23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/45

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja predlog uredbe, ki naj bi oblikovala pravno podlago za določitev paritet kupne moči (PKM). To naj bi izboljšalo preglednost, pravočasnost in kakovost celotnega procesa priprave PKM tako na ravni Skupnosti kot tudi na nacionalni ravni.

1.2

Zaradi pomembnosti teme, ki jo obravnava predlog, in potrebe po določitvi zavezujočih standardov za omejitev pristojnosti Komisije in držav članic ter enotne podlage za izračunavanje in posredovanje informacij za PKM, EESO priporoča hitro sprejetje predloga uredbe.

1.3

Vendar pa EESO opozarja, da zaradi stroškov Komisija (Eurostat) trenutno izračunava PKM za države, ne za regije (1). Ti izračuni pa se med drugim uporabljajo za ocenjevanje gospodarske storilnosti regij. Iz razpoložljivih informacij je razvidno, da so znotraj držav članic včasih precej velike razlike v cenah blaga in storitev med posameznimi regijami. Čeprav statistični uradi, ki zbirajo osnovne informacije, uporabljajo prostorske prilagoditvene faktorje, morajo biti ti faktorji primerni, da se prepreči izkrivljanje pri izračunavanju PKM. Zato je državam članicam treba priporočiti, da si v gospodarskem in tehničnem pogledu na vse možne načine prizadevajo, da bi prostorski prilagoditveni faktorji čim natančneje odražali geografske razlike v cenah.

1.4

Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki, se minimalno obdobje šestih let za pregled prostorskih prilagoditvenih faktorjev zdi predolgo in bi ga bilo treba skrajšati. Glede na to, da je v predlogu uredbe predvidena minimalna pogostnost (2) posredovanja osnovnih informacij, bi bilo treba informacije o cenah posredovati — po možnosti — vsake dve leti (3) (predlog predvideva najmanj tri leta).

1.5

Na splošno je treba poudariti, da si je treba bolj prizadevati za večjo učinkovitost evropskega statističnega aparata, tako s tehničnega vidika kot z vidika človeških virov, ter za usklajenost med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi uradi, ki imajo pomembno vlogo pri izračunu PKM.

2.1

Program PKM sta v začetku 80-ih let uvedla Eurostat in OECD za redno in pravočasno primerjavo bruto domačega proizvoda (BDP) držav članic Evropske unije in OECD (4). PKM so količniki za pretvorbo valut, s katerimi se gospodarski indikatorji, izraženi v nominalnih nacionalnih valutah, pretvarjajo v umetno skupno valuto, imenovano standard kupne moči (SKM), ki izravnava kupno moč različnih nacionalnih valut.

2.2

Gospodarski agregati v smislu obsega v SKM se pridobijo z deljenjem njihove prvotne vrednosti v nacionalni valuti z ustrezno PKM. BDP držav, izraženi v SKM z uporabo PKM kot pretvorbenih faktorjev, torej odražajo čisto količinsko primerjavo, ker so cene izključene.

2.3

PKM so tako cenovni deflatorji kot tudi pretvorniki valut. Z uvedbo eura v državah članicah območja eura se lahko prvič neposredno primerjajo cene med državami članicami, ki imajo glede na nacionalne ravni cen različno kupno moč. Zato so PKM za države zunaj območja eura pretvorniki valut, ki odpravljajo učinke različnih ravni cen, medtem ko za države, ki so v območju eura, opravljajo samo funkcijo cenovnega deflatorja.

2.4

PKM se izračunajo za košaro primerljivega blaga in storitev, ki so bili izbrani na podlagi sistemov kot sta klasifikacija individualne potrošnje po namenu (Classification of Individual Consumption by Purpose, COICOP (5)) in klasifikacija proizvodov po dejavnosti (Classification of Products by Activity, CPA). Raziskovanja se izvajajo v enem ali različnih mestih gospodarskega območja (na splošno le v glavnih mestih držav članic). V večini držav članic se prostorski prilagoditveni faktorji uporabljajo, da bi upoštevali regionalne razlike; v nekaterih državah članicah pa se upoštevajo le informacije glavnega mesta, ker zaradi geografske majhnosti regionalnih razlik ni.

3.1

BDP odraža rezultate vseh dejavnosti gospodarskih akterjev na določenem gospodarskem območju in v določenem času, običajno v enem letu. Izračunava se v skladu s sistemi nacionalnih računovodstev; za EU je to Evropski sistem integriranih ekonomskih računov 1995 (ESR 95). BDP se lahko meri glede na proizvodnjo, odhodke in prihodke. Za namene PKM je zlasti pomembno merjenje odhodkov, ki pokaže v kakšnem obsegu se blago in storitve, ki jih proizvede (ali uvozi) gospodarstvo države, uporabljajo za zasebno potrošnjo, javno potrošnjo, naložbe ali izvoz.

3.2

Za dejansko primerjavo obsegov je bistveno uporabiti pretvorbene faktorje (prostorske deflatorje), ki odražajo razlike v stopnjah cen med državami. Menjalnih tečajev ni mogoče uporabljati kot pretvorbenih faktorjev, saj poleg razlik v stopnjah cen običajno odražajo tudi mnoge druge elemente.

3.3

Zato so bile PKM med različnimi valutami držav posebej razvite za primerno uporabo kot prostorski pretvorbeni faktorji.

4.1

Sprva so PKM uporabljale mednarodne organizacije, kot na primer Eurostat, Mednarodni denarni sklad, OECD, Svetovna banka in Združeni narodi. Sčasoma pa se je uporaba statističnih podatkov o PKM razširila in zdaj jih uporabljajo mnogi: vladne agencije, univerze, raziskovalni inštituti, pa tudi javna in zasebna podjetja. Banke uporabljajo PKM pri svojih ekonomskih analizah in za spremljanje menjalnih tečajev, posamezniki in njihovi delodajalci pa jih uporabljajo za izračun plače v primeru opravljanja dela v drugi državi.

PKM se lahko uporabljajo tudi v transnacionalnih kolektivnih pogajanjih o plačah.

4.2

PKM so za EU v gospodarskem in političnem smislu ključni indikatorji. Zakonodaja določa, da se uporabljajo za strukturne sklade (6). Poleg tega so obvezno merilo uspešnosti za Kohezijski sklad (7). Poudariti pa je treba, da v prvem primeru (pri strukturnih skladih) izračun temelji na bruto domačem proizvodu na prebivalca (BDP), v drugem (pri Kohezijskem skladu) pa na bruto nacionalnem proizvodu (BNP). Predlog te uredbe pa omenja samo BDP (8).

4.3

Poleg tega se PKM uporabljajo tudi za določitev korekcijskih faktorjev, ki jih je treba uporabljati za osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (9).

5.1

Namen predloga uredbe za določitev pravnega okvira na področju izračunavanja PKM je zapolniti pravno vrzel. Preglednost in kakovost podatkov, ki jih zagotavljajo države članice, bi morali izboljšati z vzpostavitvijo enotnih pravil za zagotavljanje osnovnih informacij (člen 1). Zastavljeni cilj bi zato imel pozitivne učinke tako za Eurostat kot koordinatorja rezultatov, kot tudi za statistične urade držav članic.

5.2

Opredelitev pristojnosti in nalog. Komisija je odgovorna za to, da s pomočjo Eurostata usklajuje zagotavljanje osnovnih informacij, izračunava in objavlja PKM ter razvija metodologijo v posvetovanju z državami članicami (člen 4(1)). Naloga držav članic je zagotavljati osnovne informacije, pisno odobriti rezultate raziskovanj in skrbeti za verodostojnost podatkov (člen 4(2)).

5.3

Statistični uradi držav članic posredujejo Eurostatu osnovne informacije, izračunane na podlagi enotnih parametrov v enotnem tehničnem formatu (člen 5 in Priloga I).

5.4

Statistične enote so tiste, ki so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 696/1993 ali druge, ki jih je treba določiti v prihodnje (člen 6), Komisija in države članice pa bodo ustanovile tudi sistem za nadzor kakovosti (člen 7).

5.5

Eurostat izračuna PKM enkrat letno (člen 8) in je odgovoren za objavo rezultatov za vsako državo članico na agregatnih ravneh (člen 9).

5.6

Osnutek uredbe od držav članic ne zahteva, da opravijo raziskave samo za določitev korekcijskih faktorjev, ki se uporabljajo za osebne prejemke in pokojnine uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih Skupnosti (člen 10).

5.7

Časovni in prostorski prilagoditveni faktorji. PKM se izračunajo na podlagi nacionalnih letnih povprečnih cen (člen 2(2)). Ker „se lahko zbiranje podatkov omeji na eno ali več lokacij znotraj ekonomskega ozemlja“ in „na določeno časovno obdobje“, morajo države članice uporabiti časovni prilagoditveni faktor (ki ni starejši od enega leta) in prostorski prilagoditveni faktor (ki ni starejši od šestih let) (Priloga I, Metodologija, točke 2–4).