1.

Ali iz prava Unije, zlasti iz člena 4(3) [PEU] ter členov 288, tretji odstavek, in 260(1) PDEU, izhaja, da člen 15(1), (2)(g) in (3) Direktive 2006/123/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (v nadaljevanju: Direktiva o storitvah) v okviru sodnega postopka, ki poteka med posameznikoma, učinkuje neposredno, tako da je treba opustiti uporabo nacionalne ureditve iz člena 4 nemške Verordnung über die Honorare für Architekten- und Ingenieurleistungen (uredba o honorarjih za arhitekturne in inženirske storitve) iz leta 1996 v različici iz leta 2002 (v nadaljevanju: HOAI 2002), ki je v nasprotju s to direktivo in v skladu s katero so – razen v določenih izjemnih primerih – najnižje tarife za storitve načrtovanja in nadzora, ki jih opravljajo arhitekti in inženirji, določene s to uredbo, obvezne ter je dogovor o honorarju v pogodbah z arhitekti ali inženirji, v katerem so dogovorjene tarife, ki so nižje od najnižjih, neveljaven, tudi če gre za zahtevke iz pogodbe o delu arhitekta, ki je bila sklenjena leta 2004, torej pred sprejetjem Direktive o storitvah?

2.