4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/108

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost

COM(2011) 750 final – 2011/0365 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za migracije in azil

COM(2011) 751 final – 2011/0366 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o Skladu za migracije in azil ter o instrumentu za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja

COM(2011) 752 final – 2011/0367 (COD)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta finančne podpore na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter kriznega upravljanja v okviru Sklada za notranjo varnost

COM(2011) 753 final – 2011/0368 (COD).

1.1

Predlogi Evropske komisije o proračunu za notranje zadeve 2014–2020 so temeljnega pomena za oblikovanje območja varnosti, svobode in pravice kot tudi za Evropo, ki bo bolj odprta, varna in solidarna. EESO se strinja, da se v proračunu zagotovi večji pomen Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost.

1.2

Odbor meni, da Evropska unija prispeva pomembno dodano vrednost tem politikam, saj so upravljanje migracijskih tokov, azila in groženj varnosti področja, ki jih države članice ne morejo obravnavati same.

1.3

Odbor podpira predlog Komisije, v katerem se predlagata delitev upravljanja in ciljno usmerjen pristop s pripravo večletnih programov v okviru političnega dialoga na visoki ravni, da se zagotovi, da bodo nacionalni programi v skladu s cilji in prednostnimi nalogami politike EU.

1.4

Izrednega pomena je, da vsi financirani ukrepi temeljijo na politikah (cilji območja svobode, varnosti in pravice), zagotavljajo evropsko dodano vrednost in prispevajo k doseganju političnih ciljev EU.

1.5

EESO pozdravlja prizadevanja Evropske komisije za poenostavitev finančnih instrumentov prek oblikovanja obeh skladov, za migracije in azil (1) ter za notranjo varnost (2), skupaj s horizontalno uredbo s sklopom skupnih pravil o načrtovanju, poročanju, finančnem poslovodenju, nadzoru in ocenjevanju (3).

1.6

EESO podpira skupni horizontalni okvir, ki pomeni pomembno poenostavitev obstoječega sistema ter zagotavlja več prožnosti v finančnem poslovodenju in njegovem izvajanju kot tudi okrepljen sistem spremljanja in ocenjevanja.

1.7

EESO podpira predlog Komisije za določitev osnovnega zneska in variabilnega ali prilagodljivega zneska pri razporejanju finančnih sredstev med državami članicami.

1.8

Izboljšati je treba sisteme ocenjevanja rezultatov z uporabo ustreznih kazalnikov, zaradi česar je treba financirati neodvisne dejavnosti raziskovalnih središč in organizacij civilne družbe.

1.9

Odbor soglaša, da mora biti načelo partnerstva podlaga za nacionalne programe, vendar meni, da je treba izboljšati sisteme sodelovanja vseh akterjev: nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti, organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev. Načelo partnerstva mora biti določeno v uredbah, tako da ne bo odvisno od nacionalnih pravil in praks.

1.10

EESO, ki pri razvoju politik priseljevanja in azila sodeluje z drugimi institucijami EU, aktivno sodeluje v dejavnostih evropskega foruma o vključevanju. Zato poudarja pomen Sklada za migracije in azil za vključevanje priseljencev in beguncev ter meni, da je treba politike vključevanja dopolnjevati tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada.

1.11

Odbor predlaga, da se povečajo finančna sredstva za "ukrepe Unije", saj prispevajo pomembno evropsko dodano vrednost. Za te ukrepe je treba nameniti 20 % sredstev sklada, Komisija pa mora vzpostaviti dialog z EESO in evropskim forumom o vključevanju, pri čemer mora upoštevati, da je treba s tem finančnim instrumentom okrepiti dejavnosti foruma in podpreti evropske mreže civilne družbe in socialnih partnerjev.

1.12

EESO je predlagal, da se na nacionalni, regionalni in lokalni ravni oblikujejo forumi in platforme, pri katerih bodo sodelovale organizacije priseljencev in organizacije civilne družbe. Te dejavnosti je treba financirati s sredstvi iz Sklada za migracije in azil.

1.13

EESO meni, da je treba politike vključevanja, katerih pristop je usmerjen v zmanjšanje socialne izključenosti evropskih državljanov, manjšin in priseljencev, dopolnjevati tudi s sredstvi Evropskega socialnega sklada.

1.14

Evropa mora odločno ukrepati proti naraščanju rasizma in ksenofobije, ki se izražata v odnosu do oseb priseljenskega izvora. Institucije Unije morajo biti zelo dejavne v boju proti tem ravnanjem in ideologijam.

1.15

V vseh ukrepih, ki se financirajo iz Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost, je treba v celoti zagotoviti varstvo človekovih pravic in spoštovanje Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

1.16

Odbor izraža željo, da se izboljša ravnovesje med svobodo in varnostjo. Evropska unija mora ostati svobodna in odprta družba, ki temelji na pravni državi, in ne sme nikoli žrtvovati vrednot svobode in varstva temeljnih pravic.

1.17

EESO meni, da je treba na podlagi uredbe zagotoviti dejavnejšo vlogo organizirane civilne družbe pri ocenjevanju učinka, uspešnosti in dodane vrednosti pobud in ukrepov, predvidenih v evropski strategiji notranje varnosti.

2.1

Odbor na splošno podpira pobude in proračunske postavke, ki jih predlaga Komisija, ter se zavzema za krepitev načela partnerstva.

2.2

EESO se posebno zanima za predloge glede Sklada za migracije in azil in predlaga, da v pogajanjih v okviru Sveta države članice odobrijo zneske, ki jih predlaga Komisija, in jih ne zmanjšajo, saj morajo biti za področja azila, migracij in vključevanja ter temeljnih človekovih pravic zlasti v obdobju gospodarske krize na voljo potrebna sredstva.

2.3

Za razliko od trenutne proračunske ureditve bo vloga Evropskega parlamenta odločilna, saj gre za sozakonodajalca, ki lahko demokratično oceni vse pobude in zagotovi evropsko dodano vrednost.

2.4

EESO meni, da mora EP okrepiti evropsko razsežnost političnih prednostnih nalog, za katere so predvidena finančna sredstva, tudi na nacionalni ravni. Prav tako mora v političnem procesu potrjevanja uredb olajšati sodelovanje organizirane civilne družbe, in sicer prek načela partnerstva ter oblikovanja forumov in platform, kot tudi izvajanje neodvisnih ocen.

2.5

EESO pozdravlja nove določbe uredbe, ki lajšajo dostop civilne družbe do subvencij, vendar priporoča večjo prožnost postopkov, da se z nižjimi upravnimi in finančnimi obremenitvami omogoči tudi udeležba manjših organizacij.

2.6

Civilna družba prispeva pomembno dodano vrednost k določitvi potreb na podlagi neodvisnih poročil in k izvajanju študij in ocen politik. Organizacije civilne družbe imajo veliko izkušenj in poznajo razmere na lokalni ravni, zato poznajo tudi način izvajanja ukrepov.

2.7

EESO meni, da je načelo partnerstva osrednji element novega finančnega okvira, ki mora zagotoviti večjo vključenost vseh akterjev: nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev.

2.8

Načelo partnerstva je treba upoštevati v vseh fazah, od priprave in izvajanja do spremljanja in ocenjevanja dodeljenih finančnih sredstev, z vključitvijo držav članic in ukrepov EU (4).

2.9

EESO podpira to, da morajo države članice na podlagi finančne uredbe vzpostaviti partnerstva s pristojnimi institucijami in organi za razvoj in izvajanje nacionalnih programov. Med navedene institucije in organe je treba vključiti regionalne in lokalne oblasti, civilno družbo (nevladne organizacije, organizacije priseljencev in socialne partnerje) in mednarodne organizacije (Visoki komisariat ZN za begunce – UNHCR, Mednarodna organizacija za migracije itd.).

3.1

EESO opozarja, da je "političen dialog" ključen za določitev prednostnih nalog nacionalnih programov, vendar meni, da morajo biti v dialogu poleg Evropske komisije in držav članic udeleženi vsi evropski institucionalni akterji (EP, EESO in OR).

3.2

V okviru političnega dialoga je treba zagotoviti konkretno vlogo EESO in evropskega foruma o vključevanju, da se določijo prednostne naloge in cilji financiranja ter premostijo ovire. Forum in EESO lahko povečata evropsko dodano vrednost Sklada za migracije in azil pri večletnem načrtovanju, ki ga izvaja posamezna država članica.

3.3

S forumom in EESO se je treba prav tako posvetovati pri določanju prednostnih nalog nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov, ki so v posebnem interesu Evropske unije, kot tudi pri vmesnih pregledih posebnih ukrepov. Evropska komisija mora v okviru "ukrepov Unije" vzpostaviti tudi partnerstvo s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami.

3.4

EESO prav tako predlaga, da se v novem finančnem okviru zagotovi, da bodo vse države članice na nacionalni ravni organizirale strukturiran in pluralen dialog s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, da se jim omogoči pomembna vloga pri določanju nacionalnih prednostnih nalog pred dialogom z Evropsko komisijo.

4.1

EESO meni, da je treba razširiti finančno sposobnost "ukrepov Unije", ki so sredstva, namenjena dejavnostim v okviru političnih prednostnih nalog (podpora zakonodaji in političnemu usklajevanju), kot tudi projektov, pri katerih sodelujejo organizirana civilna družba in socialni partnerji. EESO zato soglaša, da mora Evropska komisija razpolagati z 20 % celotnega proračuna Sklada za migracije in azil. Komisija mora za upravljanje tega proračuna vzpostaviti dejavnejši dialog z EESO, forumom in organizacijami civilne družbe.

4.2

EESO podpira predlog Komisije, v skladu s katerim bi finančni prispevek v okviru nacionalnih programov pokrival 75 % vseh upravičenih stroškov projekta, ki se lahko sofinancirajo tudi z javnimi ali zasebnimi sredstvi.

4.3

Prav tako pozdravlja, da se lahko prispevek zviša na 90 % v skladu z opredeljenimi strateškimi prednostnimi nalogami v vsaki posamezni uredbi ali "v ustrezno utemeljenih razmerah, in zlasti če projektov sicer ne bi bilo mogoče izvesti in tako ne doseči ciljev nacionalnega programa". Tukaj je treba prednost dati podpori ukrepom in projektom, ki jih izvajajo manjše nevladne organizacije.

4.4

EESO soglaša s ciljem poenostavitve in zmanjšanja upravne obremenitve kot tudi z dajanjem prednosti spremljanju in ocenjevanju programov in projektov na nacionalni in evropski ravni. Ključno je izvesti neodvisno in bolj kakovostno oceno v sodelovanju z organizirano civilno družbo, ter v ta namen zagotoviti potrebna finančna sredstva.

4.5

Komisija bo na podlagi poročil o oceni, ki jih bodo pripravile države članice (eno vmesno poročilo leta 2017 in drugo naknadno leta 2023), Evropskemu parlamentu, Svetu, EESO in OR predstavila poročilo o izvajanju in učinkih uredbe. EESO meni, da bi bilo treba preučiti vlogo civilne družbe v ocenjevanju, zato bo Komisiji predlagal organizacijo strukturiranega sistema posvetovanj in sklic konference.

4.6

EESO podpira predlog Komisije za določitev osnovnega zneska in variabilnega ali prilagodljivega zneska pri razporejanju finančnih sredstev med državami članicami. V zvezi s prilagodljivim zneskom EESO meni, da je bistveno, da vsaka država članica pripravi letni program, ki bo povezan s prednostnimi nalogami EU in bo vključeval sodelovanje z drugimi državami članicami.

4.7

Kar zadeva Sklad za migracije in azil, EESO meni, da bi bilo treba kot prednostni ukrep, ki se financira kot variabilen znesek, izrecno vključiti ustanovitev nacionalnih, regionalnih in lokalnih forumov in/ali platform za priseljevanje in vključevanje, v katerih bodo sodelovale organizacije civilne družbe.

4.8

Prav tako je potrebno več preglednosti pri dodeljevanju odstotkov sredstev sklada za vsak posamezen cilj, da se tako vzpostavi ravnovesje na nacionalni ravni.

4.9

Finančna sredstva za "ukrepe Unije" morajo biti namenjena ne samo nujni pomoči, evropski mreži za migracije, tehnični pomoči in določenim operativnim nalogam, ki jih izvajajo agencije Unije, temveč tudi podpori evropskemu forumu o vključevanju ter evropskim mrežam civilne družbe in socialnih partnerjev.

4.10

EESO ne soglaša s predlogom Komisije, da je treba financirati samo tiste raziskovalne projekte, ki veljajo za "inovativne" z vidika njihovega izvajanja s strani organov kazenskega pregona. Še naprej je treba podpirati raziskovalne projekte, v katerih sodelujejo civilna družba, socialni partnerji in nevladne organizacije in v okviru katerih se ocenjujejo varnostne politike in politike priseljevanja ter njihov vpliv na temeljne pravice.

5.1

EESO podpira prožnost iz predloga Komisije, kar zadeva upravičence, ter poudarja, da je treba zagotoviti, da se bodo financirani ukrepi lahko uporabljali za široko skupino prejemnikov, ki ne vključuje samo državljanov tretjih držav z zakonitim prebivališčem v EU. O tem vprašanju je potekala obsežna razprava v evropskem forumu o vključevanju in v okviru mnenj EESO.

5.2

EESO izraža željo, da bi Sklad za migracije in azil omogočal izvajanje dejavnosti, ki so namenjene vsakomur, ne glede na njihov status, vključno s priseljenci brez dokumentov; s tega vidika pozdravlja predlog Komisije za razširitev skupine upravičencev ukrepov, saj je to edini način za financiranje prizadevanj socialnih partnerjev in nevladnih organizacij, ki so dejavni na področju vključevanja oseb "brez dokumentov".

5.3

Vendar EESO nasprotuje predlogu Komisije, da se v področje uporabe ukrepov vključijo državljani države članice s priseljenskim poreklom, "kar pomeni, da je vsaj eden od staršev (tj. mati ali oče) državljan tretje države", saj lahko privede do diskriminacije, ker za državljane držav članic ne veljajo programi ali preskus vključenosti kot pogoj za pridobitev pravice do bivanja in prostega gibanja, saj bi bilo to v nasprotju z načelom enake obravnave, ki ga zagotavlja status državljana Unije.

5.4

EESO meni, da je Sklad za migracije in azil instrument, usmerjen v financiranje politik vključevanja in sprejema oseb, ki so nedavno prispele v Evropo. Za preprečevanje socialne izključenosti in pomanjkanja možnosti nekaterih evropskih državljanov, ki so potomci oseb s priseljenskim poreklom, ali državljanov Skupnosti, ki bivajo v državi članici, ki ni njihova matična država, ima EU primernejše finančne instrumente, npr. Evropski socialni sklad.

5.5

Programi za zaščito posebno ranljivih oseb morajo imeti pri financiranju prednost, zlasti kar zadeva mladoletne osebe brez spremstva, nosečnice ter žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja.

6.1

EESO podpira obsežnejše obveščanje, objavljanje in preglednost v novem finančnem okviru. Treba je zagotoviti, da bodo države članice in pristojni organi zagotavljali dostop do informacij o nacionalnih programih (prek vzpostavitve spletnega portala).

6.2

Vendar poenostavitev postopkov ne sme pomeniti manj preglednosti. Novi okvir mora povečati raven preglednosti pri izvajanju programov in ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

7.1

EESO meni, da mora finančni okvir povečati varstvo človekovih pravic v vseh ukrepih, saj Listina EU o temeljnih pravicah pozitivno vpliva na politike notranje varnosti, azila in migracij. Odbor je že pripravil mnenje na lastno pobudo (5), v katerem je pozval k zaščiti človekovih pravic v okviru politik priseljevanja, azila, vračanja in upravljanja meja.

7.2

EESO meni, da je treba v uredbah o Skladu za migracije in azil ter Skladu za notranjo varnost zagotoviti, da se bodo v vseh ukrepih in projektih, ki jih financira EU, strogo spoštovale temeljne pravice oseb in da bodo pravice, predvidene v Listini, dejansko zaščitene.

7.3

Agencija za temeljne pravice na Dunaju bi morala imeti dejavno in konkretno vlogo pri ocenjevanju skladnosti politik in ukrepov, ki jih financira EU, ter temeljnih pravic. Nevladne organizacije lahko imajo ključno vlogo pri ocenjevanju učinka nacionalnih, regionalnih in lokalnih ukrepov na izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah.

7.4

Evropski forum o vključevanju lahko prav tako oceni skladnost politik vključevanja in varstva temeljnih pravic in nediskriminacije.

8.1

Nova uredba namenja posebno pozornost izrednim in kriznim razmeram. EESO se strinja s predlogom Komisije za zagotavljanje prožne sposobnosti ukrepanja na evropski ravni, z zadostnimi finančnimi viri za izredne razmere.

8.2

EESO podpira pobudo Komisije, da morajo biti na voljo sredstva, ki jih je mogoče hitro sprostiti v primeru "kriznih razmer na področju migracije" ali za soočanje "z nujnimi in posebnimi potrebami v izrednih razmerah", in da se lahko v mejah razpoložljivih sredstev pomoč zviša na 100 % upravičenih stroškov.

8.3

Vendar Odbor predlaga, da se ta sredstva v glavnem namenijo odzivanju na humanitarno krizo, saj mora biti solidarnost v prvi vrsti namenjena zaščiti in varnosti prizadetih oseb.

8.4

Prav tako je treba zagotoviti, da bodo države članice in organi Skupnosti tudi v izrednih razmerah spoštovali skupna jamstva, standarde in pravice, predvidene v evropskem pravu.

8.5

EESO prav tako soglaša z oblikovanjem mehanizma za izredne razmere, ki bo EU omogočil, da v primeru obsežnih naravnih nesreč, terorističnih ali kibernetskih napadov financira hitro začetno posredovanje v sodelovanju z državami članicami.

9.1

Glede na to, da je zunanja razsežnost teh politik zdaj prednostna naloga, mora biti po mnenju EESO financiranje ukrepov v skladu z notranjimi in zunanjimi prednostnimi nalogami EU na teh področjih.

9.2

Pri določanju političnih prednostnih nalog in dogovarjanju o njih je treba izboljšati sodelovanje med GD HOME in Evropsko službo za zunanje delovanje. To bo omogočilo, da bodo politike in projekti, ki se financirajo iz novega proračunskega okvira, dopolnjevali politike za razvoj in zunanje odnose EU, ne pa jim nasprotovali. Izboljšati je treba sodelovanje prek sporazumov med EU in tretjimi državami, vendar se pomoč za razvoj ne sme pogojevati s sporazumi na področju vračanja in mejnega nadzora.

9.3

Cilj zunanje razsežnosti teh politik mora biti izboljšanje notranje varnosti in razvoja tretjih držav. Zunanja politika in pomoč za razvoj je najbolj skladen okvir za zunanjo razsežnost politik azila, migracij in notranje varnosti (6).

9.4

EESO predlaga, da se sredstva Sklada za migracije in azil ter Sklada za notranjo varnost uporabijo tudi za izboljšanje razvoja na področju človekovih pravic in pravne države, zlasti zato, da tretje države okrepijo svoje azilne sisteme in spoštovanje mednarodnih pravil.

9.5

Prav tako je treba upoštevati, da sosednjim državam EU ni treba prevzeti vseh stroškov azilnih postopkov za osebe, ki prehajajo prek njihovega ozemlja. EU mora pri tem sodelovati prek skladov.

10.1

EESO soglaša s predlogom Komisije, da je treba politike vključevanja razvijati na lokalni in regionalni ravni prek jezikovnih tečajev, orientacijskih tečajev, udeležbe v družbenem in javnem življenju, spodbujanja medkulturnega dialoga ter enake obravnave pri dostopu do blaga in storitev. Ključno je, da ukrepe upravljajo nevladne organizacije ter lokalne in regionalne oblasti.

10.2

Odbor je pripravil mnenje na lastno pobudo (7) z enakim predlogom ter organiziral konferenco v Valencii z različnimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter številnimi organizacijami civilne družbe. Ta pristop je podprl tudi evropski forum o vključevanju.

10.3

Posebno pozornost je treba nameniti ukrepom in projektom, ki upoštevajo, da je vključevanje dvosmerni in dinamični socialni proces vzajemnega prilagajanja.

10.4

EESO podpira predlog Komisije, da morajo biti evropski skladi usmerjeni v konkretne cilje in da se ne smejo uporabljati za financiranje nacionalnih programov, ki niso povezani z evropskimi (8).

10.5

Odbor meni, da se sredstva Sklada za migracije in azil ne smejo uporabljati za financiranje nacionalnih programov, pri katerih se ne spoštujejo človekove pravice ali ki so v nasprotju s skupnimi splošnimi načeli vključevanja. EESO nasprotuje temu, da nekatere države članice uporabljajo "preskus vključenosti" za podaljšanje dovoljenj za bivanje, združevanje družine ali dostop do javnega blaga in storitev.

10.6

Odbor je v drugih mnenjih (9) opozoril, da je treba povečati komplementarnost foruma o vključevanju in Evropskega socialnega sklada pri financiranju nekaterih programov.

11.1

EESO se strinja s prednostnimi nalogami skupnega evropskega azilnega sistema in zlasti z ukrepi podpore za izboljšanje pogojev sprejema in vključevanja ter azilnih postopkov in za povečanje zmogljivosti držav članic.

11.2

Odbor predlaga, da se del sredstev nameni projektom in dejavnostim, namenjenim temu, da države članice izpolnijo svoje obveznosti na področju mednarodne zaščite in izvajajo evropsko zakonodajo.

11.3

EESO meni, da je treba dati prednost financiranju ocenjevanja politik azila držav članic, ki so zlasti namenjene izboljšanju postopkov in kakovosti zaščite beguncev in prosilcev za azil.

11.4

EESO podpira razvoj programa za ponovno naselitev, namenjenega selitvi beguncev iz držav zunaj EU in njihovi naselitvi v EU.

11.5

Odbor podpira tudi program premestitve znotraj EU, z zagotavljanjem finančnih pobud državam članicam, ki v programu sodelujejo.

11.6

Evropski urad za podporo na področju azila na Malti mora imeti jasen mandat za ocenjevanje nacionalnih azilnih sistemov in njihove skladnosti z obveznostmi evropskega in mednarodnega prava in temeljnimi pravicami. To oceno je treba izvesti v sodelovanju s civilno družbo in Visokim komisariatom ZN za begunce (UNHCR).

12.1

EESO se strinja s pristopom, da se Skladu za migracije in azil omogoči financiranje ukrepov "za razvoj zmogljivosti", kot sta priprava strategij, ki spodbujajo zakonite migracije prek prožnih in preglednih postopkov sprejema, in izboljšanje zmogljivosti držav članic za razvoj in oceno njihovih politik priseljevanja.

13.1

Odbor je pripravil posebno mnenje (10), v katerem navaja, da morajo partnerstva za mobilnost in migracije vključevati štiri stebre: organizacijo in lajšanje zakonitih migracij in mobilnosti; preprečevanje in zmanjševanje nezakonitih migracij in trgovine z ljudmi; spodbujanje mednarodne zaščite in krepitev zunanje razsežnosti azilne politike; ter maksimiranje razvojnega učinka migracij in mobilnosti.

14.1

EESO meni, da je treba dati prednost prostovoljnemu vračanju skupaj s sistemi podpore, zato podpira predlog Komisije, da se v nacionalnih ukrepih uvedejo programi za prostovoljno vračanje.

14.2

Sredstva sklada je treba uporabiti za zagotavljanje podpornih sistemov za prostovoljno vračanje, ki bodo omogočali, da bo vrnitev pozitivna za osebe in za državo izvora.

14.3

Kadar se izjemoma uvedejo postopki prisilnega vračanja, je treba v celoti spoštovati človekove pravice, ob upoštevanju priporočil Sveta Evrope (11).

14.4

Vendar Odbor nasprotuje uporabi evropskih sredstev za financiranje operacij prisilnega vračanja, pri čemer civilna družba za nekatere meni, da nasprotujejo Listini EU o temeljnih pravicah.

15.1

Prednostna naloga je podpirati policijsko sodelovanje pri preprečevanju čezmejnega kriminala in boju proti organiziranemu kriminalu. EESO podpira ukrepe za izboljšanje sodelovanja med organi pregona ter delo Europola.

15.2

EESO soglaša s predlogom Komisije za izboljšanje policijskega sodelovanja, preprečevanja in boja proti čezmejnemu kriminalu v EU, zlasti ukrepe za izboljšanje sodelovanja med organi pregona v boju proti organiziranemu kriminalu. Bistveno je, da so vse prednostne naloge usmerjene v krepitev vzajemnega zaupanja med organi pregona, vključno vidiki v zvezi s pravno državo.

15.3

Uporabiti je treba sredstva za izboljšanje in razvoj kakovosti in preglednosti skupnih metodologij, ki se na evropski ravni uporabljajo pri določanju groženj in tveganj za varnost v Evropi, kot so delo Europola in njegova poročila o organiziranem kriminalu.

15.4

Evropska unija mora izboljšati boj proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo z nezakonito trgovino z ljudmi, pri čemer je treba upoštevati, da so zlasti ranljive meje v Sredozemlju in vzhodni Evropi.

15.5

EESO se strinja, da mora Sklad za notranjo varnost podpirati države članice pri mejnem nadzoru, da se poveča njihova učinkovitost, pri čemer je treba upoštevati, da je mejni nadzor javna storitev, vendar meni, da mora biti to sodelovanje, vključno z ukrepi, ki jih usklajuje Frontex, pregledno in povezano z Zakonikom o schengenskih mejah in Listino EU o temeljnih pravicah.

15.6

EESO se strinja, da je treba državam članicam pomagati pri boljšem izvajanju schengenskega pravnega reda, vključno z vizumskim sistemom in uvedbo integriranega sistema upravljanja meja. Ključno je zagotoviti, da vse države članice skladno izvajajo skupna pravila nadzora meja ter spoštujejo temeljne pravice in načelo prostega pretoka oseb.

15.7

EESO meni, da bi bilo treba proračunska sredstva, namenjena evropskim agencijam za notranjo varnost, zlasti Europolu, Eurojustu, Frontexu itd., povezati z večjim demokratičnim nadzorom nad dejavnostmi teh agencij, ki ga izvaja Evropski parlament, zlasti nadzorom nad tistimi nalogami, pri katerih se lahko pojavi več težav z vidika Listine EU o temeljnih pravicah, kot so na primer njihove operativne pristojnosti na nacionalni ravni, izmenjava in uporaba osebnih podatkov, kakovost informacij, ki se izmenjajo z nacionalnimi organi in tretjimi državami, ter objektivnost njihove analize tveganja.

15.8

Treba je začeti javno razpravo s predstavniki civilne družbe o dodani vrednosti, vplivu na proračun in varstvu temeljnih pravic v okviru sistema EUROSUR (evropski sistem nadzorovanja meja). Bistveno je, da se tako pomembna politična pobuda izvaja v skladu s popolno preglednostjo in pravno varnostjo tako glede ciljev kot tudi glede področja uporabe.

15.9

EESO poziva Evropski parlament, naj posebno pozornost nameni sorazmernosti sistema EUROSUR in njegovemu prispevku k varstvu človekovih pravic pri mejnem nadzoru in varovanju meja v Sredozemlju, pri čemer je treba upoštevati, da je prva naloga mejne policije reševanje oseb, ki so v nevarnosti.

15.10

Odbor priporoča, da se o vseh političnih predlogih, zlasti tistih, ki zelo močno vplivajo na proračun, razpravlja na demokratičen in pregleden način, ob upoštevanju načela sorazmernosti in temeljnih pravic.

16.1

EESO meni, da mora Evropski parlament izvesti oceno nujnosti, sorazmernosti in učinkovitosti obstoječih obsežnih informacijskih sistemov (schengenskega informacijskega sistema (SIS), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac) kot tudi sistemov, ki se še izvajajo (SIS II).

16.2

To oceno je treba izvesti pred odločitvijo o financiranju novih sistemov, kot so tisti, ki jih je predstavila Evropska komisija v sporočilu o pametnih mejah, zlasti vstopno-izstopnega sistema in programa evidentiranja potnikov, ki naj bi ju Komisija predstavila leta 2012.

16.3

Odbor poudarja pristojnosti nove agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s sedežem v Talinu, ki je zelo pomembna za območje svobode, varnosti in pravice, saj bo usklajevala vse obstoječe in prihodnje sisteme. Evropski parlament mora izvajati večji demokratični nadzor nad agencijo, zlasti kar zadeva skladnost njenih ukrepov z varstvom podatkov, zasebnostjo in načelom omejitve namena (purpose limitation principle) pri uporabi informacij ter možnost razširitve njenih sedanjih pristojnosti na razvoj in usklajevanje prihodnjih informacijskih sistemov.