18.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 141/24

—

točko I(I)(1) (naslovljeno „Oseba“) priloge k Sklepu Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, str. 71) razglasi za nično;

—

točko I(I)(1) (naslovljeno „Oseba“) priloge k Izvedbeni uredbi Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 356, str. 55) razglasi za nično;

—

ugotovi, da se Sklep Sveta 2012/829/SZVP z dne 21. decembra 2012 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu in Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1264/2012 z dne 21. decembra 2012 o izvajanju Uredbe (EU) št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu ne uporabita v delu, v katerem je določeno, da se člen 19(1)(b) in (c) Sklepa Sveta [2010/413/CFSP] z dne 26. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L 195, str. 39) uporabi za tožečo stranko, ter ugotovi, da se omejevalni ukrepi, ki jih ta določba določa, ne nanašajo na tožečo stranko; in

—

toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke zaradi te tožbe.

1.

Prvi tožbeni razlog: Svet je sprejel izpodbijane omejevalne ukrepe, določene v členu 19(1)(b) in (c) Sklepa Sveta 2010/413/CFSP, brez kakršne koli pravne podlage.

2.

Drugi tožbeni razlog: Svet je kršil obveznost obrazložitve. Obrazložitev izpodbijanega sklepa in resolucije je nenatančna in splošna ter iz nje niso razvidni posebni in konkretni razlogi, zakaj je Svet – pri izvajanju svoje široke diskrecijske pravice – menil, da mora biti zadevna oseba predmet izpodbijanih omejevalnih ukrepov.

3.

Tretji tožbeni razlog: Svet je kršil pravice tožeče stranke do obrambe, do pravičnega sojenja in do učinkovitega sodnega varstva. Tožeče stranke se ni niti seznanilo niti ji niso bili predloženi kakršni koli možnih dokazih, ki so bili uporabljeni proti njej, ki bi upravičili ukrep, ki posega v njen položaj. Svet tožeči stranki ni niti odobril dostopa do njenega spisa, niti ji ni posredoval zahtevanih dokumentov (vključno z natančnimi in personaliziranimi podatki, ki bi upravičevali sporne omejevalne ukrepe), niti ji ni razkril možnih dokazov, ki so bili uporabljeni proti njej. Tožeči stranki se je zavrnila možnost, da se jo Svetom zasliši, ko je za to izrecno zaprosil. Posledica zgoraj navedene kršitve pravice tožeče stranke do obrambe – namreč, da se tožeče stranke ni obvestilo o dokazih, ki so bili uporabljeni proti njej – je kršitev pravice tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva.

4.

Četrti tožbeni razlog: Svet je storil očitno napako pri presoji, ko je sprejel omejevalne ukrepe proti tožeči stranki. Razlogi, na katere se v zvezi s tožečo stranko sklicuje Svet, niso zadostna obrazložitev. Poleg tega Svet ni predstavil niti dokazov niti podatkov, ki bi potrdili obrazložitev, ki jo je navedel, da bi upravičil sporne omejevalne ukrepe, ki temeljijo le na trditvah.

5.

Peti tožbeni razlog: Sporni omejevalni ukrepi so neveljavni in nezakoniti zaradi napak, ki jih je Svet storil pri presoji pred sprejetjem teh ukrepov. Svet ni opravil dejanske presoje okoliščin primera, temveč je le sledil priporočilom Varnostnega sveta ZN in predlogom, ki so jih predložile države članice.