This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62011CA0527
Case C-527/11: Judgment of the Court (Second Chamber) of 14 March 2013 (request for a preliminary ruling from the Augstākās tiesas Senāts — Latvia) — Valsts ieņēmumu dienests v Ablessio SIA (VAT — Directive 2006/112/EC — Articles 213, 214 and 273 — Identification of taxable persons subject to VAT — Refusal to assign a VAT identification number on the ground that the taxable person is not in possession of the material, technical and financial resources to carry out the declared economic activity — Legality — Countering tax evasion — Principle of proportionality)
Zadeva C-527/11: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. marca 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākās tiesas Senāts – Latvija) – Valsts ieņēmumu dienests proti Ablessio SIA (DDV — Direktiva 2006/112/ES — Členi 213, 214 in 273 — Identifikacija davčnih zavezancev za DDV — Zavrnitev dodelitve identifikacijske številke za DDV, ker davčni zavezanec nima materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti — Zakonitost — Boj proti davčnim utajam — Načelo sorazmernosti)
Zadeva C-527/11: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. marca 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākās tiesas Senāts – Latvija) – Valsts ieņēmumu dienests proti Ablessio SIA (DDV — Direktiva 2006/112/ES — Členi 213, 214 in 273 — Identifikacija davčnih zavezancev za DDV — Zavrnitev dodelitve identifikacijske številke za DDV, ker davčni zavezanec nima materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti — Zakonitost — Boj proti davčnim utajam — Načelo sorazmernosti)
UL C 141, 18.5.2013, p. 7–7
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
18.5.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 141/7 |
Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. marca 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākās tiesas Senāts – Latvija) – Valsts ieņēmumu dienests proti Ablessio SIA
(Zadeva C-527/11) (1)
(DDV - Direktiva 2006/112/ES - Členi 213, 214 in 273 - Identifikacija davčnih zavezancev za DDV - Zavrnitev dodelitve identifikacijske številke za DDV, ker davčni zavezanec nima materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti - Zakonitost - Boj proti davčnim utajam - Načelo sorazmernosti)
2013/C 141/10
Jezik postopka: latvijščina
Predložitveno sodišče
Augstākās tiesas Senāts
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: Valsts ieņēmumu dienests
Tožena stranka: Ablessio SIA
Predmet
Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Augstākās tiesas Senāts – Razlaga člena 214 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1) v zvezi s členom 273 iste direktive – Nacionalna zakonodaja, ki določa možnost zavrnitve vpisa v register davčnih zavezancev za DDV, če davčni zavezanec ne predloži podatkov oziroma predloži napačne podatke glede svoje materialne, tehnične in finančne sposobnosti za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti – Zavrnitev vpisa družbe v register davčnih zavezancev za DDV, ker nima sposobnosti za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti.
Izrek
Člene 213, 214 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da davčna uprava države članice zavrne dodelitev identifikacijske številke za davek na dodano vrednost družbi zgolj zato, ker meni, da nima materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti, in ker je imetnik deležev te družbe prej že večkrat dobil tako številko za druge družbe, ki niso nikoli dejansko opravljale ekonomske dejavnosti in katerih deleži so bili kmalu po pridobitvi te številke preneseni na drugo osebo, ne da bi zadevna davčna uprava na podlagi objektivnih elementov dokazala, da obstajajo resni pokazatelji, na podlagi katerih je mogoče posumiti, da bo identifikacijska številka za davek na dodano vrednost zlorabljena. Predložitveno sodišče mora presoditi, ali je davčna uprava navedla resne pokazatelje tega, da v zadevi iz postopka v glavni stvari obstaja tveganje utaje.