, srednjeročna ocena kampanje,

—

ob upoštevanju pravnega reda Skupnosti na področju pravic žensk in enakosti med spoloma,

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 17. decembra 2004 o začetku pogajanj s Turčijo o pristopu k Evropski uniji,

—

ob upoštevanju poročil Komisije o napredku Turčije za leto 2010 (SEC(2010)1327) in 2011 (SEC(2011)1201),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2010–2011 (COM(2010)0660),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EU 2020: evropska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. julija 2005 (1) in 13. februarja 2007 (2) o vlogi žensk v družbenem, gospodarskem in političnem življenju v Turčiji,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o poročilu o napredku Turčije v letu 2010 (3) in svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o poročilu o napredku Turčije za leto 2011 (4),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0138/2012),

A.

ker mora Turčija kot država kandidatka spoštovati pravni red Unije in ker se je zavezala spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami žensk in enakosti med spoloma; ker je povabljena, naj še naprej uresničuje in nadzira izvajanje zakonodajnih reform, obenem pa organizira dejavnosti za ozaveščanje javnosti, katerih cilj je boj zoper nasilje nad ženskami, vključno z nasiljem v družini;

B.

ker politika enakosti med spoloma ponuja velike možnosti za dosego ciljev strategije Evropa 2020, saj prispeva k rasti in polni zaposlenosti;

C.

ker Turčija slabo napreduje pri izboljševanju in izvajanju zakonodajnega okvira in zagotavljanju enakopravne udeležbe žensk v družbenem, gospodarskem in političnem življenju;

D.

ker je Komisija v svojih poročilih o napredku Turčije v letu 2010 in 2011 poudarila, da so za uveljavitev obstoječega pravnega okvira v politični, družbeni in gospodarski praksi potrebna dodatna trajna prizadevanja; ker je Komisija tudi navedla, da enakost med spoloma, boj zoper nasilje nad ženskami, tudi uboje iz časti, ter boj proti prezgodnjim in prisilnim porokam še vedno predstavljajo velik izziv za Turčijo; ker je treba v novi turški ustavi, ki se pripravlja, ohraniti enakost med spoloma, pravice žensk in vključevanje načela enakosti med spoloma

E.

ker je potrebno dogovorjeno in usklajeno delovanje, zlasti na področjih nasilja nad ženskami, izobraževanja, dela in zastopanosti na nacionalni in lokalni ravni;

1.

poziva turško vlado, naj pri sprejemanju in spreminjanju svojega zakonodajnega okvira, vključno z načrtovanim postopkom za novo ustavo, podpira in krepi načela enakosti in pravice žensk;

2.

poudarja, da gospodarska in družbena nerazvitost v prikrajšanih podeželskih in urbanih območjih Turčije, pa tudi težave zaradi priseljevanja, revščine in prevladujočih patriarhalnih družbenih struktur, povečujejo probleme žensk in ogrožajo njihov položaj; poziva, naj se več pozornosti nameni potrebi po obravnavanju regionalnih razlik pri obravnavanju pravic žensk in glede na to oblikovati politike, pri čemer se je treba zavedati, da so težave in neenakosti, s katerimi se srečujejo ženske kurdskega porekla, na splošno še večje; poziva turško vlado, naj se posveti vsem potrebnim reformam in sodeluje z lokalnimi sveti, da bi vse ženske, tudi ženske kurdskega porekla, uživale enake pravice;

3.

pozdravlja imenovanje nove ministrice za družino in socialno politiko ter ustanovitev odbora za enake možnosti moških in žensk v turškem parlamentu, ki si pri pomembnih zadevah, kot sta nasilje nad ženskami in zakonske zveze med otroki, uspešno prizadeva za izvedbo preiskav, pripravo poročil in posvetovanj z različnimi organizacijami, tudi nevladnimi;

4.

poudarja pomen učinkovitega usklajevanja za vključevanje načela enakosti med spoloma, zato pozdravlja prizadevanja turške vlade za okrepitev sodelovanja med državnimi organi na področju vključevanja načela enakosti med spoloma; spodbuja turško vlado, naj sprejme dodatne strategije, pri katerih bo dejavno in nediskriminatorno sodelovala civilna družba, njihov cilj pa bo zagotoviti in učinkovito spremljati zagotavljanje polne enakosti, tudi odpravo različnega plačila glede na spol, ter naj udejani rezultate tega sodelovanja;

5.

poudarja, da je treba obstoječo zakonodajo, ki upošteva razlike med spoloma, prenesti v prakso povsod po državi, tako da se dodelijo zadostni finančni in človeški viri, zagotovi doslednost in razvijejo nadzorni mehanizmi, ki bodo osnovani na jasnih, merljivih ciljih;

6.

poziva turško vlado, naj prizna pomen udeležbe civilne družbe pri razvoju in izvajanju politik enakosti med spoloma, pri oblikovanju najugodnejših politik za ženske pa naj zagotovi sodelovanje nevladnih organizacij na nacionalni in lokalni ravni;

7.

pozdravlja napredek Turčije pri vpisovanju vseh otrok v matično knjigo ob rojstvu, saj je trenutno evidentiranih 93 % otrok; poudarja, da je potrebno dosledno in sistematično zbiranje statistike glede spol, s čimer bi spremljali napredek na področju izvajanja zakonodaje ali vrzeli v nacionalnih predpisih;

8.

sprašuje turško vlado, kakšen napredek je dosegla pri priznanju pravic lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev v javnem življenju;

9.

poudarja, da se je po uradnih podatkih turškega statističnega inštituta 39 % Turkinj v življenju srečalo s fizičnim nasiljem; izraža globoko zaskrbljenost zaradi rednega in hudega nasilja nad ženskami, tudi ubojev iz časti, prezgodnjih in prisilnih porok in neučinkovitih pravnih sredstev, pa tudi zaradi popustljivosti turških organov pri kaznovanju storilcev kaznivih dejanj na podlagi spola;

10.

poziva turško vlado, naj z zakonodajnimi, pravnimi in finančnimi ukrepi dejavneje ukrepa v boju proti ubojem iz časti, da bi take uboje preprečila in kaznovala storilce in tudi vse družinske člane, ki tiho odobravajo nasilje nad ženskami, zlasti pri ubojih iz časti, ter naj pomaga žrtvam; sprašuje turško vlado, ali se je v letih po spremembi turškega kazenskega zakonika, ki je uboj iz časti v primeru umora uvrstila med oteževalne okoliščine, zmanjšalo število žrtev; sprašuje jo tudi, kako pogosto so sodniki razsojali o ubojih iz časti in kakšne so bile kazni;

11.

poziva turško vlado, naj razišče nenadno povečanje samomorov žensk v vzhodni Turčiji, naj izvede temeljito preiskavo o pojavu „častnega samomora“ ter nudi pomoč in podporo ženskam, ki so pod pritiskom družine in okolice, da bi se preprečili primeri, ko namesto uboja iz časti družine pritiskajo na ženske, naj naredijo samomor;

12.

meni, da je nesprejemljivo vsakršno nasilje nad ženskami; poziva turško vlado, naj sprejme in izvaja politiko nične strpnosti do nasilja nad ženskami, in sicer s sprejetjem, spremljanjem in izvajanjem ustrezne zakonodaje za zaščito žrtev, kaznovanje storilcev in preprečevanje nasilja;

13.

pozdravlja dejstvo, da je bil zakon 4320 o zaščiti družine 8. marca 2012 nadomeščen z zakonom 6284 o zaščiti družine in preprečevanju nasilja nad ženskami; poudarja, da je pomembno zagotoviti široko področje uporabe ne glede na vrsto odnosa med žrtvijo in storilcem ter spolno identiteto, učinkovita pravna sredstva in mehanizme zaščite ter dosledno in takojšnje izvajanje pravnega okvira brez vsakršnega popuščanja, da se nasilje nad ženskami izkorenini, kazni za storilce tovrstnega nasilja pa so odvračilne in stroge; poudarja, da so potrebne ustrezne določbe o odstranitvi nasilnega zakonca ali partnerja ter da je treba žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do sodišča in zaščitnih ukrepov;

14.

poziva turško vlado, naj vzpostavi sistem spremljanja z merili in roki za izvajanje nacionalnega akcijskega načrta za boj proti nasilju nad ženskami, obenem pa naj se trdno zaveže, da bo za načrt zagotovila zadostna sredstva;

15.

se zavzema za dodatno usposabljanje policistov, zdravstvenih delavcev, sodnikov, tožilcev, verskega osebja in drugih oseb na uradnih položajih o preprečevanju nasilja v družini; znova opozarja, da je ta prizadevanja treba dopolniti z mehanizmom za prepoznavanje in preiskovanje tistih, ki žrtvam ne nudijo ustrezne zaščite in pomoči, ter z dodelitvijo zadostnih proračunskih sredstev za ukrepe za zaščito;

16.

pozdravlja ustanovitev posebnega urada za nasilje v družini v okviru urada generalnega javnega tožilca v Ankari; poudarja, da je ta urad naredil velik korak v boju zoper nasilje nad ženskami, pri zaščiti žrtev in kaznovanju storilcev, tako da celoten pravni proces v primerih nasilja nad ženskami vodijo javni tožilci, ki so strokovnjaki na tem področju, da lahko ta posebni urad izda takoj veljavne neposredne naloge policiji za aretacijo storilca in zaščito žrtve, kamor sodi takojšnja izvedba odredb o zaščiti in nastanitvi v zatočiščih; poziva turško vlado, naj posebne urade javnih tožilcev, ki bodo obravnavali nasilje v družini, ustanovi v vseh provincah v državi, s čimer bi tako raven zaščite razširili na vso državo;

17.

poziva turško vlado, naj žrtvam zagotovi učinkovit dostop do ustreznih pravnih informacij, pravne pomoči in ustreznih pravnih postopkov, s katerimi lahko dosežejo pravico, in sicer tako, da organizirajo obrambo svojih pravic brez grožnje nadaljnjega nasilja;

18.

podpira stališče, da bi morali biti mehanizmi zaščite enako dostopni ženskam iz družin priseljencev, ki se soočajo z dodatnimi težavami (na primer z jezikovnimi ovirami, izolacijo znotraj družine itd.)

19.

pozdravlja pobude turške vlade za reorganizacijo sistema zatočišč v posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi; ugotavlja, da je uradno število zatočišč za ženske, ki so bile žrtev nasilja, po podatkih generalnega direktorata za položaj žensk 81, kar je še vedno zelo malo in ne pokriva potreb prebivalstva, ki šteje približno 70 milijonov; poziva turško vlado, naj v skladu z določbami konvencije Sveta Evrope z dne 11. maja 2011 o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini ter boju proti njima ustanovi ustrezno število zatočišč, ki bodo enakomerna razporejena po državi, s čimer bo izpolnila cilj, ki si ga je zastavila v zakonu o občinah, ter naj zatočišče ustanovi v vsaki občini z najmanj 50 000 prebivalci; ugotavlja, da morajo biti zatočišča enakomerno porazdeljena po celi državi, z ustreznim ravnotežjem med podeželskimi in mestnimi območji; poudarja, da je treba uvesti mehanizme za večjo varnost, zmogljivost in nadzor obstoječih zatočišč ter izvajanje kazni za nespoštovanje, zaposliti dobro usposobljeno in plačano osebje socialnih služb ter zagotoviti, da bodo ženske s pomočjo poklicnega usposabljanja in drugih storitev pridobile ustrezne sposobnosti, da bodo lahko ustvarile novo življenje zase in svoje otroke; poudarja, da se zaradi varnosti žrtev ne sme razkriti lokacije teh zatočišč;

20.

poudarja, da je treba moške, nagnjene k nasilju, zdraviti, zato predlaga, da bi moške, za katere je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja, rehabilitirali v okviru uradov za varstveno nadzorstvo;

21.

pozdravlja vzpostavitev telefonskih linij za pomoč in ustanovitev centrov za preprečevanje in spremljanje nasilja, kjer žrtvam nasilja na podlagi spola med postopki pred sodiščem nudijo zdravniško oskrbo in psihološko svetovanje, da se prepreči ponovna viktimizacija;

22.

poziva turško vlado, naj zagotovi, da se bo prisilna poroka obravnavala kot kaznivo dejanje, in naj ženske in moške s kampanjami obveščanja opozarja na pravico do svobodne izbire partnerja; poudarja pomen večje ozaveščenosti o nezakonitih prisilnih porokah v šolah in pri starših;

23.

je globoko zaskrbljen zaradi slabšega položaja samskih in razvezanih žensk, žensk, ki se poročajo zgolj z verskimi obredi, kar pomeni, da njihova poroka nima pravnega statusa, ter pripadnic manjšin;

24.

poudarja, da je pomembno spodbujati spoštovanje pripadnic verskih manjšin in medverski dialog;

25.

poudarja pomen izobraževanja pri krepitvi vloge žensk in vključevanju načela enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja;

26.

opozarja, da 26. člen Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948 pravico do izobrazbe navaja kot človekovo pravico;

27.

pozdravlja dejstvo, da se vključitev deklic v osnovnošolsko izobraževanje (od 1. do 8. razreda) povečuje in da je sedaj razkorak med spoloma v osnovni šoli skoraj odpravljen; vseeno meni, da je obžalovanja vredno, da se je ta razkorak v srednješolskem izobraževanju še rahlo povečal, zato poziva turško vlado, naj stori vse potrebno za njegovo zmanjšanje in uvede nadaljnje ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo vsi otroci vključeni v šolanje;

28.

poziva k spodbujanju poklicnih šol znotraj šolskega sistema, ki bi ženskam ponudile priložnost, da se naučijo trgovanja ali se usposobijo za poklice v storitvenem sektorju;

29.

poziva turško vlado, naj se bojuje proti spolnemu izkoriščanju, spolni zlorabi, nasilju v družini, revščini, nepismenosti in izkoriščanju deklic ter zagotovi enake možnosti pri dostopu do izobraževanja, brez razlikovanja zgolj zaradi starosti, jezika, narodnosti ali spola;

30.

je zaskrbljen, da je delež otrok v starosti od 0 do 5 let, vpisanih v vrtec, še vedno zelo majhen ter da ni napredka pri zagotavljanju otroškega varstva in predšolskega izobraževanja; turško vlado poziva, naj dodeli dovolj sredstev za razširitev cenovno dostopnih storitev otroškega varstva za to starostno skupino; poleg tega jo poziva, naj spremeni svojo uredbo o centrih za varstvo otrok, po kateri morajo podjetja, ki zaposlujejo več kot 150 žensk, zagotavljati brezplačno otroško varstvo, saj ta določba kaže na diskriminacijski pristop, po katerem so za vzgojo otrok odgovorne izključno ženske ter negativno vpliva na odločitev podjetij, da zaposlijo več žensk;

31.

poziva turško vlado, naj okrepi prizadevanja in kampanje za večjo ozaveščenost, namenjene odpravljanju nepismenosti in revščine med milijoni žensk, zlasti kurdske narodnosti, priseljenk in Rominj, posebno pozornost pa naj nameni ženskam, ki živijo na podeželju;

32.

pozdravlja pobude turške vlade, kot je na primer projekt za zmanjšanje socialnega tveganja (pogojno nakazilo sredstev), ki predvideva nakazilo denarnega zneska družinam v denarni stiski za vsakega otroka, ki obiskuje osnovno šolo; ugotavlja, da je znesek, ki ga družine prejmejo za deklice, višji od tistega, ki ga prejmejo za dečke, znesek pa se izroči materam; odobrava, da se na ta način sočasno obravnavata problem šolanja deklic in krepitev vloge žensk v strukturi družine; vendar ugotavlja, da je opuščanje šolanja še vedno razlog za zaskrbljenost, zlasti v družinah sezonskih delavcev in romskih otrok, zato poziva turško vlado, naj podpre in v celoti izkoristi sistem zgodnjega opozarjanja za otroke, pri katerih obstaja bojazen, da bodo opustili šolanje, ter odpravi regionalne neenakosti v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju;

33.

poudarja, da se problem spolnih stereotipov najbolje rešuje v izobraževalnem sistemu; pozdravlja ustanovitev odbora za enakost med spoloma v okviru ministrstva za šolstvo; pozdravlja prizadevanja tega ministrstva za odpravo spolno zaznamovanih jezika, slik in izrazov iz učnega gradiva; vseeno pa ugotavlja, da je treba za odpravo pristranskosti na podlagi spola v šolskih učbenikih na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja ta prizadevanja še okrepiti, zato poziva turško vlado, naj pregleda napredek pri odpravljanju pristranskosti na podlagi spola v šolskih učbenikih;

34.

poziva vse visokošolske ustanove, naj v učni načrt za bodoče učitelje uvedejo obvezne predmete o enakosti med spoloma, turško vlado pa, naj to temo vključi v programe usposabljanja med delom za učitelje;

35.

poudarja, da je bistvenega pomena, da je celoten formalni sistem obveznega osnovnošolskega izobraževanja enoten paket brez vrzeli v sistemu izobraževanja, zaradi katerih bi dekleta zlasti na podeželskih območjih opuščala šolanje; s tem bi zagotovili vključitev deklic v obvezno osnovnošolsko izobraževanje in preprečili, da bi bile prikrajšane za možnosti študija ali bile prisiljene v prezgodnjo poroko;

36.

opozarja na zelo nizek delež zaposlenih žensk med turškimi delavci, ki je precej pod cilji, zastavljenimi v perspektivi strategije Evropa 2020, in poziva turško vlado, naj pripravi nacionalni akcijski načrt, da zagotovi večjo udeležbo žensk na trgu dela;

37.

poziva k nadaljnjemu ukrepanju v okviru projekta ukrepov za aktivno politiko trga dela, katerega cilj je zmanjšanje brezposelnosti med ženskami in mladimi; poziva turško vlado, naj več proračunskih sredstev nameni za zaposlitev brezposelnih žensk;

38.

poziva turško vlado k čim učinkovitejši porabi sredstev EU za projekte, ki se izvajajo v Turčiji; poziva Komisijo, naj bo skrbna pri učinkovitosti trošenja sredstev;

39.

se močno zavzema za izvajanje okrožnice predsednika vlade 2010/14 o večjem zaposlovanju žensk in doseganju enakih možnosti; ob tem opozarja na strategije in ukrepe Evropske unije za uravnoteženo in pravično zastopanost žensk na vodilnih položajih;

40.

poziva turško vlado, naj spodbuja dejavno udeležbo žensk na trgu dela, in sicer med drugim s pospeševanjem ukrepov za zagotavljanje boljših delovnih pogojev, enakega plačila za enako delo, vseživljenjskega učenja, prilagodljivih delovnikov ter pravičnega ravnotežja med družinskim in poklicnim življenjem;

41.

ugotavlja, da je Turčija pred kratkim sicer izboljšala svojo zakonodajo o porodniškem dopustu (podaljšanje z dvanajstih na šestnajst tednov), vendar pa očetovski dopust obstaja samo za državne uradnike in ne za druge delavce, ter da je splošno uporaben sistem starševskega dopusta bistven za to, da bi si starši delili pravice in odgovornosti pri skrbi za otroke, ter za zmanjšanje neenakosti med spoloma na trgu dela; poziva turško vlado, naj uvede sistem starševskega dopusta za vse delavce, kar bo tudi očetom omogočilo delitev odgovornosti pri skrbi za otroke;

42.

spodbuja ženske, naj s sredstvi v okviru programov posojil, kakršen je program posojil za mala podjetja, odprejo svoja podjetja in izkoristijo možnost udeležbe v izobraževalnih programih KOSGEB;

43.

poudarja pomen preprečevanja vseh oblik diskriminacije na delovnem mestu, vključno z diskriminacijo na podlagi spola pri zaposlovanju, napredovanju in ugodnostih; ponovno poziva turško vlado, naj zbira relevantne in natančne statistične podatke;

44.

poudarja, da je treba zagotoviti posebno usposabljanje, financiranje in tehnično pomoč za nezaposlene uradnice in podjetnice, da se jim zagotovijo enake možnosti pri dostopu do trga dela;

45.

poudarja, da bi moralo nedavnemu podaljšanju pravice do porodniškega dopusta z 12 na 16 tednov slediti povišanje plač, s čimer bi bolje zagotovili, da družine in ženske ne bi bile finančno kaznovane zaradi otrok;

46.

poziva turško vlado, naj dodeli sredstva za uvedbo cenovno ugodnega in široko dostopnega otroškega varstva ter oskrbe starejših in invalidnih, s čimer bi povečali zaposlenost žensk;

47.

ugotavlja, da je udeležba žensk v sindikatih, zlasti pa v njihovih upravnih odborih, nizka; poudarja, da morajo biti sindikalne dejavnosti dostopnejše, da bi tako dosegli večjo udeležbo žensk;

48.

poudarja dejstvo, da ženske pogosto delajo v slabih razmerah, na neregistriranih in neplačanih položajih v družinskih podjetjih, ter so zato žrtev šikaniranja in izkoriščanja; poziva turško vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje sive ekonomije;

49.

pozdravlja povečanje števila poslank v turškem parlamentu z 9,1 % na volitvah 2007 na 14,3 % po volitvah leta 2011; kljub temu ugotavlja, da je ta odstotek še vedno nizek, in poziva, naj se z novim zakonom o političnih strankah in volitvah uvede sistem obveznih kvot, ki bo zagotovil pravično zastopanost žensk na volilnih seznamih; je zaskrbljen zaradi na splošno majhne zastopanosti Turkinj v politiki, na vodilnih položajih v javni upravi in v političnih strankah;

50.

poudarja, da bi morale turška vlada in politične stranke revidirati veljavni volilni zakon, kar bi prispevalo k enakopravni in demokratični udeležbi žensk in moških v politiki, vključno z bolj uravnoteženo zastopanostjo žensk na mestih na volilnih seznamih z možnostjo za izvolitev;

51.

poziva vse turške politične stranke, naj sprejmejo celovite strategije za enakost med spoloma in notranja pravila, ki bodo zagotovila prisotnost žensk na vseh ravneh;

52.

izraža zaskrbljenost zaradi zelo nizkega odstotka politične udeležbe žensk na lokalni ravni, zato poziva vse politične stranke, naj poskrbijo, da se do lokalnih volitev leta 2014 to stanje spremeni; glede na podatek, da samo 1 % turških občin vodi županjam, in je zato treba spodbujati udeležbo žensk v politiki tudi na lokalni ravni, poziva k uvedbi sistema ženskih kvot na volilnih seznamih;

53.

poziva Turčijo kot državo kandidatko za članstvo v EU, naj potrdi cilje strategije Evropa 2020 in okrepi vlogo žensk, da bodo bolj dejavno udeležene na trgu dela;

54.

poziva Komisijo, naj pri pogajanjih s Turčijo vprašanju pravic žensk nameni osrednje mesto; poudarja, da mora Turčija izpolniti svoje pravne in politične obveznosti, ki izvirajo iz pravnega reda EU ter ustreznih sklepov Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, s čimer bi v pristopnih pogajanjih omogočila odprtje 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah, to pa bi podprlo njene reforme na področju človekovih pravic žensk v okviru tega poglavja;

55.

poziva Turčijo, naj izpolni vse obveznosti, ki izvirajo iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola, ki ju Turčija že šesto leto zapored ne izvaja, saj bi s tem dejansko dokazala, da želi postati polnopravna pluralna demokracija, ki spoštuje in varuje človekove pravice in temeljne svoboščine tako moških kot žensk;

56.

poudarja, da je pogoj za odprtje 19. poglavja pristopnih pogajanj o socialni politiki in zaposlovanju, ki je bistveno za izboljšanje socialnega in ekonomskega položaja žensk ter njihovo večjo navzočnost na trgu dela, ta, da Turčija Komisiji posreduje akcijski načrt za izvajanje pravnega reda EU na vseh področjih, vključenih v 19. poglavje, tudi vključevanje načela neenakosti med spoloma; predlaga, naj bo generalni direktorat za položaj žensk tesno vključen v ta proces;

57.

poudarja, da bi bilo treba pozitivno agendo, ki jo je uvedla Komisija kot dopolnilo pristopnim pogajanjem s Turčijo, uporabiti kot glavni forum za spodbujanje pravic žensk in enakosti med spoloma v Turčiji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v vseh delovnih skupinah pozitivne agende zagotovljeno vključevanje načela enakosti med spoloma;

58.

opozarja na pomen ponovne ocene obstoječih togih vrednot o vlogi žensk v družbeni strukturi ter poudarja, da je za uresničevanje zakonodajnega okvira nenazadnje treba spremeniti način razmišljanja;

59.

poziva k pripravi kampanj za večjo ozaveščenost, ki bodo namenjene celotni družbi in bodo osredotočene na pravice žensk in enakost med spoloma, preprečevanje nasilja na podlagi spola, obsojanje ubojev iz časti in pristranskost na podlagi spola v medijih;

60.

poziva socialne partnerje k dejavnemu spodbujanju pravic žensk in njihove vloge v gospodarskem, družbenem in političnem življenju, tudi z njihovo vključitvijo v socialni dialog;

61.

poziva turško vlado, naj na vseh stopnjah izobraževanja uvede enakost med spoloma ter strpnost kot obvezna predmeta v učnih načrtih;

62.

predlaga uvedbo nacionalnega projekta, ki bi v razpravi o prihodnosti Turčije združil ženske in moške vzornike, da bodo lahko ženske in moški vseh starosti in političnih prepričanj skupaj oblikovali strategijo za uspešno preobrazbo patriarhalno strukturirane družbe v tako, kjer bo udeležba žensk v političnem, gospodarskem in družbenem življenju pravična in družbeno sprejeta;

63.

priznava, da brez sodelovanja in udeležbe moških nikakor ni mogoče spremeniti načina razmišljanja, zato poziva turško vlado, naj sproži javno razpravo za izmenjavo mnenj med moškimi in ženskami iz vseh slojev turške družbe kot sredstvo za odpravo vzrokov nasilja na podlagi spola in končno uresničitev dejanske enakosti med spoloma;

64.

meni, da je treba nameniti posebno pozornost okrepitvi vloge žensk v manj razvitih regijah Turčije; zato pozdravlja projekte turške vlade, kot je ponudba poklicnega usposabljanja v večnamenskih družbenih centrih (CATOM) v jugovzhodni Turčiji, vendar opozarja, da je potrebnih še več pobud, ki bodo spoštovale in spodbujale pravice vseh žensk, posebej pa se bodo osredotočale na družbeno vključevanje in krepitev vloge žensk na podeželju, brezposelnih žensk in žensk, ki živijo v revščini;

65.

ugotavlja, da bi morala Turčija, če želi biti vzor za države arabske pomladi, odločno nadaljevati reforme in zagotoviti izvajanje sprejete zakonodaje; opozarja, da bi morala Turčija doseči vidne in dejanske rezultate pri uveljavljanju načela enakosti in spoštovanja pravic žensk;

66.

poudarja, da imajo mediji zelo pomembno vlogo pri zagovarjanju pravic žensk, zato spodbuja vključevanje enakosti med spoloma v usposabljanje zaposlenih v medijskih organizacijah; opozarja, da mora biti v medijih podoba žensk predstavljena brez spolnih stereotipov;

67.

poudarja pomen priprave proračuna ob upoštevanju vidika spola, saj nobene reforme ni mogoče izvesti brez ustreznih sredstev;

68.

poziva Turčijo, naj si še bolj prizadeva za celovite reforme, izpolni kopenhagenska merila zaradi lastne modernizacije in vzpostavi ozračje medsebojnega razumevanja in spoštovanja z vsemi 27 članicami EU, kar bo omogočilo izmenjavo dobre prakse na področju enakosti med spoloma v prid žensk v Turčiji;

69.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, agenciji ZN Ženske, generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela ter vladi in parlamentu Turčije.