Četrtek, 8. julij 2010
P7_TC1-NLE(2010)0816

Stališče Evropskega parlamenta sprejeto v dne 8. julija 2010 z namenom sprejetja Sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 27(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko („v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik“) (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju odobritve Komisije (1),

Ob upoštevanju:

(1)

Namen tega sklepa je opredelitev organizacije in delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD), ki je funkcijsko samostojno telo Unije pod vodstvom visokega predstavnika, ustanovljeno s členom 27(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), kakor je bila spremenjena z Lizbonsko pogodbo. Sklep in zlasti navedba naziva „visoki predstavnik“ se razlaga v skladu z njegovimi različnimi funkcijami iz člena 18 PEU.

(2)	Unija v skladu z drugim pododstavkom člena 21(3) PEU skrbi za usklajenost različnih področij svojega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija bosta ob pomoči visokega predstavnika zagotavljala to usklajevanje in medsebojno sodelovala v ta namen.

(3)

ESZD bo visokemu predstavniku , ki je tudi podpredsednik Komisije in predsednik Sveta za zunanje zadeve, pomagala izpolnjevati njegove naloge vodenja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije in zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja EU , kakor je navedeno predvsem v členih 18 in 27 PEU . ESZD bo visokemu predstavniku pomagala v funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta. ESZD bo visokemu predstavniku pomagala tudi v funkciji podpredsednika Komisije, in sicer v okviru njegovih pristojnosti v Komisiji pri obveznostih Komisije na področju zunanjih odnosov in pri usklajevanju drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne bo posegala v običajne naloge služb Komisije.

(4)

Ko ESZD prispeva k zunanjim programom sodelovanja, bi si morala prizadevati zagotoviti, da ti programi ustrezajo ciljem zunanjega delovanja, navedenim v členu 21 PEU, še zlasti tistim iz odstavka 2(d), in da upoštevajo cilje razvojne politike EU v skladu s členom 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V tej zvezi bi se ESZD morala zavzemati tudi za uresničevanje ciljev evropskega soglasja o razvoju in evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

(5)	Lizbonska pogodba določa, da mora biti ESZD pripravljena za delovanje v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti te Pogodbe, če naj se začnejo izvajati njene določbe.

(6)

Evropski parlament bo poleg zakonodajne in proračunske funkcije, kakor določata Pogodbi, v celoti opravljal tudi svojo funkcijo na področju zunanjega delovanja Unije, vključno s funkcijo političnega nadzora, kakor je predvideno v členu 14(1) PEU. Poleg tega se bo visoki predstavnik v skladu s členom 36 PEU redno posvetoval z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, obenem pa bo tudi poskrbel, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo. Pri tem bo visokemu predstavniku pomagala ESZD. Posebna ureditev bi bila potrebna v zvezi z dostopom poslancev Evropskega parlamenta do tajnih dokumentov in podatkov na področju SZVP. Do sprejetja take ureditve se bodo uporabljale veljavne določbe iz medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2002 o tajnih dokumentih in podatkih na področju EVOP.

(7)

Visoki predstavnik ali njegov namestnik bi morala izpolnjevati obveznosti iz ustanovnih aktov Evropske obrambne agencije, Satelitskega centra Evropske unije, Inštituta Evropske unije za varnostne študije in Evropske akademije za varnost in obrambo. ESZD bi morala tem subjektom zagotoviti podporo, ki jo trenutno zagotavlja generalni sekretariat Sveta.

(8)

Treba bi bilo sprejeti določbe o osebju ESZD in postopku njegovega zaposlovanja , če so take določbe potrebne za vzpostavitev organizacije in delovanja ESZD. Vzporedno bi bilo treba v skladu s členom 336 PDEU spremeniti kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti („kadrovski predpisi“) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti („CEOS“) brez poseganja v člen 298 PDEU . ESZD bi bilo treba v zvezi z njegovim osebjem obravnavati kot institucijo v smislu kadrovskih predpisov. ▐ Visoki predstavnik bo organ za imenovanja tako za uradnike, za katere veljajo kadrovski predpisi ▐, kot za uslužbence, za katere veljajo pogoji CEOS . O številu uradnikov in drugih uslužbencev ESZD se bo vsako leto odločalo v proračunskem postopku, dogovor pa bo vključen v organizacijsko shemo.

(9)	Člani osebja ESZD pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevajo zgolj interese Unije.

(10)

Zaposlovanje bo temeljilo na zaslugah in zagotavljalo primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola. Osebje ESZD naj bo sestavljeno po načelu smiselne zastopanosti predstavnikov vseh držav članic. Pregled, predviden za leto 2013, naj zajame tudi to zadevo, po potrebi vključno s predlogi za dodatne posebne ukrepe za popravo morebitnih neravnovesij.

(11)

ESZD bodo v skladu s členom 27(3) PEU sestavljali uradniki generalnega sekretariata Sveta in Komisije pa tudi osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. V ta namen bodo zadevni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije preneseni na ESZD, skupaj z uradniki in začasnimi uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru takih oddelkov ali funkcij. Pred 1. julijem 2013 bodo v ESZD zaposleni izključno uradniki iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije pa tudi osebje, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic. Po tem datumu bi morali imeti vsi uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije možnost, da se prijavijo na prosta delovna mesta v ESZD.

(12)

ESZD lahko v posebnih primerih pomagajo napoteni nacionalni strokovnjaki s specialističnim znanjem, o čemer odloča visoki predstavnik. Napoteni nacionalni strokovnjaki ne bodo šteli kot del tretjine osebja iz držav članic, ki naj bi jo to predstavljalo, ko bo ESZD dosegla polno zasedenost. Njihova premestitev v fazi vzpostavljanja ESZD ne bo samodejna, temveč bodo morali z njo soglašati organi oblasti njihove matične države članice. Ob poteku pogodbe napotenega nacionalnega strokovnjaka, ki je bil v skladu s členom 7 premeščen v ESZD, se funkcija spremeni v mesto začasnega uslužbenca, če napoteni nacionalni strokovnjak opravlja funkcijo, ki ustreza funkciji, ki jo običajno opravlja osebje na ravni AD, pod pogojem, da je v organizacijski shemi predvideno ustrezno mesto.

(13)	Komisija in ESZD se bosta dogovorili o podrobnostih izdajanja navodil Komisije za delegacije. V njih bi bilo treba predvideti zlasti, da Komisija, kadar daje navodila delegacijam, istočasno zagotovi izvod teh navodil vodji delegacije in centralni upravi ESZD.

(14)

Spremeniti bi bilo treba finančno uredbo, ▐ da ▐ se ESZD vključi v člen 1 finančne uredbe s posebnim oddelkom v proračunu Unije. V skladu z veljavnimi pravili in kakor pri drugih institucijah bo del letnega poročila Računskega sodišča namenjen tudi ESZD, ESZD pa se bo odzivala na taka poročila. Za ESZD veljajo postopki v zvezi z razrešnico, kot je določeno v členu 319 PDEU in v členih 145 do 147 finančne uredbe. Visoki predstavnik bo Evropskemu parlamentu zagotovil vso podporo, potrebno za uveljavitev pravice Evropskega parlamenta kot organa, ki da razrešnico. Izvajanje operativnega proračuna bo v pristojnosti Komisije v skladu s členom 317 PDEU. Sklepi, ki imajo finančne posledice, bodo zlasti skladni s pristojnostmi iz naslova IV finančne uredbe, predvsem člena 75 uredbe glede odhodkov in členov 64 do 68 glede odgovornosti finančnih akterjev.

(15)

Pri vzpostavitvi ESZD bi morali upoštevati načelo stroškovne učinkovitosti s ciljem proračunske nevtralnosti. V ta namen bo treba uporabiti prehodno ureditev in postopno krepitev zmogljivosti. Izogibati se je treba nepotrebnemu podvajanju nalog, funkcij in virov z drugimi strukturami. Uporabiti bi bilo treba vse priložnosti za racionalizacijo. Poleg tega bo potrebno omejeno število dodatnih delovnih mest za začasne uslužbence iz držav članic, ki jih bo treba financirati iz sedanjega večletnega okvira.

(16)	Določiti bi bilo treba pravila za dejavnosti ESZD in njeno osebje v zvezi z varnostjo, varstvom tajnih informacij in preglednostjo.

(17)	Opomniti je treba, da se Protokol o privilegijih in imunitetah Unije uporablja za ESZD, njene uradnike in druge uslužbence, za katere veljajo ali kadrovski predpisi ali pa pogoji CEOS .

(18)	Evropska unija in Evropska skupnost za atomsko energijo imata še naprej enoten institucionalni okvir. Zato je bistveno zagotoviti usklajenost njunih zunanjih odnosov in omogočiti delegacijam Unije, da zastopajo Evropsko skupnost za atomsko energijo v tretjih državah in mednarodnih organizacijah.

(19)	Visoki predstavnik naj do sredine leta 2013 opravi pregled delovanja in organizacije ESZD, ki ga po potrebi spremljajo predlogi za revizijo tega sklepa. Taka revizija naj bo sprejeta najpozneje do začetka leta 2014.

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Vrsta in področje uporabe

1.   Ta sklep opredeljuje organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje (v nadaljnjem besedilu: ESZD).

2.   ESZD, ki ima sedež v Bruslju, je funkcijsko samostojno telo Evropske unije, ki je ločeno od Komisije in generalnega sekretariata Sveta in ima pravno sposobnost, ki je potrebna za izvajanje njenih nalog in doseganje njenih ciljev.

3.   ESZD deluje pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

4.   ESZD sestavljajo centralna uprava in delegacije Unije v tretjih državah ter mednarodnih organizacijah.

Člen 2

Naloge

1.   ESZD ▐ visokemu predstavniku pomaga pri izpolnjevanju njegovih nalog, kot so določene predvsem v členih 18 in 27 PEU :

—

izpolnjevati nalogo vodenja skupne zunanje in varnostne politike (v nadaljnjem besedilu: SZVP) Evropske unije , vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (v nadaljnjem besedilu: SVOP), da bi s svojimi predlogi prispeval k razvoju te politike, in sicer po pooblastilu Sveta, in nalogo zagotavljanja usklajenega zunanjega delovanja EU;

—	v funkciji predsednika Sveta za zunanje zadeve, pri čemer ne posega v običajne naloge generalnega sekretariata Sveta;

—	v funkciji podpredsednika Komisije, in sicer pri izpolnjevanju njegovih pristojnosti v Komisiji glede obveznosti Komisije na področju zunanjih odnosov in pri usklajevanju drugih vidikov zunanjega delovanja Unije, pri čemer ne posega v običajne naloge služb Komisije.

2.   ESZD pri opravljanju nalog na področju zunanjih odnosov pomaga predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije in Komisiji.

Člen 3

Sodelovanje

1.   ESZD pomaga in sodeluje z ▐ diplomatskimi službami držav članic ter z generalnim sekretariatom Sveta in službami Komisije , da se zagotovi usklajenost različnih področij zunanjega delovanja Unije in usklajenost teh področij z njenimi drugimi področji politik.

2.   ESZD in službe Komisije se pri izvrševanju nalog, razen v zadevah s področja SVOP, medsebojno posvetujejo o vseh vprašanjih zunanjega delovanja Unije. ESZD sodeluje pri pripravah in postopkih v zvezi z akti, ki jih na tem področju načrtuje Komisija. Ta odstavek se izvaja v skladu s poglavjem 1 naslova 5 PEU in členom 205 PDEU.

3.   ESZD lahko sklepa dogovore na ravni služb s pristojnimi službami Komisije, generalnim sekretariatom Sveta ali drugimi uradi ali medinstitucionalnimi telesi Evropske unije.

4.   ESZD nudi ustrezno podporo drugim institucijam in telesom Unije , zlasti Evropskemu parlamentu, ter z njimi sodeluje. Tudi EDSZ lahko izkoristi podporo teh institucij in teles, vključno z agencijami, če je ustrezno, ter ima koristi od sodelovanja z njimi. Notranji revizor ESZD bo sodeloval z notranjim revizorjem Komisije, da se zagotovi skladnost revizijske politike, s posebnim poudarkom na pristojnosti Komisije za operativne izdatke. Poleg tega ESZD sodeluje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999. Zlasti hitro sprejme sklep, ki je potreben v skladu z navedeno uredbo glede pogojev za notranje preiskave. Kakor določa ta uredba, države članice, v skladu z nacionalnimi določbami, in ustanove dajejo ustrezno podporo, da omogočijo uslužbencem OLAF-a, da opravijo svoje naloge.

Člen 4

Centralna uprava

1.   ESZD upravlja izvršilni generalni sekretar, ki deluje pod vodstvom visokega predstavnika. Izvršilni generalni sekretar stori vse potrebno, da zagotovi nemoteno delovanje ESZD in tudi njeno upravno vodenje ter proračunsko upravljanje. Generalni sekretar zagotavlja učinkovito usklajevanje med vsemi oddelki v centralni upravi pa tudi z delegacijami Unije ▐.

2.    Izvršilnemu generalnemu sekretarju pomagata namestnika generalnega sekretarja.

3.   Centralna uprava ESZD je organizacijsko razdeljena v generalne direktorate. Med njimi so zlasti :

—	več generalnih direktoratov, ki jih sestavljajo geografski referati za vse države in regije sveta ter večstranski in tematski referati. Ti oddelki se po potrebi usklajujejo s pristojnimi službami Komisije in generalnim sekretariatom Sveta;

—

generalni direktorat za upravne, kadrovske, proračunske in varnostne zadeve ter komunikacijski in informacijski sistem v okviru sistema ESZD, ki ga upravlja izvršilni generalni sekretar . Visoki predstavnik v skladu z običajnimi pravili zaposlovanja imenuje generalnega direktorja za proračun in upravo, ki je podrejen visokemu predstavniku. Visokemu predstavniku odgovarja za upravno vodenje in notranje proračunsko upravljanje ESZD. Sledi istim proračunskim vrsticam in upravnim pravilom, ki veljajo v delu oddelka III proračuna EU, ki sodi v postavko V večletnega finančnega okvira ;

—

direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, civilno zmogljivost za načrtovanje in izvajanje operacij, vojaški štab Evropske unije in situacijski center Evropske unije pod neposredno pristojnostjo in odgovornostjo visokega predstavnika ji pomagajo pri vodenju SZVP Unije v skladu z določbami Pogodbe, ob tem pa v skladu s členom 40 PEU upoštevajo, druge pristojnosti Unije.

Pri tem se upoštevajo specifičnost teh struktur in posebnosti pri njihovih nalogah, zaposlovanju in statusu osebja.

Med vsemi strukturami ESZD se zagotovi temeljito usklajevanje.

Centralno upravo sestavljajo še:

—	oddelek za strateško načrtovanje politike;

—	pravni oddelek v ▐ upravni pristojnosti izvršilnega generalnega sekretarja, ki tesno sodeluje s pravnima službama Sveta in Komisije;

—	oddelke za medinstitucionalne odnose, obveščanje in javno diplomacijo, notranjo revizijo in inšpekcijski nadzor ter varstvo osebnih podatkov.

4.   Visoki predstavnik ▐ imenuje predsednike pripravljalnih teles Sveta, ki jim predseduje predstavnik visokega predstavnika, tudi predsednika Političnega in varnostnega odbora , in sicer v skladu s pogoji iz Priloge II Sklepa Sveta 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (3) .

5.   Visokemu predstavniku in ESZD po potrebi pomagajo generalni sekretariat Sveta in pristojni oddelki Komisije. V ta namen so med ESZD, generalnim sekretariatom Sveta in pristojnimi oddelki Komisije možni dogovori na ravni služb.

Člen 5

Delegacije Unije

1.   Odločitev o odprtju ali zaprtju delegacije sprejme visoki predstavnik s soglasjem Sveta in Komisije.

2.   Vsaka delegacija Unije deluje v pristojnosti vodje delegacije.

Vsi člani osebja so ne glede na status podrejeni vodji delegacije pri vseh svojih dejavnostih. Vodja delegacije odgovarja visokemu predstavniku za splošno upravljanje delovanja delegacije in za zagotavljanje usklajenosti vseh dejavnosti Unije.

Osebje delegacij sestavlja osebje ESZD in – kjer je to ustrezno zaradi izvajanja proračuna in tistih politik Unije, ki niso v pristojnosti ESZD – osebje Komisije.

3.   Vodja delegacije prejema navodila od visokega predstavnika in ESZD in je odgovoren za njihovo izvedbo.

Delegacijam lahko v skladu s členom 221(2) PDEU daje navodila tudi Komisija, in sicer na tistih področjih, na katerih izvaja pristojnosti, ki jih ji dodeljujeta Pogodbi; ta navodila se izvršujejo v okviru splošne odgovornosti vodje delegacije.

4.   Vodja delegacije v skladu s finančno uredbo izvršuje operativna sredstva v povezavi s projekti EU v zadevni tretji državi, če Komisija nanj prenese ustrezna pooblastila.

5.   Delovanje vsake delegacije redno ocenjuje generalni sekretar ESZD; ocena zajema finančno in upravno revizijo. Generalni sekretar ESZD lahko v ta namen zaprosi za pomoč ustreznih oddelkov Komisije. Poleg notranjih ukrepov ESZD OLAF izvaja svoje pristojnosti predvsem z izvajanjem ukrepov za preprečevanje goljufij v skladu z Uredbo (ES) št. 1073/1999.

6.   Visoki predstavnik se z državo gostiteljico, mednarodno organizacijo ali zadevno tretjo državo po potrebi dogovori o podrobnostih. Visoki predstavnik zlasti sprejme ukrepe, ki so potrebni, da država gostiteljica delegacijam Unije, njihovemu osebju in lastnini podeli privilegije in imunitete, ki so enaki tistim iz Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.

7.   Delegacije Unije morajo imeti zadostne zmogljivosti za pomoč drugim institucijam EU, zlasti ▐ Evropskemu parlamentu, pri ▐ stikih z mednarodnimi organizacijami ali tretjimi državami, pri katerih so zadevne delegacije akreditirane.

8.   Vodja delegacije je pooblaščen za zastopanje EU v državi, v kateri je delegacija akreditirana , zlasti pri sklepanju pogodb in kot stranka v pravnih postopkih.

9.   Delegacije Unije tesno sodelujejo in izmenjujejo informacije z diplomatskimi službami držav članic. ▐

10.   Delegacije Unije , ki delujejo v skladu s tretjim pododstavkom člena 35 PEU, na prošnjo držav članic tem nudijo podporo pri diplomatskih odnosih in pri zagotavljanju konzularne zaščite državljanom Unije v tretjih državah.

Člen 6

Osebje

1.     Določbe v tem členu, razen odstavka 3, se uporabljajo brez poseganja v kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti („kadrovski predpisi“) in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev navedenih skupnosti („CEOS“), vključno s spremembami teh predpisov, v skladu s členom 336 PDEU, da se prilagodijo potrebam ESZD.

2.    ESZD sestavljajo ▐ uradniki in drugi uslužbenci Evropske unije, vključno z osebjem diplomatskih služb držav članic, ki so imenovani za začasne uslužbence (4).

Za to osebje se uporabljajo kadrovski predpisi in CEOS.

3.    Po potrebi ESZD lahko v posebnih primerih pomaga omejeno število napotenih nacionalnih strokovnjakov s specialističnim znanjem.

Visoki predstavnik sprejme predpise, enake tistim iz Sklepa Sveta 2003/479/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2007/829/ES z dne 5. decembra 2007 (5), v skladu s katerimi so ESZD na voljo napoteni nacionalni strokovnjaki, da mu pomagajo s specialističnim strokovnim znanjem.

4.    Člani osebja ESZD pri opravljanju svojih nalog in ravnanju upoštevajo zgolj interese Unije. Ne glede na tretjo alineo člena 2(1) , člen 2(2) in člen 5(3) ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil katere koli vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj ESZD ali katerega koli telesa ali osebe razen visokega predstavnika. V skladu z drugim odstavkom člena 11 kadrovskih predpisov osebje ESZD ne sme prejemati nikakršnih plačil iz katerega koli drugega vira izven ESZD.

▐

5.   Pristojnosti, ki jih kadrovski predpisi dodeljujejo organu za imenovanje in organu, ki je pooblaščen za sklepanje pogodb na podlagi CEOS , se dodelijo visokemu predstavniku, ki lahko te pristojnosti prenese na drugo osebo v okviru ESZD.

6.    Zaposlovanje v ESZD temelji na zaslugah in zagotavlja primerno geografsko uravnoteženost in uravnoteženost na podlagi spola . Osebje ESZD je sestavljeno po načelu smiselne zastopanosti predstavnikov vseh držav članic. To vprašanje mora biti zajeto tudi v pregledu, predvidenem za leto 2013, po potrebi vključno s predlogi o dodatnih posebnih ukrepih za odpravo morebitne neuravnoteženosti.

7.     Uradniki Evropske unije in začasni uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic imajo enake pravice in dolžnosti in so obravnavani enako, zlasti kar zadeva dostop do vseh delovnih mest pod enakimi pogoji. Pri dodeljevanju dolžnosti na vseh področjih dejavnosti in politik, ki jih izvaja ESZD, ni razlikovanja med začasnimi uslužbenci, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, in uradniki Evropske unije. V skladu z določbami finančne uredbe države članice podpirajo Unijo pri izvrševanju finančnih obveznosti, ki izhajajo iz katere koli odgovornosti iz člena 66 finančne uredbe za začasne uslužbence ESZD, ki prihajajo iz nacionalnih diplomatskih služb.

8.    Visoki predstavnik določi postopke za izbiro osebja ESZD, ki potekajo pregledno in temeljijo na zaslugah , s ciljem, da se službam zagotovi kar najbolj sposobno, učinkovito in neoporečno osebje, ob zagotavljanju primerne geografske uravnoteženosti in uravnotežene zastopanosti spolov ter smiselne zastopanosti državljanov vseh držav članic EU v ESZD . V postopku zaposlovanja na prosta delovna mesta v ESZD sodelujejo tudi predstavniki držav članic, generalnega sekretariata Sveta in Komisije. ▐

9.   Ko bo ESZD zapolnila vsa delovna mesta, bi moralo osebje iz držav članic , kot je določeno v prvem pododstavku odstavka 1, predstavljati vsaj tretjino njenega osebja na ravni AD. Enako naj bi stalni uslužbenci EU predstavljali vsaj 60 % vsega osebja ESZD na ravni AD, vključno z osebjem, ki prihaja iz diplomatskih služb držav članic, ki so postali stalni uslužbenci EU v skladu z določbami kadrovskih predpisov. Visoki predstavnik Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto predloži poročilo o zapolnjenosti delovnih mest v ESZD.

10.   Visoki predstavnik določi pravila o mobilnosti in tako zagotovi visoko mobilnost članov osebja ESZD. Za osebje iz tretje alinee člena 4(3) veljajo posebni pogoji. Načeloma vse osebje ESZD občasno službuje v delegacijah Unije. Visoki predstavnik v ta namen določi ustrezna pravila.

11.   Države članice v skladu z veljavnimi določbami nacionalne zakonodaje uradnikom, ki postanejo začasni uslužbenci v ESZD, jamčijo takojšnjo vrnitev na delovno mesto po izteku službovanja v ESZD. Obdobje službovanja v skladu z določbami člena 50b pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev ne sme preseči osmih let, razen če se v izjemnih okoliščinah in v interesu službe ne podaljša še za največ dve leti.

Uradniki EU, ki službujejo v ESZD, se imajo pravico prijavljati na delovna mesta v svoji matični instituciji pod enakimi pogoji kot notranji kandidati.

12.   Z ustreznimi ukrepi se osebju ESZD zagotovi ustrezno skupno usposabljanje, ki temelji predvsem na obstoječih nacionalnih praksah in strukturah ter praksah in strukturah EU . Visoki predstavnik v letu po začetku veljavnosti tega sklepa v ta namen sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 7

Prehodne določbe za osebje

1.     Ustrezni oddelki in funkcije generalnega sekretariata Sveta in Komisije, navedeni v Prilogi, se prenesejo v ESZD. Uradniki in začasni uslužbenci, ki zasedajo delovno mesto v okviru oddelkov ali funkcij iz Priloge, se premestijo v ESZD. Enako smiselno velja za pogodbeno in lokalno osebje v teh oddelkih in funkcijah. V ESZD se s soglasjem organov matične države članice premestijo tudi napoteni nacionalni strokovnjaki, ki delajo v teh oddelkih ali funkcijah.

Te premestitve začnejo veljati 1. januarja 2011.

V skladu s kadrovskimi predpisi visoki predstavnik vsakega uradnika po njegovi premestitvi na ESZD razporedi na delovno mesto v njegovi funkcionalni skupini, ki ustreza njegovemu razredu.

2.     Postopki zaposlovanja osebja na delovna mesta, prenesena v ESZD, ki z dnem začetka veljavnosti tega sklepa še niso končani, ostanejo v veljavi: nadaljujejo in zaključijo se pod vodstvom visokega predstavnika v skladu z zadevnimi razpisi za prosta delovna mesta in veljavnimi pravili kadrovskih predpisov ter pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 8

Proračun

1.    Naloge odredbodajalca za oddelek ESZD splošnega proračuna Evropske unije se prenesejo v skladu s členom 59 finančne uredbe . Visoki predstavnik sprejme notranja pravila za upravljanje administrativnih proračunskih vrstic. Operativni izdatki ostajajo v Komisijinem oddelku proračuna.

2.   ESZD izvaja svoje pristojnosti v skladu s finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Unije, v mejah odobrenih sredstev, ki so ji bila dodeljena.

3.     Pri pripravljanju ocen upravnih izdatkov za ESZD se visoki predstavnik posvetuje s komisarjem za razvojno politiko oziroma komisarjem za sosedsko politiko glede na njuno pristojnost.

4.     V skladu s členom 314(1) PDEU ESZD sestavi ocene svojih izdatkov za naslednje finančno leto. Komisija združi te ocene v predlogu proračuna, ki lahko vsebuje različne ocene. Komisija lahko spremeni predlog proračuna, kakor je določeno v členu 314(2) PDEU.

5.     Da se zagotovi proračunska preglednost na področju zunanjega delovanja Unije, bo Komisija skupaj s predlogom proračuna EU proračunskemu organu posredovala delovni dokument, ki zgoščeno predstavlja vse izdatke, povezane z zunanjim delovanjem Unije.

6.   Za ESZD se uporabljajo postopki v zvezi z razrešnico iz člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 145 do 147 finančne uredbe. ESZD bo v tem smislu v celoti sodelovala z institucijami pri postopku razrešnice in po potrebi zagotovila dodatne potrebne informacije, vključno prek udeležbe na sestankih zadevnih organov.

Člen 9

Instrumenti in načrtovanje programov zunanjega delovanja

1.    Upravljanje programov EU za zunanje sodelovanje je v pristojnosti Komisije brez poseganja v vlogo Komisije in ESZD pri načrtovanju programov, kakor je določeno v naslednjih odstavkih .

2.    Visoki predstavnik zagotovi splošno politično uskladitev zunanjega delovanja EU, kar zagotavlja enotnost, skladnost in učinkovitost zunanjega delovanja EU zlasti prek instrumentov zunanje pomoči:

—	instrumentom za razvojno sodelovanje,

—	Evropskim razvojnim skladom,

—	evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice,

—	Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva,

—	instrumentom za sodelovanje z industrializiranimi državami,

—	instrumentom za sodelovanje na področju jedrske varnosti,

—	instrumentom za stabilnost glede pomoči, ki jo določa člen 4 Uredbe (ES) št. 1717/2006 z dne 15. novembra 2006.

3.    ESZD zlasti prispeva k ciklu načrtovanja programov in upravljanja navedenih instrumentov na podlagi ciljev politik, ki so tam določeni. Odgovorna je predvsem za pripravo naslednjih sklepov Komisije o strateških večletnih ukrepih v okviru cikla načrtovanja programov v zvezi s:

(i)	sredstvi, ki se dodelijo državam, da se določi finančni okvir vsake od regij (ob upoštevanju okvirne razčlenitve iz finančnih perspektiv). Pri vsaki regiji se delež sredstev pridrži za regionalne programe;

(ii)	strateškimi načrti za države in regije (CSP/RSP);

(iii)

nacionalnimi in regionalnimi okvirnimi programi (NIP/RIP).

Visoki predstavnik in ESZD v skladu s členom 3 ves cikel določanja programov, načrtovanja in izvajanja teh instrumentov brez poseganja v člen 1(3) sodeluje s pristojnimi člani in službami Komisije. Vsi predlogi sklepov se pripravijo po postopkih Komisije in se Komisiji predložijo v odločanje.

4.   Vse predloge v zvezi z Evropskim razvojnim skladom in instrumentom za razvojno sodelovanje, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo pristojne službe ESZD in Komisije pod pristojnostjo komisarja, pristojnega za razvojno politiko, in jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v odločanje Komisiji.

Tematske programe razen Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice in instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti in dela instrumenta za stabilnost iz sedme alinee odstavka 2 pripravijo ustrezne službe Komisije pod vodstvom komisarja, pristojnega za razvoj; kolegiju se ti programi predstavijo s soglasjem visokega predstavnika in drugih pristojnih komisarjev.

5.   Vse predloge v zvezi z Evropskim instrumentom sosedstva in partnerstva, tudi predloge sprememb temeljnih uredb in programskih dokumentov iz odstavka 3, skupaj pripravijo pristojne službe ESZD in Komisije , ki so podrejene komisarju, pristojnemu za sosedsko politiko, ki jih nato skupaj z visokim predstavnikom predložijo v odločanje Komisiji.

6.     Ukrepi, sprejeti v okviru proračuna SZVP, instrument za stabilnost razen dela iz sedme alinee odstavka 2, instrument za sodelovanje z industrializiranimi državami, obveščanje in javna diplomacija ter misije za opazovanje volitev so v pristojnosti visokega predstavnika/ESZD. Komisija je odgovorna za njihovo finančno izvajanje pod neposrednim vodstvom visokega predstavnika v njegovi funkciji podpredsednika Komisije (6). Oddelek Komisije, pristojen za to izvajanje, se nahaja skupaj z ESZD.

Člen 10

Varnost

1.   Visoki predstavnik po posvetovanju z odborom iz Sklepa Sveta 2001/264/ES sprejme odločitev o krepi poskrbi, da ESZD učinkovito obvladuje tveganja za osebje, materialna sredstva in podatke ter da izpolnjuje svoje dolžnosti glede skrbnosti. Ta pravila se uporabljajo za osebje ESZD v celoti in za vse osebje delegacij Unije ne glede na upravni položaj ali poreklo.

2.    Do odločitve iz odstavka 1:

—	ESZD pri varovanju tajnih podatkov uporablja Sklep Sveta 2001/264/ES;

—	pri drugih varnostnih vidikih pa Odločbo Komisije 2001/844/ES.

3.   ESZD ima oddelek, odgovoren za varnostna vprašanja, ki mu pomagajo pristojne službe držav članic.

4.   Visoki predstavnik sprejme potrebne ukrepe, da se v ESZD uveljavijo varnostna pravila zlasti glede varovanja tajnih podatkov in ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primerih, ko osebje ESZD ne bi izpolnjevalo varnostnih pravil. V ta namen se ESZD za nasvete obrača na Varnostni urad generalnega sekretariata Sveta, pristojne službe Komisije in pristojne službe držav članic.

Člen 11

Dostop do dokumentov, arhivov in varstvo podatkov

1.   ESZD uporablja pravila iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Visoki predstavnik sprejme odločitev o pravilih za njihovo izvajanje v ESZD.

2.   Generalni sekretar ESZD uredi arhiv Službe. Ustrezni arhivi oddelkov, prenesenih iz generalnega sekretariata Sveta in Komisije, se prenesejo v ESZD.

3.   ESZD varuje posameznike pri obdelavi osebnih podatkov v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov. Visoki predstavnik sprejme odločitev o pravilih za njihovo izvajanje v ESZD.

Člen 12

Nepremičnine

1.   Generalni sekretariat Sveta in pristojne službe Komisije storijo vse potrebno, da se ob prenosih iz člena 7 na ESZD lahko prenesejo tudi nepremičnine Sveta in Komisije, ki jih potrebuje za svoje delovanje.

2.   Pogoje, pod katerimi se nepremičnine dajo na voljo centralni upravi ESZD in delegacijam Unije, skupaj določita visoki predstavnik in generalni sekretariat Sveta oziroma Komisija.

Člen 13

Končne določbe

1.   Za izvajanje tega sklepa so odgovorni visoki predstavnik, Svet, Komisija in države članice, ki v ta namen sprejmejo vse potrebne ukrepe.

2.   Visoki predstavnik najpozneje konec leta 2011 Evropskemu parlamentu , Svetu in Komisiji predloži poročilo o delovanju ESZD. V poročilu je obravnavano zlasti izvajanje določb člena 5(3) in (10) ter člena 9.

3.     Visoki predstavnik do sredine leta 2013 pregleda delovanje in organizacijo ESZD, ki med drugim zajema izvajanje določb iz člena 6(8) in (11). Pregled po potrebi spremljajo ustrezni predlogi za revizijo tega sklepa. V takem primeru Svet v skladu s členom 27(3) PEU najpozneje do začetka leta 2014 ▐ ta sklep revidira glede na pregled.

4.   Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Določbe o finančnem poslovodenju in zaposlovanju ▐ začnejo učinkovati ob sprejetju potrebnih sprememb kadrovskih predpisov in finančne uredbe ter sprememb proračuna. Visoki predstavnik, generalni sekretariat Sveta in Komisija se dogovorijo o ustreznih rešitvah, z državami članicami pa se opravijo posvetovanja , da se zagotovi nemoten prehod .

5.   Najpozneje en mesec po začetku veljavnosti tega sklepa visoki predstavnik Komisiji predloži oceno prihodkov in odhodkov ESZD, vključno z organizacijsko shemo, da ta pripravi predlog spremembe proračuna.

6.   Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL … prosimo, dopolnite opombe.

(2)  UL …

(3)   UL L 322, 9.12.2009, str. 28.

(4)   Drugi pododstavek člena 98(1) kadrovskih predpisov se bo glasil: „Od 1. julija 2013 organ za imenovanja obravnava tudi prošnje uradnikov iz drugih institucij, ne da bi dajal prednost kateri od teh kategorij.“

(5)   UL L 327, 13.12.2007, str. 10.

(6)   Komisija bo sprejela izjavo, tako da bo visoki predstavnik ob popolnem spoštovanju finančne uredbe imel potrebna pooblastila na tem področju.