Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62015TN0750

    Zadeva T-750/15: Tožba, vložena 22. decembra 2015 – Mitteldeutsche Braunkohlengesellschaft in drugi/Komisija

    UL C 59, 15.2.2016, p. 47–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    15.2.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 59/47


    Tožba, vložena 22. decembra 2015 – Mitteldeutsche Braunkohlengesellschaft in drugi/Komisija

    (Zadeva T-750/15)

    (2016/C 059/54)

    Jezik postopka: nemščina

    Stranke

    Tožeče stranke: Mitteldeutsche Braunkohlengesellschaft mbH (Zeitz, Nemčija), RWE Power AG (Essen, Nemčija), Vattenfall Europe Mining AG (Cottbus, Nemčija) (zastopniki: U. Karpenstein, K. Dingemann in M. Kottmann, odvetniki)

    Tožena stranka: Evropska komisija

    Predloga

    Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

    odločbo C(2014) 5018 final, ki jo je Komisija 23. julija 2014 sprejela v postopku State aid SA.38632 (2014/N) (ex 2013/NN) – Germany – EEG 2014 – Reform of the Renewable Energy Law – razglasi za nično, v delu, v katerem je kot državna pomoč opredeljena ureditev za obstoječe naprave namenjene samooskrbi, iz člena 61(3) in (4) zakona EEG iz leta 2014, ter v delu, v katerem je v točki 5, druga alinea (str. 75), z njo ugotovljeno, da je pomoč združljiva z notranjim trgom le do 31. decembra 2017;

    toženi stranki naloži plačilo stroškov.

    Tožbeni razlogi in bistvene trditve

    Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo dva tožbena razloga:

    1.

    Prvi tožbeni razlog: neobstoj selektivne prednosti v korist nekaterih podjetij

    Tožeče stranke s prvim tožbenim razlogom trdijo, da izpodbijana odločba ureditev, ki se uporablja za obstoječe naprave namenjene samooskrbi z elektriko (člen 61(3) in (4) EEG 2014), napačno opredeljuje kot selektivni ukrep in s tem kot državno pomoč.

    2.

    Drugi tožbeni razlog: neobstoj državnih virov

    Tožeče stranke z drugim tožbenim razlogom trdijo, da pomoč v korist obnovljivih virov energije, ki se financira iz EEG, ne črpa državnih virov temveč se financira iz zasebnih virov. Niti zbiranje niti uporaba EEG naj ne bi bila stalno pod javnim nadzorom, kot to zahteva sodna praksa. Poleg tega naj zadevne določbe ravno ne bi bremenile državnega proračuna, saj naj skupna količina financiranja iz EEG ne bi bila zmanjšana z izvzetjem samooskrbe, ki se izvaja na podlagi obstoječih naprav.


    Top