This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62013CN0141
Case C-141/13 P: Appeal brought on 20 March 2013 by Reber Holding GmbH & Co. KG against the judgment of the General Court (Fifth Chamber) delivered on 17 January 2013 in Case T-355/09 Reber Holding GmbH & Co. KG v Office for Harmonisation in the Internal Market (Trade Marks and Designs)
Zadeva C-141/13 P: Pritožba, ki jo je Reber Holding GmbH & Co. KG vložila 20. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09, Reber Holding GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
Zadeva C-141/13 P: Pritožba, ki jo je Reber Holding GmbH & Co. KG vložila 20. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09, Reber Holding GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
UL C 141, 18.5.2013, p. 16–17
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
18.5.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 141/16 |
Pritožba, ki jo je Reber Holding GmbH & Co. KG vložila 20. marca 2013 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09, Reber Holding GmbH & Co. KG proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)
(Zadeva C-141/13 P)
2013/C 141/30
Jezik postopka: nemščina
Stranke
Pritožnica: Reber Holding GmbH & Co. KG (zastopnika: O. Spuhler, M. Geitz, odvetnika)
Drugi stranki v postopku: Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), Wedl & Hofmann GmbH
Predlogi
Pritožnica Sodišču predlaga:
|
I. |
naj sodbo Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi T-355/09 in odločbo četrtega odbora za pritožbe nasprotne stranke v pritožbenem postopku z dne 9. julija 2009 v zadevi R 623/2008-4 razveljavi |
|
II. |
podredno, naj sodbo, navedeno v prvem predlogu, razveljavi in zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču; |
|
III. |
naj naloži plačilo stroškov postopka nasprotni stranki v pritožbenem postopku. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Splošno sodišče naj bi zahtevo po „resni in dejanski uporabi“ iz člena 42(2), prvi stavek, Uredbe o znamki Skupnosti v povezavi z odstavkom 3 istega člena razlagalo tako, da je odvisna od višine prometa in števila prodajnih mest. Taka razlaga naj bi bila napačna, ker naj v skladu z relevantno sodno prakso Sodišča doseganje konkretnega prometa sploh ne bi bilo potrebno za resno in dejansko uporabo.
Tudi če je Splošno sodišče ugotovilo, da v obravnavanem primeru ni podana taka uporaba znamke „Walzertraum“, navedene v utemeljitev ugovora, za čokoladne izdelke, ki bi ohranjala pravice v zvezi z znamko, Splošno sodišče ne bi smelo prekiniti svoje presoje.
Splošno sodišče bi moralo nadaljevati presojo ob upoštevanju načel iz sodbe Sodišča z dne 19. junija 2012 v zadevi C-307/10 (še neobjavljena) in obravnavati ročno izdelane pralineje. Tako bi moralo preveriti, ali predložena dokazila o uporabi zadostujejo za ugotovitev uporabe, ki ohranja pravice v zvezi z znamko „Walzertraum“, navedeno v utemeljitev ugovora, za ročno izdelane pralineje. Temu naj bi bilo treba nedvomno pritrditi. Vendar pa Splošno sodišče tega ni presodilo.
Poleg tega naj bi se z izpodbijano sodbo kršilo tudi splošno načelo enakega obravnavanja. Neenako obravnavanje naj bi bilo zlasti v tem, da se je Splošno sodišče tudi pri znamki, navedeni v utemeljitev ugovora, sklicevalo na čokoladne izdelke, čeprav se ta znamka uporablja za ročno izdelane pralineje. Z upoštevanjem čokoladnih izdelkov kot reference so za pritožnico nujno veljala ista merila za uporabo, ki ohranja pravice v zvezi z znamko, kot za veliko multinacionalno podjetje. To naj bi kršilo splošno načelo enakega obravnavanja.
Zato naj bi bilo treba pritožbi v celoti ugoditi.