2.4.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/17

—

Razveljavi naj se sklep Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 17. novembra 2010 in v njem vsebovana obsodba na plačilo stroškov ter naj se ugotovi, da je tožba zaradi nedelovanja, ki jo je vložil F. M. Victoria Sánchez, dopustna in da ni očitno neutemeljena.

—

Posledično naj Sodišče tožbo vsebinsko obravnava ali jo, podredno, ko ugotovi njeno dopustnost in utemeljenost, odstopi v obravnavo Splošnemu sodišču in toženima institucijama naloži plačilo stroškov.

1.

Kršitev določbe člena 44 Poslovnika Splošnega sodišča, ker tožba, s katero se je začel postopek, vsebuje predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov in, končno, tožbene predloge, pri čemer so slednji jasno izraženi v predlogu, kjer je navedeno: „Ugotovi naj se, da je opustitev ukrepanja Evropskega parlamenta in Evropske komisije, s tem da nista odgovorila na pisno peticijo z dne 6. oktobra 2009, v nasprotju s pravom Skupnosti, in tema institucijama naj se naloži, da to stanje popravita.“.

2.

Kršitev člena 20(2)(d) Pogodbe o delovanju Evropske Unije (prej člen 17 PES), člena 24 PDEU (prej člen 21 PES) in člena 227 PDEU (prej člen PES) v povezavi s členom 58 Statuta Sodišča Evropske unije, v zvezi s peticijo, ki jo je F. M. Victoria Sánchez naslovil na Evropski parlament leta 2008, v katerem je opozoril na tveganje, ki mu je izpostavljen španski državljan, ki si drzne prijaviti politično korupcijo in davčno prevaro v tej državi članici. Skupaj s peticijo je bila Parlamentu poslana pogodba, podpisana s strani pomembnih oseb njegove države – vključno z odvetnikom, po katerem je poimenovana največja odvetniška pisarna Španije in Portugalske – in iz katere je razvidno, kako so vsi goljufali javni proračun in državljane preko navideznih in netransparentnih družb. Peticija je bila arhivirana brez nadaljnje obravnave in nobeden od španskih evroposlancev ni odgovoril na zaporedne prošnje za podporo, ki jih je – v desetih elektronskih sporočilih – pošiljal pritožnik, in v katerih je prosil za sodelovanje svojih predstavnikov, da bi mu pred prejetimi grožnjami zagotovili osebno celovitost.

3.

Kršitev temeljnih pravic, določenih v členu 6 PEU, členih 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, s strani toženih institucij zaradi opustitve delovanja Evropske komisije v zvezi z dopisom z dne 6. oktobra 2009, ki pomeni grobo kršitev člena 6 PEU, saj mora ta institucija zagotoviti prostor za demokratično sobivanje vseh Evropejcev, spoštovati enakopraven dostop državljanov do institucij Unije in zagotavljati učinkovito sodno varstvo, glede na to, da davčna goljufija ni dejanski stan, v zvezi s katerim bi se moralo izreči Evropsko sodišče za človekove pravice, ki davčnega zavezanca smatra za posrednega oškodovanca. Pritožnik ravno tako opozarja na pravno negotovost v skupnostnem pravu, ki jo povzročajo zaporedne španske sodne odločbe, ki zanemarjajo opozorila pritožnikovih pravnih zastopnikov, da je treba zagotoviti skladnost z evropsko zakonodajo, konkretno s sodbami Sodišča Evropskih skupnosti v zadevah C-570/07 in C-571/07 (1) v zvezi s svobodo ustanavljanja v lekarnah v Španiji.

4.

Kršitev določb členov 265 in 266 PDEU, ker je bilo v postopku pred Splošnim sodiščem zahtevano, da se ugotovi, da je opustitev delovanja Parlamenta in Komisije v zvezi z odgovorom na zahtevo z dne 6. oktobra 2009 v nasprotju s skupnostnim pravom, in da se navedenima organoma naloži odprava kršitve, saj bi moral ob uporabi določbe člena 266 PDEU organ, iz katerega sfere izhaja ničen akt ali ugotovljena opustitev delovanja v nasprotju s pogodbami, ex lege sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije, v tem primeru odpraviti kršitev, ki je bila storjena z opustitvijo odgovora na peticijo iz dopisa z dne 6. oktobra 2009.