4.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 299/72

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja svojo odločno podporo evropski vesoljski politiki in zlasti velikim evropskim projektom Galileo in GMES, saj meni, da so strateškega pomena za razvoj evropskega gospodarstva in znanosti. EESO je v vseh mnenjih (1) poudarjal, da je treba nameniti več pozornosti in sredstev vesoljskim dejavnostim. V teh dejavnostih mora EU še naprej ohranjati svoj zelo pomemben položaj.

1.2

EESO odločno nasprotuje predlogu Komisije, da sredstva, potrebna za razvoj in dokončanje programa GMES, preusmeri navzven, tj. v poseben sklad.

1.3

EESO ugotavlja, da je programu, ki vstopa v operativno fazo, nujno treba zagotoviti kontinuiteto, saj sicer grozi, da bo propadel. Celoten predlog za uvedbo novih mehanizmov za financiranje, upravljanje in vodenje, ki se razlikujejo od običajnih mehanizmov, uveljavljenih v EU, se zdi neprimeren, neupravičen in zelo tvegan. Oblikovanje novih organov in mehanizmov financiranja namreč zahteva naporne in negotove faze pogajanj in proučevanja, ki zagotovo terjajo več let. To se zdi nezdružljivo z začetkom delovanja programa, kot je GMES, in nepotrebno glede na to, da v okviru Evropske komisije in drugih evropskih agencij obstajajo vse pristojnosti in pooblastila, potrebna za izvajanje programa.

1.4

EESO zahteva, da se financiranje programa vključi v večletni finančni okvir 2014–2020 in da se upravljanje zasnuje tako, da bo upoštevalo sedanje zmogljivosti v Evropi in se izognilo tako drobljenju subjektov upravljanja kot ustvarjanju novih subjektov, ki ne bi bili primerni za prevzem upravljanje programa, pripravljenega v zadnjem desetletju. Ta zahteva je bila že podana v enem prejšnjih mnenj (2).

1.5

Sporočilo o podrobnostih izvrševanja predloga meddržavnega sporazuma za delovanje GMES (3), podanega med razpravo o tem mnenju, v ničemer ne spreminja sklepov Odbora. Nasprotno, potrjuje jih in Odboru omogoča, da ponovno opozori na veliko tveganje, povezano s poznim uvajanjem novega in nepreizkušenega modela financiranja in upravljanja, ki ni vključen v večletni finančni okvir in ustaljene poti upravljanja EU.

1.6

EESO je zelo zaskrbljen zaradi konkretne nevarnosti, da bi lahko program GMES naletel na resne težave, s čemer bi propadla že izvršena vlaganja v znesku več kot 3,2 milijarde eurov. V luči razprav med državami članicami se zdi ta nevarnost prej realnost.

1.7

EESO opozarja, da se zdi – tudi zaradi strateškega pomena programa za EU – nova opredelitev kompleksnega aparata financiranja in upravljanja GMES, kot je opisano v obravnavanem sporočilu, manj kot leto dni pred predvidenim začetkom delovanja (v letu 2013 so predvidene izstrelitve satelitov A konstelacij Sentinel-1, Sentinel-2 in Sentinel-3) zelo tvegana in neupravičena.

1.8

Sporočilo ne vsebuje analize izvedljivosti, ki bi omogočila oceniti izvedljivost v smislu učinkovitosti in uspešnosti. Tudi utemeljitev potrebnosti novega sistema ni jasna.

1.9

EESO opozarja na različno obravnavanje dveh vodilnih programov evropskega vesoljskega programa, Galilea in GMES. Prvi je vključen v večletni finančni okvir, drugi pa je iz njega izključen.

1.10

Kar zadeva upravljanje, je presenetljivo, kako obrobna vloga je v tem kompleksnem sistemu dodeljena Evropski vesoljski agenciji (ESA). Ta je doslej snovala in upravljala večino evropskih satelitskih struktur in doslej v partnerstvu z Evropsko komisijo zagotavljala skoraj vsa finančna sredstva. Ni videti prepričljivih razlogov za to, da bi jo nadomestili z novimi organi ali organi, ki nimajo veliko izkušenj z upravljanjem satelitskih sistemov in podatkov, zbranih v okviru teh sistemov.

1.11

EESO meni, da tako korenito spremenjena opredelitev pristojnosti glede programa, kot je predlagana v sporočilu, manj kot leto dni pred uvedbo modela financiranja programa GMES pomeni zelo veliko nevarnost za začetek delovanja sistema.

1.12

EESO opozarja na negotovost in nedoločnost predlaganega upravljanja, ki ga je predstavila Komisija. Slabosti predlaganega modela so očitne: tehnično usklajevanje je zaupano organom, ki vesoljskih dejavnosti ne poznajo, pa tudi kulture skupnega dela z drugimi agencijami nimajo. Poleg tega je več kot 80 odstotkov dejavnosti, načrtovanih za program GMES, povezanih z vesoljskimi dejavnostmi. EESO poziva Komisijo, naj pregleda predlagani model in ohrani enotno upravljanje, ter naj tehnično odgovornost za program še naprej zaupa ESA, pod nadzorom in kontrolo Komisije, kot je bilo prvotno načrtovano.

2.1

Sporočilo z dne 30. novembra 2011 vsebuje rešitev, ki jo predlaga Evropska komisija – izven finančnega okvira 2014-2020 (4) – za financiranje operativne faze strateškega programa za opazovanje Zemlje in varnost GMES, kot je bil zasnovan do danes in vse do končne faze izvajanja. Sporočilo vsebuje tudi predlog v zvezi z upravljanjem. Gre torej za sporočilo temeljnega pomena za program GMES.

2.2

Sporočilo o nekaterih podrobnostih v zvezi z izvajanjem predlaganega meddržavnega sporazuma o delovanju GMES (5), ki je bilo objavljeno v času obravnave tega mnenja, v ničemer ne spreminja ugotovitev in sklepov Odbora v zvezi z obravnavanim dokumentom. Sporočilo je namreč dodatek, ki podrobno obravnava finančne vidike predlaganega sklada in uvaja nov organ, Svet GMES, ki podvaja dosedanje pristojnosti pri upravljanju evropskih vesoljskih programov, kar ustvarja jasna navzkrižja pristojnosti in podvajanje struktur odločanja v Evropi.

2.3

Evropski program za spremljanje Zemlje (GMES) je skupaj s programom Galileo eden od dveh vodilnih programov EU na področju vesolja. Ima ključno vlogo pri opazovanju Zemlje, s čimer zagotavlja sredstva za razumevanje in spremljanje podnebnih sprememb, zaščito in varnost prebivalstva, trajnostni razvoj in obvladovanje kriznih razmer.

2.4

Dejstvo, da financiranje strateškega programa za opazovanje Zemlje in varnost GMES ni bilo vključeno v predlog za večletni finančni okvir 2014–2020, je vzbudilo veliko zaskrbljenost zaradi konkretne nevarnosti, da bo izgubljen program, ki je za Evropo strateškega pomena ter je doslej zahteval desetletje dela in vlaganje v znesku več kot 3 milijarde eurov.

2.5

EESO je v svoji analizi iz decembra 2011 (6) že izrazil veliko zaskrbljenost glede prihodnosti tega programa, ker ni zagotovljena kontinuiteta financiranja.

2.6

Evropski parlament je v svoji resoluciji o prihodnosti programa GMES (7) februarja 2012 ugotovil, da "ne verjame, da je financiranje GMES izvedljivo zunaj večletnega finančnega okvira – s strukturo financiranja in upravljanja, ki jo je Komisija predlagala v sporočilu".

2.7

Vesoljska komponenta GMES temelji na treh konstelacijah satelitov – Sentinel-1, 2 in 3 – in na instrumentih (Sentinel 4 in 5), nameščenih na drugih satelitih. Prvi sateliti treh konstelacij bodo izstreljeni v letu 2013. Zato je nujno določiti finančni okvir, ki bo zagotavljal financiranje operativnih ukrepov v – zdaj že – bližnji prihodnosti.

2.8

Ker ni bil predložen noben predlog, je generalni direktor ESA na tiskovni konferenci 9. januarja 2012 potrdil, da ESA ne namerava izvesti predvidenih izstrelitev, če ne bo odločitve o financiranju dejavnosti GMES (8).

2.9

Evropska komisija v svojem sporočilu predlaga, da se finančna sredstva za izvedbo in začetek delovanja celotne infrastrukture zagotovijo z ustanovitvijo novega sklada posebej za GMES, za katero bo potreben meddržavni sporazum med državami članicami EU, zbranimi v Svetu.

2.10

Predlaga se, da je pri skladu finančno udeleženih vseh 27 držav članic EU glede na bruto nacionalni dohodek (BND). Sporočilo vsebuje vzorčni sporazum, podrobneje opredeljen v sporočilu, ki je bilo sprejeto pozneje (9).

2.11

Za upravljanje, ki ni manj pomembno od financiranja, se v sporočilu predlaga več akterjev, ki naj bi prevzeli odgovornost za različne vidike in področja programa GMES.

2.12

Uvedba novega, kompleksnega sistema financiranja in novega organa upravljanja vesoljskega programa (sveta programa GMES) se ne zdi upravičena in je – leto dni po izstrelitvi prvih satelitov – pozna.

3.1

Evropski program za spremljanje Zemlje GMES in program Galileo za satelitsko navigacijo sta glavna strateška programa EU, s katerima slednja namerava ohraniti svojo neodvisnost in vodilno vlogo na področju vesolja.

3.2

Ohranitev trdnega vodstva in neodvisnosti na področju vesolja je strateškega pomena za prihodnost Evrope, in sicer zaradi širokih in pomembnih ekonomskih, tehnoloških, geopolitičnih in – v širšem pomenu – kulturnih učinkov dejavnosti na področju vesolja.

3.3

GMES je strateški program EU, uveden z Uredbo (EU) št. 911/2010 Evropskega parlamenta in Sveta.

3.4

Sporočilo navaja, da "Evropa potrebuje lasten, dobro usklajen in zanesljiv sistem opazovanja Zemlje, da bi lahko odgovorila na naraščajoče svetovne izzive. GMES je tak sistem".

3.5

Sporočilo predlaga nov model financiranja, izven uveljavljenega sistema upravljanja v okviru proračuna EU. Novi model zahteva posebno posredovanje in odobritev vseh 27 držav članic, ki sodelujejo v tem mehanizmu. Ta pa bi bil zaradi sedanjih težavnih finančnih razmer (na primer – vendar ne izključno – položaja v Grčiji in možne nepripravljenosti Francije in Italije) če že ne zagotovo, vsaj zelo verjetno blokiran, kar bi pomenilo konec programa GMES.

4.1

Sporočilo predvideva izključitev GMES iz večletnega finančnega okvira 2014–2020.

4.2

Financiranje bi bilo treba namesto tega zagotoviti s sklenitvijo internega sporazuma predstavnikov vlad držav članic, zbranih v Svetu.

4.3

Sporazum določa, da vsaka država članica EU obvesti generalni sekretariat Sveta EU o zaključku postopkov, potrebnih za uveljavitev sporazuma.

4.4

Za uveljavitev sporazuma je potrebno, da ga ratificirajo vse države članice EU.

4.5

Sporazum lahko začne veljati šele, ko ga odobri še zadnja država članica. Glede na trenutno finančno stanje EU nasploh in še posebej nekaterih držav članic, ta določba že sama po sebi zadošča, da bo program GMES doživel neuspeh.

4.6

Roki in pogoji sklica tega Sveta trenutno še niso znani, kar se zdi tvegano glede na bližajoči se datum izstrelitev satelitov Sentinel 1-2-3 (2013).

4.7

Za namene programiranja, upravljanja in izvajanja sklada GMES sporočilo določa, da Svet sprejme uredbo na predlog Komisije. Osnutek te uredbe trenutno ni na voljo.

4.8

Za namene finančne uredbe za sklad GMES, ki naj bi določala pravila v zvezi z njegovo ustanovitvijo in izvajanjem, ter za pripravo in revizijo računovodskih izkazov, sporočilo predvideva, da to uredbo sprejme Svet na predlog Komisije. Osnutek te uredbe trenutno ni na voljo.

4.9

Doslej je bilo v razvoj programa vloženih 3,2 milijarde EUR, ki sta jih skoraj v celoti zagotovili ESA (1,89 milijarde) in EU (1,3 milijarde).

4.10

Za izvajanje celotnega programa, vključno z vzdrževanjem, nadaljnjim razvojem in posodabljanjem, naj bi bilo po ocenah za obdobje 2014 do 2020 potrebnih 5,8 milijarde EUR, torej približno 0,6 % proračuna EU za isto obdobje, ki v skladu z večletnim finančnim okvirom 2014–2020 znaša 1 025 milijarde EUR. Spomniti velja tudi, da sam proračun EU ustreza približno 1 % bruto nacionalnega dohodka (BND).

4.11

Zdi se, da predlog o financiranju GMES zunaj proračuna EU ne prinaša finančnih koristi, saj bi moralo 27 držav članic tako ali drugače zagotoviti financiranje, pa čeprav prek drugačnih kanalov, na podlagi kompleksnega meddržavnega sporazuma. Odbor zato ne vidi, zakaj naj bi bil predlog smiseln.

4.12

Za vesolje ima ESA na voljo proračunska sredstva za izstrelitev vseh treh satelitov A konstelacij Sentinel-1, 2 in 3. Izstrelitev Sentinel-1 je bila že plačana in za izstrelitev preostalih dveh ne računajo na težave s financiranjem. Proračunska sredstva za čas po letu 2013 tako vključujejo uvedbo vseh konstelacij, kot je bilo predvideno, da bi zagotovili storitev, za katero so bili sateliti načrtovani.

4.13

Za upravljanje v operativni fazi GMES sporočilo predvideva več organov.

4.14

Upravljanje in politični nadzor naj bi prenesli na Komisijo.

4.15

V skladu s sporočilom o podrobnostih izvajanja obravnavanega predloga [COM(2012) 218 final z dne 11.5.2012], naj bi bil organ upravljanja programa GMES svet GMES, katerega pristojnosti so tako široke, da se prekrivajo tako s pristojnostmi, značilnimi za redno upravljanje programov EU, kot z značilnimi pristojnostmi vesoljske agencije, in tako ustvarjajo podvajanja pristojnosti in organov odločanja, kar ni v skladu z učinkovitim upravljanjem že tako omejenih virov EU.

4.16

Tehnično usklajevanje spremljanja ozemlja naj bi prenesli na Evropsko agencijo za okolje (EEA); tehnično usklajevanje služb za upravljanje v sili na Evropsko središče za odzivanje v izrednih razmerah (ERC); tehnično usklajevanje atmosferskih služb na Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF); za podnebne spremembe, spremljanje morskega okolja in varnost pa še niso določili odgovornih organov. Za druge službepomembne za Komisijo in druge evropske akterje, se predlagajo druge ustanove, kot so npr. Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), Satelitski center EU (EUSC), Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic EU (FRONTEX) in Evropska agencija za obrambo (EDA).

4.17

Operativne dejavnosti v zvezi z vesoljsko komponento, ki se nanašajo na opazovanje zemljišč in posebnih območij s pomočjo slik visoke ločljivosti, naj bi (začasno) prenesli na Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), tiste, ki se nanašajo na sistematično in globalno opazovanje ozračja in oceanov, pa na Evropsko organizacijo za uporabo meteoroloških satelitov (EUMETSAT). Razvojne dejavnosti vesoljske komponente naj bi prenesli na ESA in Komisijo.

4.18

Tako opredeljena začasnost se nanaša na upravljanje vseh konstelacij Sentinel-1, Sentinel-2 in dela "zemeljske" komponente konstelacije Sentinel-3. Očitno je, da je v okviru začasnosti težko prevzemati finančna bremena, ki so z vidikov organizacije in virov tako velika.

4.19

Za komponento in situ se predlaga, naj bi tehnično usklajevanje prenesli na Evropsko agencijo za okolje (EEA).

4.20

Ni jasno, kako naj bi posebna strokovna znanja in upravljavske zmogljivosti teh organov lahko zadoščali za operativne potrebe programa, kakršen je GMES, ki ima prevladujočo vesoljsko komponento, za katero je potrebno posebno strokovno znanje.

4.21

Svet GMES, predlagan v sporočilu o GMES (10), sprejetem po obravnavanem dokumentu, podvaja veliko pristojnosti upravljanja evropskih vesoljskih programov, s čimer ustvarja jasna navzkrižja pristojnosti in podvajanje struktur odločanja v Evropi. To pomeni ustanavljanje nekakšne vzporedne vesoljske agencije, kar ni v skladu z določbami Pogodbe o delovanju EU.