4.10.2012

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/115

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o beli knjigi – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine

(COM(2012) 55 final)

2012/C 299/21

Poročevalec: Petru Sorin DANDEA

Soporočevalec: Krzysztof PATER

Evropska komisija je 16. februarja 2012 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine

COM(2012) 55 final.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 27. junija 2012.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 482. plenarnem zasedanju 11. in 12. julija 2012 (seja z dne 12. julija) s 180 glasovi za, 27 glasovi proti in 19 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Javni pokojninski sistemi so eden najpomembnejših sestavnih delov mreže socialne varnosti v skoraj vseh državah članicah in temeljni del evropskega socialnega modela, saj so pokojnine glavni vir prihodkov za upokojence. Odbor obžaluje, da se Komisija v beli knjigi v večji meri osredotoča na druge vidike pokojninskih sistemov in ne išče rešitev za krepitev javnih pokojnin.

1.2   Pokojninski sistemi ne delujejo ločeno od nacionalnih gospodarskih sistemov. Odbor zato poziva države članice, naj zagotovijo, da so njihove pokojninske politike tesno povezane z njihovim trgom dela, socialnim varstvom, fiskalnimi in makroekonomskimi politikami (saj se pokojnine financirajo s prihranki od plač, zasluženih v poklicnem obdobju, ali s prispevki, plačanimi zasebnim pokojninskim sistemom) ter da socialni partnerji in civilna družba dejavno sodelujejo v procesu oblikovanja.

1.3   Starajoče se prebivalstvo je za pokojninske sisteme izziv, za katerega ni univerzalne rešitve. Večina držav članic, ki so v zadnjem desetletju spremenile svoje pokojninske sisteme, je svoje politike usmerila v nižanje izdatkov, in sicer z zvišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in prehodom na sistem indeksacije pokojnin, ki temelji na rasti cen. Odbor je že navedel, da dvig zakonske upokojitvene starosti kot odgovor na staranje prebivalstva ne zadostuje, in izpostavlja, da bi se ta pristop lahko dolgoročno izkazal kot socialno sporen, saj lahko številne upokojence izpostavi revščini.

1.4   Odbor meni, da bi države članice morale prerazporediti bogastvo; v svojih prizadevanjih za reformo v naslednjih desetletjih bi se morale osredotočiti na povečanje prihodkov, s katerimi financirajo pokojninske sisteme, in sicer z njihovo razširitvijo na vse socialno-poklicne kategorije, povečanjem zaposlenosti, izboljšanjem mehanizmov za zbiranje prispevkov ter s spopadanjem z delom na črno in utajo davkov. EESO odobrava, da je v beli knjigi veliko večji poudarek kot v preteklih dokumentih Komisije namenjen pomenu trga dela in višji stopnji zaposlenosti za uspešno obvladovanje demografskih sprememb in s tem dosego osrednjih ciljev v zvezi s pokojninami. Žal pa to pripisovanje večjega pomena trgu dela ne vpliva vidno na osrednja priporočila v zvezi s pokojninami, ki so večinoma enaka kot v predhodnih dokumentih.

1.5   Odbor meni, da bi morale države članice pri reformi svojih pokojninskih sistemov upoštevati dejstvo, da je za več milijonov bodočih upokojencev pokojnina edina zaščita pred revščino v visoki starosti. Odbor zato priporoča, da se v prihodnjo zakonodajo vključijo merila glede najnižje pokojnine ali mehanizmi za zaščito pokojninskih dohodkov, da se zagotovijo dohodki nad pragom revščine.

1.6   Pokojninski sistemi so že zaradi svoje narave zasnovani dolgoročno. Države članice bi morale zato predvideti zadosten časovni okvir za proces pokojninske reforme in ga prilagoditi nacionalnim gospodarskim in socialnim razmeram ter zagotoviti široko podporo javnosti. Odbor se zavzema za takšen pristop, saj je treba upoštevati, da s stroški pokojninskih reform ni pravično obremeniti današnje generacije mladih delavcev ali današnjih upokojencev. Odbor se zavzema za pristop, ki zagotavlja medgeneracijsko poštenost v smislu trajnosti sistema in ustrezno raven pokojnin, ki omogoča dostojen življenjski standard.

1.7   Odbor poziva Komisijo in države članice, naj svoja prizadevanja osredotočijo na spodbujanje aktivnih ukrepov za podaljšanje delovne dobe. Pri tem je treba začetek dejanske upokojitve približati veljavni zakonski upokojitveni starosti. To je eden od ključnih dejavnikov za zagotavljanje vzdržnosti evropskih pokojninskih sistemov. Pri tem so najpomembnejši ukrepi osredotočenost na doseganje dogovora o delovnih razmerah med socialnimi partnerji, npr. prilagoditev delovnih okolij spretnostim in zdravstvenemu stanju starejših delavcev, upoštevanje težavnosti nekaterih delovnih mest, izboljšanje dostopa do nadaljnjega usposabljanja, večja preventiva pred invalidnostjo, večja združljivost poklicnega in družinskega življenja ter odprava pravnih ali drugih ovir za daljšo delovno dobo. Del tega procesa za reformo mora biti sprememba odnosa delodajalcev do te starostne skupine in oblikovanje pozitivnega odnosa starejših delavcev, ki jim je treba omogočiti odločitev, da ostanejo dlje na delovnem mestu. Da bi uresničili daljšo delovno dobo, so potrebne reforme trga dela, ki ustvarjajo pogoje, pod katerimi podjetja lahko zagotovijo kakovostna delovna mesta. Vse te politike se morajo oblikovati in izvajati v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji. Odbor meni, da bi bilo treba kljub vsemu ohraniti sheme za predčasno upokojevanje, da bi zagotovili, da imajo delavci, ki so daljša obdobja delali na težkih ali nevarnih delovnih mestih ali ki so začeli delati zelo zgodaj (pred 18. letom), še naprej pravico do predčasne upokojitve.

1.8   Odbor ugotavlja, da so države članice že napredovale pri zakonskih reformah, vendar je obenem prepričan, da je treba izboljšati pravni okvir za sheme dopolnilnega pokojninskega varčevanja, ker bodo te imele vlogo pri zagotavljanju prihodnje ustreznosti in trajnosti pokojninskih sistemov. Odbor zato izraža resno zaskrbljenost glede nekaterih predlogov o poklicnih pokojninah. Pokojninske sheme se močno razlikujejo od storitev življenjskega zavarovanja, zato Odbor ne podpira navedenega cilja pregleda direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (Direktiva IORP), da bi ohranili "enotne okvirne pogoje s Solventnostjo II", ampak priporoča, da se po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi uvedejo posebej oblikovani ukrepi za zaščito sredstev pokojninskih skladov.

1.9   S pokojninami naj bi se upokojencem zagotovil prihodek, ki je nadomestni prihodek za plačo, ki so jo prejemali, ko so delali, in ki je sorazmeren s to plačo. Odbor meni, da bo treba v prihodnje zmanjšati razkorak med pokojninskimi dohodki moških in žensk ter zagotoviti ustrezno zavarovanje tveganj glede visoke starosti med delavci, ki so opravljali netipične poklice oziroma imeli netipično poklicno pot. Razlika, ki še zmeraj obstaja med moškimi in ženskami na trgu dela, resno vpliva na zbrane pravice in s tem tudi na obete glede pokojninskih prihodkov žensk. Odbor poziva države članice, naj si v sodelovanju s socialnimi partnerji prizadevajo najti rešitve za odpravo razlik pri pokojninskih pravicah moških in žensk, ki jih povzročajo predpisi in praksa na trgu dela.

1.10   Odbor Komisijo spodbuja, naj izpolni svojo namero glede uporabe dela ESS v programskem obdobju 2014–2020 za podporo projektov, katerih cilj je zaposlovanje starejših delavcev ali spodbujanje daljše delovne dobe. Podpreti bi bilo treba tudi izobraževalne projekte, katerih cilj je povečanje finančne pismenosti delavcev, zlasti kar zadeva načrtovanje upokojitve. Odbor je prepričan, da imajo socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe, skupaj z drugimi javnimi organi, ključno vlogo pri spodbujanju takšnih projektov.

2.   Uvod

2.1   Evropska komisija je 16. februarja (pozneje, kot je bilo načrtovano) objavila Belo knjigo – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine, in sicer po posvetovanjih na podlagi zelene knjige iz julija 2010. Čeprav je Komisija upoštevala več priporočil iz mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na to temo, ni spremenila svojega stališča glede rešitev, ki bi jih države članice morale sprejeti, da bi zagotovile trajnostne in varne pokojninske sisteme ob starajočem se prebivalstvu, ter poudarila, da je treba zmanjšati pokojninske izdatke, namesto da bi povečali prihodke za financiranje pokojnin. Priporočila je tudi prilagajanje upokojitvene starosti vse daljši življenjski dobi – vse to so predlogi, o katerih je Odbor že večkrat podal kritično mnenje.

2.2   Komisija se za podkrepitev svojega stališča o potrebi po pokojninski reformi opira na statistične podatke, ki lahko prikažejo zavajajočo sliko o problemih, ki jih predstavlja staranje prebivalstva. Graf 1 bele knjige na primer primerja napovedane trende glede števila ljudi, starejših od 60 let, in števila ljudi, starih 20–59 let, ter prikazuje, da naj bi se število ljudi iz prve starostne skupine v naslednjih dveh desetletjih vsako leto povečalo za 2 milijona, medtem ko naj bi se število ljudi iz druge starostne skupine vsako leto zmanjšalo v povprečju za milijon. Do leta 2020 bo zakonsko določena upokojitvena starost v večini držav članic 65 let ali več, kar pomeni, da bodo v skupini prebivalstva starejših od 60 let zaposleni in upokojenci. Odbor v skladu s prejšnjimi priporočili (1) meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju učinkov starajočega se prebivalstva na financiranje sistemov socialne varnosti uporabiti stopnjo ekonomske odvisnosti, saj ta natančno prikazuje dejanske zahteve po financiranju. Komisija to priznava v beli knjigi. EESO pri tem odobrava, da je v beli knjigi veliko večji poudarek kot v preteklih dokumentih Komisije namenjen pomenu trga dela in višji stopnji zaposlenosti za uspešno obvladovanje demografskih sprememb in s tem dosego osrednjih ciljev v zvezi s pokojninami. Žal pa to pripisovanje večjega pomena trgu dela ne vpliva vidno na osrednja priporočila v zvezi s pokojninami, ki so večinoma enaka kot v predhodnih dokumentih.

2.3   Komisija meni, da je uspeh pokojninskih reform v državah članicah odločujoč dejavnik za nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije in bo vplival na zmožnost EU, da doseže dva od ciljev strategije Evropa 2020 – dvig stopnje zaposlenosti na 75 % in zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi revščina, za vsaj 20 milijonov. Vendar pa je Odbor poudaril dejstvo (2), da ima lahko veliko od varčevalnih ukrepov, ki jih države članice sprejemajo za spopadanje s finančno in dolžniško krizo, negativne posledice za doseganje teh ciljev. Vse ukrepe za fiskalno stabilnost morajo zmeraj dopolnjevati naložbe, ki ustvarjajo nova delovna mesta, in ukrepi, ki spodbujajo rast.

2.4   Komisija želi državam članicam predlagati smernice za politike in pobude za obravnavo potreb po reformah, med drugim opredeljenih v priporočilih za posamezne države za leto 2011 v okviru evropskega semestra. Odbor obžaluje, da se ta priporočila nanašajo zlasti na povečanje zakonsko določene upokojitvene starosti in spremembo sistemov indeksacije pokojnin. Za nekatere države članice, ki imajo sklenjene začasne dogovore z MDS, Svetovno banko in Evropsko komisijo, so priporočila vsebovala rešitve, kot sta začasna zamrznitev ali celo znižanje vrednosti pokojnin.

3.   Splošne ugotovitve

3.1   Sedanji izzivi na področju pokojnin

3.1.1   Odbor se strinja s Komisijo, da sta vzdržnost in ustreznost pokojnin odvisna od stopnje podpore v obliki prispevkov, davkov in prihrankov. Vendar pa teh ne zagotavljajo le zaposleni, ampak tudi upokojenci sami. Drugače povedano, to morajo upoštevati vse dolgoročne napovedi glede ravnovesja med aktivnimi davkoplačevalci in upokojenimi upravičenci.

3.1.2   Javni pokojninski sistemi so glavni vir prihodkov upokojencev v skoraj vseh državah članicah. Zato je odločilnega pomena, da se zagotovi njihova trajnost in vzdržnost. Odbor meni, da se financiranje javnih sistemov lahko najbolje zagotovi z visoko stopnjo zaposlenosti in dodatnimi ukrepi financiranja, kakršne so sprejeli v nekaterih državah članicah (na primer proračunske subvencije, dodatni prihodki, rezervni skladi in skladi za stabilnost). Ti pokojninski sistemi temeljijo na načelu solidarnosti ter ustvarjajo solidarnost med generacijami in znotraj generacij, s čimer se pozitivno vpliva na socialno kohezijo. V nekaterih državah članicah poleg tega omogočajo, da se pokojninske pravice pridobivajo za čas brezposelnosti in prekinitve dela zaradi bolezni ali iz družinskih razlogov. Ti sistemi so se dokazano izkazali kot finančni stabilizatorji v finančni krizi leta 2008, čeprav so bile v nekaterih državah prizadete pokojnine posameznikov. Nasprotno so nekateri zasebni pokojninski naložbeni sistemi, ki so del svojega naložbenega portfelja investirali v nekatere zelo tvegane finančne proizvode, utrpeli velike izgube, posledica česar je bilo močno zmanjšanje pokojnin za veliko upokojencev. Nosilci odločitev morajo upoštevati učinek krčenja sredstev na globalno povpraševanje, saj socialna nadomestila niso samo "izdatki", temveč eni tretjini evropskega prebivalstva zagotavljajo sredstva za dejavnosti in potrošnjo.

3.2   Zagotavljanje finančne vzdržnosti pokojninskih sistemov

3.2.1   Komisija navaja, da bi se pokojnine v EU do leta 2060 v povprečju lahko povečale za 2,5 odstotne točke BDP. Odbor je že v enem od prejšnjih mnenj navedel, da državam članicam priporoča previdnost pri uporabi teh podatkov za promoviranje pokojninskih reform, saj veliko teh podatkov temelji na dolgoročnih predpostavkah, ki v nekaterih primerih nimajo trdne realne osnove. Vendar pa trenutno obstaja razlika v višini 9 odstotnih točk BDP v pokojninskih izdatkih držav članic, ki segajo od 6 % na Irskem do 15 % v Italiji. To ponazarja, da morda obstaja določena mera prožnosti pri sestavi javnih izdatkov, ne da bi to pomembno vplivalo na konkurenčnost držav članic, ki s cikličnega vidika lahko povzroči višje stroške sistemov socialne varnosti.

3.2.2   Države članice, ki so v zadnjem desetletju spremenile svoje pokojninske sisteme, so se pri tem usmerjale predvsem v nižanje izdatkov, in sicer z zvišanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in spremembo sistemov indeksacije pokojnin v prevladujoči ali edini indeks cen. Odbor meni, da ima lahko ta zadnja sprememba dolgoročne negativne posledice, pokojnine pa bi se močno spodkopavale. Sodeč po študiji Mednarodne organizacije dela (3) lahko razlika v višini 1 odstotne točke med povišanjem plač in povišanjem pokojnin v obdobju 25 let privede do zmanjšanja pokojnin za 22 %.

3.2.3   Nacionalni pokojninski sistemi ne delujejo ločeno od nacionalnih gospodarstev. Dejansko so podsistemi, ki so v interakciji z drugimi na nacionalni in svetovni ravni. Odbor zato meni, da bi države članice morale za zaščito finančne stabilnosti pokojninskih sistemov svoja prizadevanja v naslednjih desetletjih osredotočiti na povečanje prihodkov, ki pa se ga ne da doseči le s povečanjem števila zaposlenih plačnikov in podaljšanjem delovne dobe, temveč je zanj potrebno tudi boljše upravljanje javnih financ ter prizadevanja za boj proti davčni utaji in delu na črno. Trajnostna rast in visoka stopnja zaposlenosti bi ustvarila okolje, ki je naklonjeno pokojninskim sistemom. Da bi uresničili daljšo delovno dobo, so potrebne reforme trga dela, ki ustvarjajo pogoje, pod katerimi podjetja lahko zagotovijo kakovostna delovna mesta. Tudi spodobni delovni pogoji, ki spodbujajo usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, lahko prispevajo k višji stopnji rodnosti ter s tem pokojninske sisteme delno razbremenijo pritiska zaradi starajočega se prebivalstva. Obenem je treba pripraviti tudi ukrepe za povečanje pripravljenosti posameznikov, da delajo dlje, kamor sodita tudi pripravljenost na vseživljenjsko učenje in preventivno zdravstveno varstvo.

3.2.4   EESO v skladu s prejšnjim mnenjem izpostavlja, da pokojninske reforme (vključno s prehodom s sistema, ki temelji izključno na dokladnih načrtih, na mešane pokojninske sisteme, ki jih sestavljajo obvezni dokladni načrti in naložbeni sistemi), ki vodijo v spremembe financiranja pokojninskih sistemov, ki povečajo očitne in zmanjšajo implicitne obveznosti javnega sektorja, kratkoročno ne bi smele biti prikrajšane zaradi večjega očitnega javnega dolga (4). Zato bi morali razmisliti o reviziji pravil pakta za stabilnost in rast.

3.3   Ohranjanje ustreznosti pokojninskih dajatev

3.3.1   Komisija priznava, da bodo posledica izvedenih pokojninskih reform v večini držav članic nižje nadomestne stopnje pokojninskih sistemov. Pokojnine so glavni vir prihodkov starejših Evropejcev, zato Odbor meni, da bi morala biti ohranitev ustreznosti pokojnin, ki omogočajo dostojen življenjski standard, ena od prednostnih nalog držav članic.

3.3.2   Vlade morajo zagotoviti, da ima vsak starejši Evropejec primerno pokojnino. Odbor zato meni, da bi morale države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji razmisliti o celoviti opredelitvi primerne pokojnine.

3.3.3   Za prihodnje generacije upokojencev bo primernost njihovih dohodkov čedalje bolj odvisna od dodatnih naložbenih pokojninskih stebrov. Vendar pa Odbor poudarja, da so se nekatere države članice, ki so spodbujale obvezne naložbene pokojninske sheme, financirane s prenosom dela prispevkov iz javnega pokojninskega sistema, odločile te sheme opustiti, predvsem zaradi primanjkljaja, ki so ga ustvarile v javnih proračunih. Odbor podpira poklicne naložbene pokojninske sheme, ki jih oblikujejo in upravljajo delodajalci in predstavniki zaposlenih, ter poziva Komisijo, naj socialnim partnerjem zagotovi podporo za krepitev njihovih upravnih zmogljivosti na tem področju.

3.3.4   Glede na postopni prehod k dodatnim naložbenim pokojninskim načrtom, zlasti načrtom, povezanim z udeležbo na trgu dela, je izjemnega pomena, da države članice zagotovijo ustrezne pokojnine osebam, ki so bile v celotnem odraslem življenju izven trga dela. Zato je treba osebam, ki so izključene iz splošnega trga dela, na primer zaradi težke invalidnosti ali resnih in zapletenih socialnih problemov, zagotoviti zadostne pokojnine, da bi se izognili še večjim socialnim neenakostim v visoki starosti.

3.4   Dvig udeležbe žensk in starejših delavcev na trgu dela

3.4.1   Komisija poudarja, da bi lahko stopnja ekonomske odvisnosti ostala pod 80 %, če Evropa doseže zaposlitveni cilj, in sicer 75-odstotno stopnjo zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let iz strategije Evropa 2020, ter doseže dodaten napredek v naslednjih desetletjih. To pomeni, da bi pritisk na pokojninske sisteme zaradi starajočega se prebivalstva ostal sprejemljiv.

3.4.2   Odbor se ne strinja s stališčem Komisije, da bo fiksna upokojitvena starost povečala neravnotežja med delovnimi leti in leti v pokoju. Večina držav članic je s svojimi pokojninskimi reformami v zadnjih letih povezala pravico do predčasne upokojitve z dolžino delovne dobe, s čimer so bistveno zmanjšale število privilegiranih zaposlenih. Odbor meni, da bi bilo treba ohraniti sheme za predčasno upokojevanje, da bi zagotovili, da imajo delavci, ki so daljša obdobja delali na težkih ali nevarnih delovnih mestih ali ki so začeli delati zelo zgodaj, pred 18. letom, pravico do predčasne upokojitve.

3.4.3   Odbor je navedel svoja stališča v več mnenjih (5) o ključnih dejavnikih, ki jih države članice morajo upoštevati pri izvajanju reform, katerih cilj je daljše delovno obdobje, in izraža zadovoljstvo, da je Komisija precej teh stališč vključila v belo knjigo. Vendar pa Odbor meni, da je treba na ravni držav članic še veliko storiti, da bi zagotovili, da se delovna okolja ustrezno prilagodijo spretnostim in zdravstvenemu stanju starejših delavcev.

3.5   Vloga držav članic in EU na področju pokojnin

3.5.1   Odbor pozdravlja odločitev Komisije, da glede na razsežnost in povezano naravo makroekonomskih, socialnih in zaposlitvenih izzivov, povezanih s pokojninami, sprejme celovit pristop. Čeprav so države članice prvenstveno odgovorne za oblikovanje svojih pokojninskih sistemov, bi morala Komisija na ustvarjalen način uporabiti orodja, ki so ji na razpolago, in države članice odločno podpreti v procesu pokojninske reforme; ker pa se na splošno izogibamo vrnitvi v prejšnje stanje, bi bilo treba to izvesti brez vplivanja na pravice ali ustvarjanja novih pravil, ki bi izhajala iz trenutne recesije in ki bi lahko škodila interesom posameznikov potem, ko si bo gospodarstvo opomoglo. Komisija ima v okviru strategije Evropa 2020 in novega evropskega okvira upravljanja zadosti širok manevrski prostor za spodbujanje rešitev glede pokojninske reforme, ob upoštevanju dejstva, da pokojnine niso prihranki. Odbor Komisijo tudi spodbuja, naj si prizadeva izpolniti svojo namero glede uporabe dela ESS v programskem obdobju 2014–2020 za podporo projektov, katerih cilj je zaposlovanje starejših delavcev ali spodbujanje daljše delovne dobe. Sodelovanje socialnih partnerjev in organizirane civilne družbe pri izvajanju takšnih projektov mora biti predpogoj.

3.5.2   Glede na to, da bi se morale države članice, ki se soočajo z učinki starajočega se prebivalstva na njihove pokojninske sisteme, osredotočiti predvsem na zaposlovanje in rast delovne produktivnosti, Odbor priporoča, da se vse politike, ki jih vlade nameravajo izvajati, podprejo s predhodnim soglasjem socialnih partnerjev.

3.6   Potreba po pokojninskih reformah

3.6.1   V zvezi s priporočili glede pokojninske reforme, ki jih je Komisija izrekla državam članicam v okviru letnih pregledov rasti za leti 2011 in 2012, Odbor meni, da:

a.	je treba dvig dejanske upokojitvene starosti zagotoviti s politikami – v pogajanjih s socialnimi partnerji – za spodbujanje daljše delovne dobe in ne s samodejnimi mehanizmi za povečanje zakonsko določene upokojitvene starosti, kakor je to priporočila Komisija;

b.	bi morali pri omejevanju dostopa do predčasnega upokojevanja upoštevati posebne razmere nekaterih kategorij delavcev, zlasti tistih, katerih delo je bilo posebej težko in nevarno, ter tistih, ki so poklicno pot začeli zelo zgodaj (pred 18. letom starosti);

c.

se dejanska upokojitvena starost lahko na najboljši način dvigne s podaljšanjem delovne dobe z boljšim dostopom do programov usposabljanja, prilagajanjem delovnih mest bolj raznoliki delovni sili, razvijanjem zaposlitvenih možnosti za starejše delavce, podpiranjem aktivnega in zdravega staranja ter odpravljanjem pravnih ali drugih ovir za zaposlitev starejših delavcev;

d.	bi bilo treba zakonsko določeno upokojitveno starost za moške in ženske izenačiti v okviru roka, ki upošteva posebne razmere na trgu dela posameznih držav članic; posebno pozornost je treba nameniti odpravi razlik pri pokojninskih pravicah moških in žensk;

e.

bi bilo treba v sodelovanju s socialnimi partnerji spodbujati razvoj dodatnega pokojninskega varčevanja, zlasti v obliki poklicnih pokojninskih sistemov, saj so se v finančni krizi izkazali kot varnejši od drugih oblik naložbenih sistemov, in zasebnega pokojninskega varčevanja s ciljno usmerjenimi davčnimi spodbudami, zlasti za tiste, ki si takšnih storitev ne morejo privoščiti.

3.7   Uskladitev trajanja delovne dobe in pokoja

3.7.1   Odbor meni, da lahko države članice podprejo dvig dejanske upokojitvene starosti, kar pomeni daljše delovno obdobje, in sicer z aktivnimi ukrepi za spodbujanje prostovoljnega podaljšanja delovne dobe. Samodejni dvig zakonsko določene upokojitvene starosti na podlagi predvidenega dviga pričakovane življenjske dobe bi se lahko izkazal kot kontraproduktiven, saj bi se številni starejši delavci, zlasti tisti z zdravstvenimi težavami, odločili za druge stebre socialne varnosti (6).

3.7.2   Odbor se strinja s Komisijo, da pokojninske reforme ne bi smeli izvesti tako, da bodo stroške nosile generacije mlajših delavcev ali le trenutni upokojenci. Države članice lahko izvedejo reformne ukrepe, ki ne bodo prizadeli interesov delavcev ali upokojencev.

3.7.3   Odbor državam članicam priporoča, da izvajajo ukrepe za omejitev dostopa do predčasnega upokojevanja ob ustreznem upoštevanju interesov delavcev, ki so daljša obdobja delali na težkih ali nevarnih delovnih mestih ali ki so začeli delati zelo zgodaj (pred 18. letom). Za številne delavce v teh skupinah bi omejitev dostopa do predčasnega upokojevanja dejansko pomenila odpravo njihovih pokojninskih pravic. Komisija priznava, da imajo delavci iz teh skupin nižjo pričakovano življenjsko dobo in slabše zdravje v primerjavi z drugimi delavci. Za takšne ureditve morajo biti še naprej pristojne države članice v skladu s svojimi praksami in pogoji, temeljiti pa morajo na sporazumih s socialnimi partnerji.

3.7.4   Odbor priznava stališče Komisije v zvezi s tem, da se morajo reformni procesi v državah članicah osredotočati na spodbujanje daljše delovne dobe. Zgolj z dvigom zakonsko določene upokojitvene starosti ali s spremembo sistema indeksacije bi lahko več milijonov upokojencev pristalo pod pragom revščine.

3.7.5   Sodeč po poročilu Eurostata (7) je več kot 35 % delavcev, starih od 50 do 69 let, pripravljenih delati po 65. letu starosti. Odbor se seznanja s stališčem Komisije, da je odprava ovir za daljšo delovno dobo med drugim ena od rešitev za države članice.

3.7.6   Komisija priznava, da se zmanjšanja pokojninskih razlik med moškimi in ženskami ne da doseči le z izenačitvijo upokojitvene starosti, in priporoča, da države članice uporabijo mešanico pokojninskih in zaposlitvenih politik za odpravo teh razlik. Odbor v okviru pregleda pokojninske zakonodaje EU Komisijo poziva, naj razmisli o uvedbi določb, katerih cilj je odprava razlik med spoloma.

3.8   Razvoj dodatnega zasebnega pokojninskega varčevanja

3.8.1   Odbor pozdravlja odločitev Komisije, da okrepi pokojninsko zakonodajo EU. Vendar pa meni, da pri tem ne bi bilo treba upoštevati le vidikov, ki se nanašajo na čezmejne dejavnosti, povezane s pokojninskimi skladi, in mobilnost delavcev, ampak tudi vprašanja nadzora in pregleda pokojninskih organov, upravnih stroškov ter obveščanja in varstva potrošnikov.

3.8.2   Odbor odobrava predlog Komisije o razvoju službe za sledenje pokojnin za vso EU z medsebojno povezavo služb na nacionalni ravni. To bi resnično koristilo ljudem, ki so delali v več državah članicah.

3.8.3   Bela knjiga nima pravega pristopa k podpori stroškovno učinkovitega zagotavljanja poklicnih pokojnin in s tem k njihovi rasti v prihodnosti. Odbor zlasti ne podpira navedenega cilja pregleda direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (Direktiva IORP), da bi "ohranili enotne okvirne pogoje s Solventnostjo II". Takšni ukrepi se ne morejo utemeljiti s potrebo po ustvarjanju enotnih okvirnih pogojev s skladi pokojninskega zavarovanja, saj ti delujejo drugače. V večini primerov pokojninski skladi ne delujejo na maloprodajnih trgih in/ali so neprofitne organizacije. Načeloma jih zagotavljajo delodajalci ali skupina delodajalcev v sektorju, medtem ko se lahko proizvodi pokojninskega zavarovanja zagotovijo tudi posameznikom. Pokojninski skladi imajo kolektivni značaj (odvisni so od kolektivne pogodbe). Vendar pa Odbor podpira zavezanost Komisije, da uvede posebej oblikovane ukrepe za zaščito sredstev pokojninskih skladov.

3.8.4   Ob javnih pokojninskih sistemih so se razvili tudi dodatni kolektivni dopolnilni sistemi. Slednji predstavljajo dodaten vir dohodkov za upokojence, zato bi jih bilo treba razširiti na vse delavce. Vendar pa ne bi smeli biti alternativa plačilu javnih pokojnin, in ker temeljijo na kolektivnih pogodbah, jih nikakor ne bi smeli ogrožati. Vsi zaposleni v sektorju ali podjetju bi morali imeti dostop do teh dodatnih sistemov, ki moške in ženske tudi enako obravnavajo. Poleg tega je pomembno, da se v izvajanje in spremljanje upravljanja teh sistemov vključijo socialni partnerji. Poleg dopolnilnih pokojninskih sistemov, ki običajno delujejo kot naložbeni skladi, bi si socialni partnerji morali prizadevati tudi, da najdejo rešitve za kritje nekaterih drugih tveganj, ki pogosto zmanjšajo prihodnje pokojninske dohodke (kot so tveganja med celim življenjskim obdobjem, v obdobjih bolezni ali celo brezposelnosti ali odsotnosti pri delu iz družinskih razlogov), da bi zagotovili primerno raven prihodnjih pokojnin.

3.9   Uvedba instrumentov EU

3.9.1   Odbor poziva Komisijo, naj izkoristi vse razpoložljive pravne, finančne in usklajevalne instrumente ter države članice podpre v prizadevanjih za zagotovitev ustreznih in varnih pokojninskih sistemov. Za zagotovitev doseganja navedenih ciljev je ključnega pomena tudi, da se v vse stopnje oblikovanja in izvajanja politik pokojninske reforme ter posvetovanja o njih vključijo organizacije civilne družbe in socialni partnerji. Obenem je treba vsakič, ko se predlaga uredba EU, ki ni neposredno povezana s pokojninskimi sistemi, vključiti oceno njenega vpliva na pokojninske sisteme (zlasti oceno njihove stabilnosti in ravni pokojnin v prihodnosti).

---

(1)  UL C 318, 29.10.2011, str. 1–8.

(2)  UL C 143, 22.5.2012. str. 23–28.

(3)  MOD: Pokojninska reforma v centralni in vzhodni Evropi, str. 16, ISBN 978-92-125640-3 (spletni pdf).

(4)  Takšno stanje prevladuje v nekaterih državah članicah, ki so oblikovale dodatne pokojninske sisteme in jih delno financirajo iz javnih pokojninskih skladov.

(5)  UL C 318, 29.10.2011, str. 1–8. UL C 161, 13.7.2007, str. 1–8. UL C 44, 11.2.2011, str. 10–16.

(6)  UL C 84, 17.3.2011, str. 38–44.

(7)  Aktivno staranje in medgeneracijska solidarnost – statistični pregled Evropske unije 2012, str. 57.

---

---