18.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/10

1.

Ali je treba člen 3(2)(d) Direktive (1) razlagati tako, da so za presojo, ali je prijavitelj blagovne znamke deloval v dobri veri, upoštevne le okoliščine, ki so obstajale pred datumom ali na datum vložitve prijave blagovne znamke, oziroma ali je mogoče uporabiti kot dokaz, da je prijavitelj deloval v dobri veri, tudi okoliščine, ki so nastale po vložitvi prijave?

2.

Ali je treba sodbo v združenih zadevah od C-414/99 do C-416/99 (2) uporabiti na splošno v vseh primerih presoje o tem, ali je imetnik blagovne znamke soglašal z ukrepanjem, ki lahko privede do oslabitve ali omejitve njegovih izključnih pravic?

3.

Ali je mogoče sklepati o dobri veri prijavitelja kasnejše blagovne znamke na podlagi dejstva, da je imetnik prejšnje blagovne znamke z njim sklenil sporazume, na podlagi katerih je ta imetnik privolil v objavo periodičnih tiskovin, katerih oznaka je bila podobna znamki, za katero je zaprosil prijavitelj kasnejše blagovne znamke, soglašal, da prijavitelj kasnejše blagovne znamke registrira te tiskovine, in ponudil podporo temu prijavitelju pri njegovi objavi, čeprav zadevni sporazumi niso izrecno urejali vprašanja pravic intelektualne lastnine?

4.

Ali je mogoče – če so okoliščine, nastale po vložitvi prijave blagovne znamke, lahko upoštevne tudi z vidika presoje o tem, ali je prijavitelj blagovne znamke deloval v dobri veri – na podlagi položaja, v katerem je imetnik prejšnje blagovne znamke vede dopuščal obstoj sporne blagovne znamke najmanj v obdobju desetih let, podredno sklepati, da je prijavitelj deloval v dobri veri?