30.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 316/48

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 19. in 20. junija 2003 ter priloge z naslovom Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji,

—

ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (1) z dne 29. Marca 2010,

—

ob upoštevanju izida pristopne konference EU-Črna gora z dne 16. decembra 2014,

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. maja 2012 o napredku Črne gore pri izvajanju reform (COM(2012)0222) in sklepov Sveta z dne 26. junija 2012 o odločitvi glede začetka pristopnih pogajanj s Črno goro 29. junija 2012,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2014–2015 z dne 8. oktobra 2014 (COM(2014)0700) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o napredku Črne gore za leto 2014 (SWD(2014)0301) in okvirnega strateškega dokumenta za obdobje 2014–2020, sprejetega 19. avgusta 2014,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 16. decembra 2014 o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu,

—

ob upoštevanju izjave in priporočil z devetega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora Evropska unija-Črna gora (SAPC) 1. in 2. decembra 2014,

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Črni gori,

—

ob upoštevanju dela stalnega poročevalca Odbora za zunanje zadeve za Črno goro Charlesa Tannocka,

—

ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.

ker je Črna gora trenutno edina država v regiji, ki je odprla in začasno zaprla poglavja v pogajanjih z EU, kar je dobrodošel razvoj dogodkov; ker se šteje, da ima zaradi te vodilne vloge večjo odgovornost tudi v regionalnem okviru in na splošno v širitvenem procesu;

B.

ker se vsaka država kandidatka ocenjuje glede na njene dosežke in bo nadaljnji napredek odvisen od učinkovitega izvajanja reformnih strategij in akcijskih načrtov v državi;

C.

ker sta trajnostni dialog in konstruktivno sodelovanje med vlado in opozicijo pomembna za napredovanje priprav na pristop in zagotavljanje zaupanja državljanov v volilni proces in državne institucije; ker bi vse politične sile v državi morale ostati osredotočene na proces pristopa k EU;

D.

ker bi morala Črna gora doseči nadaljnje prepričljive rezultate pri spoštovanju načela pravne države, kar je temeljni predpogoj za pristop k EU in prevzem obveznosti članstva v EU; ker je korupcija še vedno zelo pereče vprašanje;

E.

ker ima civilna družba pomembno vlogo v reformnem procesu in pristopu k EU;

F.

ker sta vprašanji svobode izražanja in medijev še vedno problematični; ker je med obdobjem poročanja prišlo do novih primerov nasilja nad mediji, čeprav se je število poročanih primerov zmanjšalo; ker morajo pristojni organi izboljšati preiskave in pregon starih in novih incidentov ter ustvariti pozitivno ozračje za svobodno in neodvisno delovanje medijev;

1.

pozdravlja napredek, dosežen v pristopnih pogajanjih, in je seznanjen z odprtjem šestnajstih poglavij, med drugim poglavij 23, 24 in 31, in začasnim zaprtjem dveh (znanost in raziskave ter izobraževanje in kultura);

2.

spodbuja k nadaljevanju pristopnih pogajanj na podlagi izvedenih reform in doseženih konkretnih rezultatov, zlasti kar zadeva načelo pravne države, medijsko okolje in boj proti korupciji; pozdravlja, da so bili 16. decembra 2014 sprejeti številni zakoni v skladu z akcijskim načrtom za poglavje 23; meni, da mora napredku v pogajanjih in izboljšavi strateškega, normativnega in institucionalnega okvira slediti dejanski napredek v praksi, s posebnim poudarkom na izvajanju ustreznih akcijskih načrtov in strategij;

3.

pozdravlja dodatno okrepitev pogajalskih struktur, vključno z uvedbo načela pravne države; poziva vlado, naj okrepi sodelovanje znotraj institucij in razširi medministrsko posvetovanje;

4.

ponovno izraža, da so reforme v zvezi s pravno državo v osrčju procesa evropskega vključevanja in bistven pogoj za napredek v skupnih pristopnih pogovorih; meni, da politična volja ostaja ključna za doseganje in ohranjanje znatnega napredka v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, kar je lakmusov test za neodvisnost, učinkovitost in strokovnost pravosodnega sistema;

5.

se zaveda, da je za dosego potrebnega napredka v pogajanjih pomembno zagotoviti vključevalno naravo procesa reform z dejavno udeležbo civilne družbe; poziva k dejavnejšemu parlamentarnemu nadzoru na tem področju;

6.

pozdravlja sprejetje akcijskega načrta za leto 2014, da se okrepi parlamentarni nadzor, in parlamentarnega etičnega kodeksa decembra 2014; poudarja, da je treba povečati parlamentarne zmogljivosti Črne gore in sprejeti nadaljnje ukrepe v zvezi z julija 2013 sprejetim tehničnim poročilom o domnevni zlorabi javnih sredstev za namene političnih strank, in da je ukrepanje sodstva še vedno pomanjkljivo; poziva vlado, naj preuči ustrezna priporočila črnogorskega parlamenta in izboljša parlamentarni dostop do ustreznih informacij;

7.

je zaskrbljen, da je zaradi zelo polariziranega političnega ozračja v državi glavna opozicijska stranka bojkotirala določena parlamentarna zasedanja, zlasti vprašanja predsednika vlade, kar ogroža demokratično delovanje institucij; zato poziva vse politične sile v vladi in opoziciji, naj se osredotočijo na proces pristopa k EU ter se posvetijo trajnostnemu dialogu in konstruktivnemu sodelovanju, še zlasti v parlamentu; poudarja, da je za uspešno izvajanje in trdnost institucij potrebna odločna politična volja;

8.

poziva vlado k dejanskemu izvajanju priporočil OVSE/ODHIR, Beneške komisije in skupine GRECO o volilnih pravilih v skladu z evropskimi standardi in najboljšo prakso, vključno s pravico do neodvisne kandidature na volitvah in sorazmernim javnim financiranjem volitev, da se zagotovijo enaki pogoji za vse kandidate, ter finančno revizijo delovanja političnih strank; ugotavlja, da so lokalne volitve zasenčile obtožbe o nepravilnostih pri volitvah; poudarja, da bi morali pristojni organi te obtožbe preiskati in po potrebi kazensko preganjati;

9.

poudarja pomen jasne razmejitve med državo in strankami; pozdravlja novi zakon o političnem financiranju, ki je bil sprejet decembra 2014, in poziva vse politične stranke, naj si prizadevajo za njegovo učinkovito izvajanje, s ciljem znatnega zmanjšanja možnosti za zlorabo javnih sredstev; obžaluje dejstvo, da so bili pomembni deli ustrezne zakonodaje sprejeti brez medstrankarskega soglasja;

10.

pozdravlja, da Komisija reformi javne uprave v širitvenem procesu namenja večjo pozornost; pozdravlja dejstvo, da je napredek na dobri poti v zvezi s tem, vendar ugotavlja, da bi bilo mogoče sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje kakovosti zakonodaje in lokalne uprave; je zaskrbljen zaradi politizacije javne uprave; poziva k napredku, kar zadeva povečanje preglednosti, učinkovitosti in odgovornosti osrednje in lokalne uprave, ter izboljšanju njihovega usklajevanja, skupaj z usklajevanjem med lokalnimi samoupravami, zlasti na področju naložb, načrtovanja projektov in izvajanja; meni, da je poglavitno odpraviti pomanjkljivosti na področju zaposlovanja, razrešitve in meril ocenjevanja, pomanjkljivosti pri neizvajanju ocen delovne uspešnosti ter šibkih upravnih, nadzornih in inšpekcijskih zmogljivostih;

11.

spodbuja nadaljnje ukrepe za okrepitev zmogljivosti urada varuha človekovih pravic v zvezi s primeri proti diskriminaciji;

12.

pozdravlja novo strategijo reforme sodstva za obdobje 2014–2018 ter z zadovoljstvom ugotavlja splošno pravočasno izvajanje s tem povezanega akcijskega načrta in izvolitev novega vrhovnega državnega tožilca; pozdravlja nove pravne ukrepe za večjo preglednost pri izvolitvi državnih tožilcev; ugotavlja, da je napredek, zabeležen na področju pravosodne reforme, olajšal odprtje štirih dodatnih poglavij na medvladni konferenci decembra 2014; spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem na področju spremljanja in še večjega zmanjšanja sodnih zaostankov in trajanja sodnih postopkov, pa tudi povečanja učinkovitosti ustavnega sodišča;

13.

pozdravlja napredek Črne gore v zvezi z izvajanjem reform, katerih cilj je zagotoviti neodvisnost in večjo učinkovitost sodstva; ostaja resno zaskrbljen zaradi neprimernega vplivanja na neodvisnost sodstva, zlasti pri zaposlovanju sodnikov in tožilcev ter njihovem poklicnem napredovanju; poudarja, da je nujno izboljšati izbirna merila za imenovanja in napredovanja, pa tudi spoštovati načela zakonitosti in sorazmernosti v disciplinskih postopkih; poziva k sprejetju ključnih reformnih ukrepov v sistemih zaposlovanja sodnikov in tožilcev ter njihovega poklicnega napredovanja in disciplinskih sistemih; ugotavlja, da bodo nekateri od teh pomislekov obravnavani v svežnju organizacijskih zakonov o pravosodju;

14.

je zaskrbljen zaradi števila nerešenih zadev na ustavnem sodišču, zlasti tistih, povezanih z morebitnimi sistematičnimi kršitvami človekovih pravic, kot je pobuda za preučitev ustavnosti zakona o prekrških;

15.

je zaskrbljen, ker si nihče zares ne prizadeva za rešitev vprašanja nekaznovanosti za vojna hudodelstva; spodbuja pristojne oblasti, naj tudi na najvišji ravni zagotovijo pravočasen pregon primerov vojnih hudodelstev; poziva pristojne organe, naj učinkoviteje preiskujejo vojna hudodelstva ter naj storilce teh dejanj kazensko preganjajo, jim sodijo ter jih kaznujejo v skladu z mednarodnimi standardi, naj zagotovijo izvajanje sodnih odločb in naj žrtvam omogočijo hiter dostop do sodnega varstva in pravične odškodnine;

16.

je zaskrbljen, ker je bilo kljub precejšnjim finančnim sredstvom, ki so jih mednarodni donatorji namenili organom, doseženega le malo napredka na področju preprečevanja korupcije, ki še vedno ogroža pravilno delovanje in stabilnost demokratičnih institucij, načelo pravne države in gospodarski razvoj; poziva k bolj dejavni vlogi nacionalne komisije za izvajanje strategije za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki je ključna enota za protikorupcijsko usklajevanje; poudarja, kako bistveno je, da vlada, vsi sektorji javnega življenja in civilna družba dejavneje preprečujejo korupcijo in okrepijo zakonodajni okvir in varstvo prijaviteljev nepravilnosti ter pri tem učinkovito sodelujejo;

17.

poziva oblasti, naj povečajo zmogljivost tožilstva, sodstva, policije in drugih organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter naj dosežejo prepričljive rezultate pri preiskovanju, pregonu in obsodbi na vseh ravneh, tudi v primerih korupcije na visoki ravni; pozdravlja sprejetje protikorupcijske zakonodaje, zlasti o lobiranju, splošnih upravnih postopkih, javnih naročilih in spremembah zakonov o preprečevanju navzkrižja interesov; poziva k dejanskemu začetku izvajanja teh zakonov, da bi omogočili tesnejše sodelovanje med organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj in okrepili sistem nadzora nad navzkrižjem interesov in prijavo premoženjskega stanja; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja izvajanje teh zakonov; meni, da je pomembno okrepiti institucije, da bodo bolj proaktivno pristopile k boju proti korupciji, in v celoti vključiti nov parlamentarni odbor za nadzor nad protikorupcijskim uradom, ki naj prejme zadostna sredstva; poudarja, da so pomanjkljivosti v zvezi z neodvisnostjo in odgovornostjo pravosodnega sistema še vedno zelo zaskrbljujoče in škodijo boju proti korupciji;

18.

poleg tega poziva sodstvo, naj bolj pregledno obravnava primere, povezane s korupcijo in organiziranim kriminalom, zlasti ko gre za objavo imen družb, posameznikov in javnih uslužbencev, ki so bili obsojeni vpletenosti v tovrstna kazniva dejanja;

19.

ugotavlja, da utegne pogosto spreminjanje zakonodaje preprečiti učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu; poziva k povečanju zmogljivosti pristojnih organov, zlasti za preiskovanje zapletenih primerov in njihovo obravnavanje; pozdravlja spremembo kazenskega zakonika, da se preprečita radikalizacija in verska skrajnost ter se ju nadzoruje; pozdravlja nov kazenski zakon, v katerem je med kaznivimi dejanji tudi pridružitev tujim bojevnikom, tudi džihadistom; poziva pristojne organe k učinkovitemu izvajanju ustreznih pravnih določb, da bi preprečili in spremljali vse morebitne grožnje varnosti črnogorskih državljanov; poudarja pomen boja proti vsem oblikam skrajnosti;

20.

pozdravlja, da je bil podpisan sporazum o strateškem in operativnem sodelovanju med Črno goro in Europolom, dosežen napredek pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma z Eurojustom, in da so črnogorske institucije pridobile status opazovalke v pomembnih evropskih pravosodnih mrežah; spodbuja k tesnemu operativnemu sodelovanju z ustreznimi evropskimi pravosodnimi organi, tudi glede trgovine z ljudmi;

21.

je seznanjen z nedavnimi prizadevanji za izboljšanje mehanizmov posvetovanja z organizacijami civilne družbe, da bi v vključujočem procesu dosegli večjo preglednost pri ustvarjanju politike in sprejemanju zakonodaje; pozdravlja javno razpravo o reviziji 23. in 24. poglavja akcijskega načrta; poziva pristojne organe, naj izoblikujejo vzdržno javno financiranje teh organizacij in ustrezen institucionalni okvir; pozdravlja dejstvo, da je vlada imenovala nov svet za razvoj nevladnih organizacij; poziva pristojne organe, naj prilagodijo pravni okvir in prakse, da bi zaščitili aktiviste civilne družbe pred napadi in sovražnostjo, h katerim naj bi spodbujale nekatere časopisne hiše, ter naj ustvarjajo ozračje, v katerem bo mogoče delati brez strahu ali povračilnih ukrepov;

22.

ponovno poudarja pomen svobode izražanja kot ene od temeljnih vrednot Evropske unije; meni, da je neodvisnost novinarjev bistvenega pomena; je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju medijske svobode in nizkih poklicnih in etičnih standardov zaposlenih v medijih v Črni gori; močno obžaluje nadaljevanje ciljnih napadov na novinarje in medijske objekte; ugotavlja, da je črnogorska vlada ustanovila komisijo za preiskavo napadov na novinarje; poziva pristojne organe, naj izvajajo priporočila te komisije in si prizadevajo za stalne rezultate pri pregonu in končno obsodbo storilcev; meni, da je za poglobitev demokratičnih standardov bistveno imeti neodvisen javni medijski zavod z neodvisnim uredništvom ter stabilnim in vzdržnim financiranjem; poudarja odgovornost vseh v politiki in medijih za ustvarjanje ozračja strpnosti do drugačnih mnenj; poudarja, da javne izjave v podporo medijske svobode pomagajo pri ustvarjanju okolja, ki spodbuja spoštovanje in zaščito novinarjev; pozdravlja sporazum med predstavniki medijev o pregledu etičnega kodeksa kot prvi korak k izboljšanju samoregulacije medijev; meni, da je nujno sprejeti jasen zakonodajni okvir, v katerem bodo določeni predpisi glede lastništva in financiranja medijev;

23.

meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

24.

pozdravlja dejstvo, da je bila protidiskriminacijska zakonodaja skoraj v celoti prilagojena pravnemu redu; poziva oblasti, naj odpravijo ostale pomanjkljivosti v zvezi z rasno diskriminacijo in uvedejo sankcije; poziva oblasti, naj svetu za boj proti diskriminaciji zagotovijo vsa potrebna finančna in upravna sredstva; čeprav priznava določen napredek pri socialnem vključevanju in izobraževanju romskega prebivalstva, je zaskrbljen zaradi stopnje osipa Romov v izobraževalnih procesih in njihovega nizkega deleža glede na celotno študentsko populacijo; poziva k podpori pobudam, ki spodbujajo urejanje bivalnih razmer in zagotavljanje zdravstvenega varstva, izobrazbe in zaposlitve romskemu prebivalstvu ter opolnomočenje in visokošolsko izobraževanje romskih žensk; pozdravlja, da so si pristojni organi med drugo parado ponosa prizadevali zaščititi pravice LGBTI in je ta dogodek potekal brez incidentov; je zaskrbljen, da se napadi na pripadnike LGBTI skupnosti in aktiviste nadaljujejo; poziva politične akterje in akterje civilne družbe k boju proti razširjeni sovražnosti in nasilju zoper spolne manjšine, zlasti naj si prizadevajo na področju izobraževanja in ozaveščanja javnosti, da se bo spremenil odnos do tega, in poskrbijo za usposabljanje policije, tožilcev in sodnikov;

25.

pozdravlja izboljšave zakonodajnega okvira za pravice invalidov; ugotavlja, da so potrebni nadaljnji ukrepi za usklajenost s pravnim redom EU; poziva vlado, naj pospeši prizadevanja za dostop invalidov do stavb, in obžaluje, da invalidi še vedno nimajo dostopa do večine državnih in lokalnih ustanov, vključno z izbranimi prednostnimi ustanovami (kot so parlament in sodišča); je še vedno zaskrbljen zaradi visoke stopnje invalidov, ki po osnovni in srednji šoli predčasno opustijo šolanje; ugotavlja, da je zelo pomembno poskrbeti za primerno preglednost sklada za poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter njegovih izdatkov;

26.

poudarja, da je treba še okrepiti izvajanje in nadaljnje spremljanje zakonov in politik, povezanih z otroki, ter zagotoviti zadostne zmogljivosti; poziva, naj se izboljša kakovost izobraževanja za vse otroke, obenem pa naj se nadaljujejo prizadevanja v podporo ranljivim otrokom; opozarja, kako pomembno je reformo na področju sodnega sistema za obravnavo mladoletnikov razširiti tudi na otroke v upravnih, civilnih in kazenskih postopkih, da bi se povečal dostop do pravnega varstva;

27.

je zaskrbljen zaradi še vedno majhnega napredka na področju pravic žensk, enakosti spolov, udeleženosti žensk v politiki in na trgu dela, pa tudi na področju nasilja v družini; v zvezi s tem poudarja nujnost hitrejšega napredka na področju pravic žensk, enakosti spolov, udeleženosti žensk v politiki in na trgu dela, pa tudi na področju nasilja v družini; v zvezi s tem poziva k večji vključitvi parlamenta, bolj strukturiranemu sodelovanju s civilno družbo, okrepljenim institucionalnim zmogljivostim, pa tudi k boljšemu sodelovanju med socialnimi službami ter organi preiskovanja in pregona kaznivih dejanj; poziva, naj bodo v središču vseh ukrepov pravice žrtev ter naj se zagotovi ustrezna skrbnost pri preprečevanju in preiskovanju dejanj nasilja v družini ter kaznovanju storilcev teh dejanj in zagotavljanju odškodnine;

28.

pozdravlja črnogorske politike, katerih namen je ustvariti vzdušje strpnosti in vključevanja za vse nacionalne manjšine; odločno poziva črnogorske oblasti, naj dodatno zaščitijo večnacionalno identiteto Boke Kotorske ter okrepijo njeno kulturno in gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami članicami EU;

29.

pozdravlja, da se še naprej zagotavlja in uveljavlja pravica do svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi; ugotavlja, da je še vedno prisotna napetost med srbsko in črnogorsko pravoslavno cerkvijo, zlasti glede lastništva; poziva k sprejetju novega zakona o pravnem statusu verskih skupnosti;

30.

poziva vlado, naj izvede trajne gospodarske reforme, vključno z zakonskimi prepisi o protikonkurenčnih mehanizmih, s katerimi bo spodbudila konkurenčnost in premostila strukturne pomanjkljivosti, ter naj odpravi zelo razširjen neformalni sektor ter na splošno izboljša poslovno okolje; poziva k okrepitvi socialnega dialoga med različnimi partnerji; poleg tega poziva h krepitvi zmogljivosti za oblikovanje in usklajevanje gospodarske politike, tudi z javnimi posvetovanji, da bi se zmanjšala odstopanja med posameznimi regijami; vztraja pri zahtevi po učinkovitem boju proti davčnim utajam; je zaskrbljen, da utegnejo pravne in pravosodne negotovosti, med drugim na področju izdajanja dovoljenj, upravnih postopkov za davčne zadeve in izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, povzročiti tveganje za gospodarske subjekte in omajati sposobnosti Črne gore, da bi privabila tuje vlagatelje; poudarja, kako pomembno je rešiti trgovinske spore s tujimi vlagatelji, ki so ključnega pomena za črnogorsko gospodarstvo je prav tako zaskrbljen, ker se razmere na trgu dela niso bistveno izboljšale ter sta brezposelnost mladih in dolgoročna brezposelnost še vedno visoki, zato poziva k dejavnemu ukrepanju na tem področju;

31.

ugotavlja, da je dialog med obema stranema industrije še vedno nezadosten in poziva k nadaljnji krepitvi pravic tistih, ki ustanovijo nove sindikate; pozdravlja predloge sprememb delovnega prava za ureditev pravic zaposlenih v primeru stečaja; spodbuja vlado, naj pospeši delo na svojem prvem programu zaposlovanja in socialnih reform, da bi lahko prepoznali in se posvetili ključnim izzivom Črne gore na področjih politike zaposlovanja, socialnega vključevanja in zmanjševanja revščine;

32.

izreka pohvale za izvajanje zakona o malih podjetjih in pridružitev Črne gore programu EU za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME); poziva, naj se pospeši izvajanje podpornih shem javnega sektorja za mala in srednja podjetja, saj so ta ena od vodilnih sil gospodarskega razvoja;

33.

je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zamud pri rešitvi stečajnega postopka največjega industrijskega proizvajalca v Črni gori, tovarne aluminija KAP, s čimer država krši obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma (SPS); poziva vlado in sodelujoče strani, naj dosežejo vzdržno rešitev za KAP, ki bo v skladu s pravili o državni pomoči iz tega sporazuma ter bo temeljila na preglednosti in načelu pravne države;

34.

obžaluje, da je Črna gora ignorirala sodno odredbo ciprskega sodišča o prodaji tovarne KAP, in Črno goro poziva, naj v celoti prizna odločitve sodnih oblasti držav članic EU;

35.

spodbuja Črno goro k nadaljnjemu napredku v zvezi v varstvom okolja in podnebnimi spremembami s krepitvijo upravnih zmogljivosti, pripravo trajnostnih energetskih politik in zavzemanjem za okolju prijazen gospodarski model, ki spodbuja naložbe, da bi poskrbeli za skladnost s pravnim redom, ki se nanaša na okolje in podnebne razmere; ponovno opozarja, da je treba pripraviti nacionalno energetsko strategijo, ki bo upoštevala številne različne obnovljive vire energije in potrebo po varstvu naravne dediščine ter zaščitenih in mednarodno priznanih območij; odločno poziva k posvetovanjem o čezmejnih projektih;

36.

poziva k dolgoročnemu načrtovanju turizma na obali in oblikovanju trdnih mehanizmov za preprečevanje uničevanja okolja in korupcije na področju prostorskega načrtovanja in gradnje;

37.

izreka pohvalo proaktivni udeležbi Črne gore in njeni konstruktivni vlogi na področju regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter v procesu regionalne sprave; čestita vladi, da je uspela doseči popolno usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, in spodbuja organe, naj tudi v prihodnje usklajujejo zunanjepolitična stališča s stališči EU, še zlasti glede na sedanje razmere mednarodnih terorističnih groženj; izreka čestitke vladi, saj je bila Črna gora poleg Albanije edina kandidatka na Zahodnem Balkanu, katere stališča glede razmer v Ukrajini so bila usklajena s stališči in sklepi EU; poziva črnogorske oblasti, naj okrepijo sodelovanje z mednarodnimi političnimi in gospodarskimi partnerji, da bi se okrepila odpornost države na zunanji pritisk in poskuse destabilizacije države in regije; pozdravlja sodelovanje države v civilnih in vojaških misijah EU, Nata in OZN;

38.

poziva vse članice Nata, zlasti tiste, ki so hkrati države članice EU, naj dejavno podprejo pristop Črne gore k zvezi Nato, da bi okrepili varnost na Jadranskem morju, kjer so vse druge države že članice Nata, in posledično tudi regionalno varnost;

39.

spodbuja Črno goro, naj začne v pristopnem procesu čim prej konstruktivno in v sosedskem duhu obravnavati tudi preostala nerešena dvostranska vprašanja; ponovno poudarja potrebo po hitri rešitvi še vedno odprtih vprašanj določitve meja in nasledstva s Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Kosovom; spodbuja nadaljnje sodelovanje s sosednjimi državami z izmenjavo izkušenj pri pristopnih pogajanjih; pozdravlja dejstvo, da ima Črna gora v Pogodbi o energetski listini status opazovalke;

40.

poziva k hitri sporazumni rešitvi vprašanja meje z Republiko Hrvaško, če pa ne bi bilo mogoče najti sporazumne rešitve, poziva, naj se spor reši na mednarodnem sodišču v Haagu v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava;

41.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Črne gore.