15.2.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 47/12

---

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 47/07

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„LOUGH NEAGH EEL“

ES št.: UK-PGI-0005-0796-10.02.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Lough Neagh Eel“

2.   Država članica ali tretja država:

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

Skupina 1.7

Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1:

Lough Neagh Eel je ime, ki se uporablja za rumene (lokalno poznane kot rjave) in tudi za srebrne (dozorele) divje jegulje vrste Anguilla anguilla (evropska jegulja), ulovljene na opredeljenem območju. Ta vloga zajema le sveže jegulje.

Jegulje Lough Neagh imajo naslednje značilnosti:

—	so velike (dolge so najmanj 40 cm, tehtajo 150–600 g),

—	vsebujejo več maščobe kot jegulje z drugih lokacij (zrele jegulje Lough Neagh imajo približno 23 % maščobe),

—	mlajše „rjave/rumene jegulje“ so temno zelene z rjavim/rumenim odtenkom,

—	starejše „srebrne jegulje“ so črne s srebrnim odtenkom,

—	jegulje Lough Neagh imajo ozko glavo in kratek rep, telo pa je okroglo,

—	kuhano meso sveže jegulje je belo, mehko in rahlo, z okusom po zemlji.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Krma se ne uporablja. Jegulje se hranijo v divjini.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

Na opredeljenem območju morajo biti jegulje v jezeru Lough Neagh ulovljene s parangalom ali vlečno mrežo, na spodnji reki Bann od iztoka iz jezera dalje pa s fiksnimi jezovi.

Pri predelanih proizvodih, kot je prekajena jegulja, se geografska označba (Lough Neagh Eel) nanaša na surovine, tj. sveže jegulje Lough Neagh.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itd.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

—

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Jezero Lough Neagh na Severnem Irskem in spodnja reka Bann, od severne obale jezera Lough Neagh do kraja Cutts at Coleraine.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Lough Neagh je največje jezero na Britanskem otočju in peto največje jezero v Evropi, saj pokriva 150 kvadratnih milj. Napajajo ga številne reke, v morje pa odteka prek spodnje reke Bann na severni obali jezera.

Zaradi velikega števila rek, ki se izlivajo v jezero, je v njem veliko sedimentnih usedlin. Te so zelo temne ter vsebujejo mulj, ilovico, organsko snov in diatomejske frustule. Mulj in ilovica izhajata predvsem iz lebdečih snovi, ki jih nosi reka, organska snov pa deloma iz virov povodja in deloma iz snovi, ki nastanejo v jezeru. Te usedline so zaradi svojih značilnosti in velikosti primerno naravno okolje za številne nevretenčarje, predvsem za ličinke trzače (Chironomidae), za katere je znano, da prevladujejo pri bentoških skupnostih v jezeru in so pretežni del prehrane jegulj.

Jezero je bogato s hranilnimi snovmi (hipertrofično), krožeči vetrovi pa ga stalno zračijo, kar zagotavlja, da v toplejših mesecih ne pride do kritične izgube kisika zaradi s hranilnimi snovmi bogate narave jezera.

Jegulje se selijo iz Sargaškega morja proti severu z Zalivskim tokom čez Atlantski ocean. Sledijo Severnoatlantskemu toku navzgor proti Irski. Na severni obali Severne Irske pri kraju Coleraine pridejo do območij, ki jih ob bibavici doseže reka Bann, kjer jih ulovijo in v tovornjakih prepeljejo do jezera Lough Neagh ali pa tja priplavajo same. Ko pridejo v jezero, se zaustavijo, tam se hranijo in zorijo, dokler niso pripravljene za vrnitev v Sargaško morje, kjer se drstijo. Ko dozorijo, se prenehajo prehranjevati in nagonsko vrnejo na svoje drstišče. Edina neposredna pot, po kateri se jegulje vrnejo v morje, je spodnja reka Bann.

Jegulje Lough Neagh se lovijo na tri tradicionalne načine; dve metodi se uporabljata za rumene jegulje, tretja pa za srebrne:

Rumene jegulje

Metoda lovljenja s parangalom

Ribiči namestijo do štiri najlonske vrvi, ki so dolge približno 1 miljo, na vsaki pa je pritrjenih približno 400 trnkov z vabo. Te vrvi potem naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah „dvignejo“. Vrv ročno potegnejo na krov, vse ulovljene jegulje pa shranijo v sodih, skozi katere se prečrpava sveža voda, da se čim bolj zmanjša smrtnost.

Ulov odpeljejo na obalo, kjer vse jegulje, ki so krajše od 16 inčev (40 cm), v skladu s predpisi Ribiške zadruge Lough Neagh vrnejo v jezero, da zagotovijo trajnostne staleže za prihodnost.

Vlečna mreža

Gre za ročno vlečenje mrež do 90 jardov (82,3 m) daleč in 18 jardov (16,5 m) globoko. Hidravlični vlačilci vrš se uporabljajo za dvig vrvi, pritrjenih na mreže, same mreže pa je treba vleči ročno in ne s čolnom. Pri jeguljah je vlečenje prepovedano, zato da se zaščiti jezersko dno.

Ribiči se pri ugotavljanju območij najboljšega ulova v spreminjajočih se okoljskih in vremenskih razmerah pogosto zanašajo na izkušnje in temeljito poznavanje jezera.

Ko jegulje pripeljejo na obalo, jih najprej razvrstijo in tiste, ki so krajše od 40 cm, vrnejo v jezero, kar je del trajnostnega upravljanja staleža jegulj. Drugi ukrepi trajnostnega gospodarjenja s staležem vključujejo zaprto sezono, ko je ribolov prepovedan, in dnevno ribolovno kvoto.

Srebrne jegulje

Srebrne jegulje, ki so dozorele v Lough Neaghu, se nagonsko začnejo seliti severno proti morski obali in naprej v Sargaško morje, kjer se drstijo.

Srebrne jegulje je dovoljeno loviti le od 1. junija do konca februarja.

Lovijo jih s fiksnimi jezovi pri kraju Toome (Toomebridge), ki je ob izhodu na severni obali jezera Lough Neagh, in v mestu Kilrea ob spodnji reki Bann, ki je od Lough Neagha oddaljeno približno 15 milj.

Srebrne jegulje se selijo le v zavetju teme, zato jih lovijo ponoči, tako da pri jezovih v reko potopijo velike mreže tipa „coghill“. Vsaka mreža je v bližini zbirne cisterne, ki je postavljena v vodi in v katero shranijo ulovljene jegulje. Te cisterne je mogoče dvigati in spuščati, da se jih prilagodi nivoju vode v reki, ki je odvisen od nihanja padavin.

Jegulje nato odpeljejo v zadružno tovarno, kjer jih razvrstijo, potem pa odpeljejo naprej, podobno kot pri rumenih jeguljah.

Trajnostnost in upravljanje staleža

Evropska jegulja je navedena v Prilogi II h konvenciji CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Poleg tega Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje predlaga uvedbo načrtov o upravljanju njenih staležev.

Da bi zagotovili trajnostnost staleža evropske jegulje v bazenu jezera Lough Neagh in reke Bann, se uporablja načrt o upravljanju staleža jegulje, ki je bil razvit in se upravlja skupaj z Ribiško zadrugo Lough Neagh. Za ohranitev staležev veljajo številni ukrepi. Te ukrepe je mogoče praktično upravljati le prek sistema za izdajanje dovoljenj, ki ga vodi zadruga. Ni omejitev glede tega, kdo lahko zaprosi za dovoljenje. Članstvo v zadrugi ni predpogoj za pridobitev dovoljenja, če pa je dovoljenje izdano, lahko ribič postane član zadruge.

Ribiška zadruga Lough Neagh pri upravljanju trajnostnosti ribolova jegulje uporablja številne ukrepe:

—	nadzor izdajanja dovoljenj: zadruga vsako leto izda približno 180 dovoljenj. Med ribolovom mora biti v čolnu ves čas navzoč lastnik čolna, ki ima dovoljenje,

—	nadzor ribolovnih metod: jegulja se sme loviti le s parangalom ali vlečno mrežo. Določeno je največje število trnkov na vrvi. Velikost čolna in mreže sta omejena,

—	ribolovne kvote: za vsak čoln je določena dnevna ribolovna kvota, s katero se zagotovi, da v jezeru ne pride do prelova,

—	najmanjša velikost ulova: jegulje, ki so krajše od 40 cm, morajo ribiči vrniti v vodo. Če so premajhne jegulje poslane v tovarno, jih vrnejo v vodo v tovarni in lahko se odredi kazen,

—	upoštevanje zaprte sezone: ribolov rumene in srebrne jegulje je omejen na določena obdobja v letu, da se tako zagotovi obnovitev staležev,

—	varstvena služba: neprekinjeno deluje varstvena služba, ki zagotavlja, da jegulje lovijo le ribiči, ki imajo dovoljenje,

—	storitev „ulovi in prepelji s tovornjakom“: da se podpre selitev mladih jegulj proti notranjosti po reki Bann do jezera Lough Neagh, se jih veliko polovi v zankah za jegulje in v cisternah prepelje v jezero, da se tako poveča število mladih jegulj, ki vsako leto prispejo v jezero,

—	tradicionalne slamnate vrvi: slamnate vrvi so ročno izdelane in nameščene na prehode mladih jegulj, da jim pomagajo pri prehodu po reki navzgor do jezera. To povečuje stopnjo uspešnosti pri selitvi proti notranjosti do jezera,

—	ohranjanje „kraljičine vrzeli“ pri jezovih za srebrne jegulje: ohranja se 10-odstotna vrzel (kraljičina vrzel) pri jezovih za ribolov srebrnih jegulj, ki omogoča, da se del staleža vrne v drstišča v Sargaškem morju,

—	nakup mladih jegulj z drugih območij, da se dopolni naravna krepitev staleža: v zadnjih letih se je naravna selitev mladih jegulj v jezero Lough Neagh zmanjšala, zato jih zadruga kupuje z drugih območij, da potem dozorijo v jezeru. Tako pridobijo posebne značilnosti jegulj Lough Neagh.

5.2   Posebnosti proizvoda:

Jegulje Lough Neagh slovijo po vsej Evropi zaradi visoke vsebnosti maščobe (dozorele jegulje imajo približno 23 % maščobe), zaradi česar so idealne za prekajevanje. Skoraj vse jegulje iz jezera Lough Neagh se prodajo zunaj Irske. Nekaj jih gre v Billingsgate v Londonu, večina pa na Nizozemsko in v severno Nemčijo, kjer jih prekadijo.

Jegulje Lough Neagh se hranijo predvsem z ličinkami nevretenčarjev, ki prevladujejo v jezeru Lough Neagh. Zaradi take vrste prehranjevanja imajo ožjo glavo kot jegulje iz drugih regij, ki se hranijo z ribami.

Jegulje se lovijo s trajnostnimi ribolovnimi tehnikami, ki zagotavljajo dobro upravljanje ribolova jegulj.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO):

Osnovna povezava z geografskim območjem so dolgoletna tradicija in tehnike, ki se uporabljajo pri ribolovu jegulj na opredeljenem geografskem območju. Poleg tega vloga temelji na slovesu jegulj Lough Neagh, ker imajo višjo vsebnost maščob kot jegulje z drugih območij.

Lough Neagh je največje sladkovodno jezero na Britanskem otočju, ki se lahko pohvali s posebnimi značilnostmi, kot so opisane v razdelku 5.1, zaradi česar omogoča življenjsko okolje, ki zagotavlja hrano visoke vrednosti, kar prispeva k edinstveni visoki vsebnosti maščob pri jeguljah iz tega jezera.

Dolgoletna zgodovinska tradicija dokazuje, da so divje jegulje v jezeru Lough Neagh lovili že od bronaste dobe. Tehnika ribolova jegulj na opredeljenem geografskem območju je zelo stara in te metode se uporabljajo še danes.

Ribiči še vedno uporabljajo mnoge tradicionalne metode, ki so jih uporabljale že generacije pred njimi. Ribolov jegulj temelji na trajnostnih praksah, ki jih upravlja Ribiška zadruga Lough Neagh. Sprejete prakse vključujejo ohranjanje „kraljičine vrzeli“, ki jeguljam pri jezovih za njihovo lovljenje zagotavlja 10-odstotno vrzel, skozi katero se lahko srebrne (dozorele) jegulje vrnejo v drstišča v Sargaškem morju.

Pomen in sloves ribolova jegulj v jezeru Lough Neagh je bil očiten skozi celotno zgodovino. O ribičih s tega območja so bile napisane mnoge pesmi in z ribolovom jegulj so povezane številne vraže. Kip plavajočih jegulj, ki so ga pred kratkim postavili v mestu Toome, izraža pomen ribolova jegulj za lokalno zgodovino in dediščino območja.

Večina jegulj Lough Neagh se proda trgovcem iz Nizozemske, kjer jih uvrščajo med najboljše jegulje na svetu za prekajevanje. Zato je povpraševanje po jeguljah iz jezera Lough Neagh veliko, dosegajo pa veliko višjo ceno kot gojene jegulje ali jegulje, ki pridejo od drugod.

Sklic na objavo specifikacije:

(člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006)

http://www.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/lough-neagh-eel-pgi.pdf

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

---