15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 351/45

—

dostop do posojil,

—

dostop do tveganega kapitala in

—

dostop to trgov kapitala.

—

okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP),

—

posojila MSP, ki jih zagotavlja Evropska investicijska banka,

—

sredstva kohezijske politike in

—

instrument za delitev tveganja v okviru 7OP (7. okvirnega programa za raziskave).

—

regulativne ukrepe,

—

finančne ukrepe za izboljšanje posojilnega in tveganega kapitala v vsej EU ter

—

druge ukrepe za izboljšanje okolja za MSP.

4.1.1

EESO podpira uvedbo usklajene ureditve za čezmejno delovanje skladov tveganega kapitala. Predlog je treba pohvaliti, saj bo po vsej verjetnosti ublažil pomanjkljivosti na trgu z uvedbo "evropskega potnega lista", ki bo skladom tveganega kapitala EU omogočil trženje produktov in zbiranje kapitala po vsej Evropi. EESO je v mnenju o tveganem kapitalu (4) že podal več pripomb in Komisijo poziva, naj jih upošteva.

4.1.2

EESO odločno podpira študijo o odnosu med regulativno ureditvijo bonitetnih zahtev in naložbami tveganega kapitala pri bankah in zavarovalnicah, ki jo bo Komisija opravila leta 2012. V študiji bi bilo treba oceniti, ali tovrstni instrumenti velikim mednarodnim bankam zagotavljajo oligopolni položaj in ali jih je treba v srednje- ali dolgoročnem obdobju spremeniti.

4.1.3

Ker je večina MSP majhnih (manj kot 10 zaposlenih), EESO poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni skladom tveganega kapitala za tovrstna podjetja. Ti skladi vlagajo v podjetja, katerih projekti niso dovolj privlačni za tradicionalne vlagatelje tveganega kapitala, hkrati pa so preveliki ali preveč tvegani za posojila iz običajnih virov. Krepijo kapitalsko osnovo podjetja in pozitivno vplivajo na razvoj poslovnih spretnosti podjetnika, saj je v celotnem obdobju naložbe (5) zagotovljeno svetovanje. Države članice naj predlagajo instrumente, kot so posebna davčna obravnava, ki bi lahko spodbudili razvoj tovrstnih skladov, da se zapolni vrzel v financiranju.

4.2.1

Odbor podpira predloge Komisije o davčnih reformah za čezmejne naložbe tveganega kapitala. Komisijo in države članice poziva, naj hkrati predlagajo jasne ukrepe za preprečitev davčnega izogibanja in utaj.

4.2.2

Poleg odprave davčnih ovir za čezmejne transakcije bi morala Komisija zagotoviti, da države članice v lastni državi spodbujajo davčne reforme za sheme financiranja MSP.

4.2.3

Treba bi bilo raziskati primere dobre prakse v nekaterih državah članicah, jih razširiti po vsej EU in z njimi seznanjati MSP (6). Mnoge države so že sprejele svežnje davčnih spodbud; na Flamskem v Belgiji so bila na primer uvedena t. i. win-win-loans (posojila, ugodna za vse): posamezniki lahko MPS dajo posojilo, ki ga nato uveljavijo kot davčno olajšavo. Še en dober primer je nizozemska shema, znana kot "posojila tete Agate" (7).

4.2.4

Tudi davčne oprostitve, kot jih omogoča francoska zakonodaja "ISF PME"(réductions d’impôt de solidarité sur la fortune pour les investissement dans les PME – olajšave pri solidarnostnem davku na premoženje v primeru naložb v MSP)  (8), lahko močno koristijo MSP z visoko stopnjo rasti. EESO podpira tovrstne sheme, če je višina davčnih oprostitev razumna in nima negativnega vpliva na prispevke za druge, enako pomembne panoge.

4.3.1

EESO podpira načrtovani predlog o posodobitvi zakonodaje o državni pomoči, da se poenostavijo sedanja pravila na tem področju, ki veljajo za MSP. Ugotavlja, da bo Komisija pregledala uredbo o splošnih skupinskih izjemah ter različne smernice za državno pomoč, vključno s smernicami o tveganem kapitalu, da se dosežejo cilji strategije Evrope 2020. EESO se močno zavzema za posodobitev, poenostavitev in pojasnitev pravil ter Komisijo poziva, naj zagotovi, da se bo državna pomoč uporabljala samo takrat, ko trg ne deluje.

4.4.1

EESO pozdravlja dejstvo, da je v direktivo o trgih finančnih instrumentov (direktiva MIFID) vključen predlog za razvoj homogenih trgov rasti MSP, ki se jim dodeli oznaka trg rasti MSP in tako zagotovi, da so privlačni za vlagatelje. Vendar pa predlaga (9), da se opredelijo posebne določbe in ukrepi za učinkovito in uspešno izvedbo tega predloga.

4.5.1

Komisija in države članice bi morale poenostaviti računovodska pravila in zmanjšati obveznosti poročanja za borzne MSP v Evropi. Odbor pozdravlja predlog direktive o poenostavitvi in spremembi računovodskih direktiv ter predlog o spremembah direktive o preglednosti, ki ju je predstavila Komisija, in jo poziva, naj upošteva mnenji, ki ju je sprejel v začetku leta 2012 (10). Meni namreč, da morajo MSP sprostiti sredstva za naložbe v svoje poslovanje in za nadaljnjo rast.

4.6.1

EU mora imeti tudi v prihodnje vodilno vlogo pri izvajanju mednarodno sprejetih reform na področju finančne regulacije. Vendar EESO ugotavlja, da lahko različne kapitalske zahteve za izvajanje sporazuma Basel III v EU, ki naj bi začele veljati in o katerih se trenutno še razpravlja (direktivi CRD IV/CRR), MSP povzročijo različne težave (11).

4.6.2

EESO podpira prizadevanja evropskih institucij za večjo trdnost finančnega sistema, da bi preprečili prihodnje krize. Vendar pa večja regulacija finančnih trgov ne sme negativno vplivati na financiranje malih in srednje velikih podjetij. EESO popolnoma podpira poročilo Karas, ki ga je maja 2012 sprejel Evropski parlament in ki pomeni še en korak v pravi smeri, tj. za smiselno in možno izvajanje pravil o kapitalskih zahtevah v EU, ki jih določa sporazum Basel III.

4.6.3

EESO ugotavlja, da se bo Komisija v 24 mesecih po začetku veljavnosti nove direktive (CRD IV) posvetovala z Evropskim bančnim organom (EBA), ki bo poročal o podeljevanju posojil MSP in fizičnim osebam. Odbor poziva Komisijo, naj ga v celoti vključi v ponovno oceno uteži tveganja, in sicer tako, da pripravi mnenje o poročilu, ki bo poslano Svetu in Evropskemu parlamentu.

4.7.1

Komisija načrtuje, da se bo ta direktiva začela izvajati 16. marca 2013. EESO poziva države članice, naj si aktivno prizadevajo zagotoviti, da bodo MSP ta sistem lahko še prej izkoristila. Zelo pomembno je tudi, da bo Komisija nadzorovala, ali se je direktiva v vseh državah članicah začela pravočasno izvajati. Poleg tega mora zelo skrbno spremljati, kako države članice izvajajo člen 4(5), ki jim daje možnost podaljšanja postopka preverjanja na več kot 30 dni, razen če to ni skrajno nepošteno do upnika. Komisija bi morala skrbno paziti, da države članice tega člena ne bodo izkoriščale za umetno zavlačevanje plačil, saj zamude pri plačilih javnih organov močno vplivajo na upravljanje denarnih tokov in likvidnosti v MSP.

4.7.2

EESO poziva evropske institucije, naj bodo za zgled in svojim pogodbenim strankam plačujejo pravočasno, da jim ne bodo povzročale nepotrebnega upravnega in finančnega bremena.

4.8.1

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije za uredbo o evropskih skladih za socialno podjetništvo in Komisijo opominja, da mora biti izboljšanje dostopa socialnih podjetij do ustreznega kapitala prednostna naloga. EESO je v začetku leta 2012 že izrazil mnenje (12) o tej temi. Eden od izzivov je v tem, da je treba meriti socialne učinke portfeljskih podjetij in njihov vpliv na družbo ter o njih poročati. EESO priporoča izvedbo skupne študije na ravni EU, da se opredelijo merila in kazalniki za obravnavo teh vprašanj. Komisijo znova opozarja, da so lahko tovrstni skladi samo eden od zelo potrebnih finančnih instrumentov, ki ji je še treba razviti.

4.8.2

EESO tudi poziva države članice, naj izboljšajo priznavanje različnih oblik socialnih podjetij. Če bi bila tovrstna podjetja bolj priznana, bi bila utež tveganja za posojila, ki jih dobijo, manjša in zato v primerjavi s tradicionalnimi podjetji na tem področju ne bi bila več prikrajšana.

6.1.1

EESO pozdravlja predlog o izboljšanju informacij za finančne posrednike ter spodbuditvi bank in finančnih institucij, da svojim strankam zagotovijo vse potrebne instrumente, ki jim bodo pomagali pri iskanju finančne podpore. Poleg tega meni, da je treba izboljšati finančno izobraževanje za MSP, in države članice izrecno spodbuja, naj se pridružijo tem prizadevanjem ter v tesnem sodelovanju z združenji MSP pripravijo posebne programe za spodbujanje pripravljenosti za naložbe, namenjene MSP.

6.1.2

Eden glavnih problemov za veliko večino MPS je, da ne morejo dobiti prilagojenega svetovanja. EESO podpira načelo in vlogo Evropske podjetniške mreže (EEN), vendar meni, da bi bilo treba njen potencial v celoti izkoristiti (15), zato predlaga, da se okrepijo njene zmožnosti za finančno svetovanje. Hkrati poudarja, da morajo pri tem tesno sodelovati združenja MSP in da se je treba prilagoditi različnim značilnostim MSP.

6.2.1

Odbor ugotavlja, da se je Komisija s tem vprašanjem že ukvarjala (raziskave o dostopu MSP do financiranja in kazalnik financiranja MSP), in pozdravlja njen predlog o tesnejšem sodelovanju z združenji bank ter pridobivanju nasvetov od drugih institucij (Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa). Priporoča tudi, da se v sodelovanje vključijo združenja MSP ter institucije na ravni držav članic. EESO obžaluje, da v akcijskem načrtu ni omenjeno okrepljeno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot je OECD, pri zbiranju podatkov in pripravi (16) statistik o dostopu do financiranja.

6.3.1

Modeli bonitetnega ocenjevanja, ki so zgolj kvantitativni, so pogosto pretogi in zato niso primerni za MSP. Uporaba kvalitativnih dejavnikov poleg običajne kvantitativne analize je več kot dobrodošla. Banke bi lahko razmislile o spremembi metod ocenjevanja kreditne sposobnosti MSP, pri čemer bi pustile dovolj prostora za "bančništvo odnosov" (relationship banking). Tega vprašanja se je treba lotiti tudi z izmenjavo primerov najboljših praks. EESO izraža obžalovanje, ker se zdi, da se nekatere banke oddaljujejo od tega pristopa, namesto da bi ga spodbujale.

6.4.1

EESO na primer meni, da je treba razviti povezavo med poslovnimi angeli in skladi tveganega kapitala v zgodnji in poznejši fazi, da se zagotovi trdna veriga financiranja inovacij. Poleg tega je treba izrecno podpreti pobude za boljši dialog na regionalni ravni med poslovnimi angeli, skladi tveganega kapitala in lokalnimi podjetniki.

6.4.2

Preučiti in izvajati bi bilo treba inovativne pristope k financiranju s tveganim kapitalom. Mednje sodi tudi skupinsko financiranje (crowd funding), pri katerem državljani – in ne banke ali specialisti – namesto na borznem trgu prek spletne platforme vlagajo v MSP.

6.4.3

Spodbuditi bi bilo treba prilagojene oblike hibridnega kapitala (17) z elementi posojil ter lastniškega in dolžniškega kapitala (kot so posojila z udeležbo pri dobičku), saj so primernejše za MSP, tako v zgodnji kot vseh preostalih fazah njihovega razvoja.

7.1.1

Razmisliti bi bilo treba o razvoju okvira za spodbujanje kreditov institucij, ki delujejo na podlagi načela delitve tveganja in dobička, saj bi to zagotovo koristilo MSP. Komisija bi morala skrbno proučiti pojave, kot je "participativno bančništvo"; EESO meni, da bi morala pripraviti zeleno knjigo kot podlago za razpravo o tem pojavu na evropski ravni. Pobude, ki so jih sprožile posamezne države, npr. Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg in Malta, so pozitivne, vendar lahko zavirajo nadaljnje povezovanje industrije finančnih storitev v EU. Poleg tega posamezne neusklajene pobude verjetno ne bodo prinesle tako učinkovitih rezultatov, kot bi jih lahko dosegli s to vrsto financiranja, npr. delitev tveganja in dobička ter financiranje, ki upošteva socialni vidik. Spodbujanje mikrofinanciranja s posebnimi investicijskimi politikami, kot jih poznajo islamske banke, bi lahko sprožilo nove podjetniške dejavnosti, hkrati pa prispevalo k boju proti revščini v nekaterih regijah. Zato bi morala Komisija pripraviti sporočilo, v katerem bi predvidela, obravnavala in spodbujala alternativne metode financiranja ter tako zagotovila, da bi zanje veljala enaka pravila kot za druge, običajne metode.

7.1.2

EESO ugotavlja, da je Komisija analizirala delo in rezultate posojilnih mediatorjev ter probleme, s katerimi se soočajo MSP pri iskanju kreditnega financiranja (18). Države članice poziva, naj uvedejo takšno funkcijo za izboljšanje preglednosti postopka posojanja. Odbor ugotavlja, da lahko MSP v skladu s členom 145(4) direktive o kapitalskih zahtevah (CRD III) in členom 418(4) predlagane uredbe o kapitalskih zahtevah (CRD IV) od bank zahtevajo informacije o bonitetni oceni in rezultatih. Pomembno je, da se te določbe izvajajo v celoti tudi v praksi.

7.1.3

EESO poziva Komisijo, naj preuči stanje glede konkurence v bančnem sektorju in zagotovi, da bo na področju finančnih produktov za MSP dovolj konkurence v tem sektorju in v posameznih državah članicah ter med njimi. Omenimo lahko na primer problem stroškov predčasnega odplačila kredita (funding loss, glej spodaj); hkrati so obrestne mere za prekoračitve stanja na računu za mala podjetja še vedno zelo visoke, čeprav so obrestne mere ECB za refinanciranje rekordno nizke. Velika podjetja se lahko zatečejo k alternativnim rešitvam (npr. t. i. straight loans), mala podjetja pa teh produktov ne morejo uporabiti.

7.1.4

Stroški predčasnega odplačila kredita: v mnogih državah članicah morajo podjetja, ki predčasno odplačajo kredit, banki za to plačati stroške. Kadar se posojilo odplača prej, kot je določeno v pogodbi, banka zaračuna t. i. stroške predčasnega odplačila (funding loss), s katerimi nadomesti izgubo, ki nastane v primeru, da mora ta denar naložiti po nižji obrestni meri, kot bi jo dobila, če posojilo ne bi bilo odplačano predčasno.

7.1.5

Težava je v tem, da so ti stroški pogosto zelo visoki in poleg tega v pogodbi niso vedno jasno določeni, saj se nanašajo na prihodnje, torej še neznane obrestne mere. Zato podjetja zelo težko ocenijo možne stroške predčasnega odplačila kredita. V večini primerov se te obveznosti sploh ne zavedajo.

7.1.6

Banke morajo zato zagotoviti jasnejše informacije o stroških predčasnega odplačila kredita še pred podpisom kreditne pogodbe. Poleg tega bi morali biti ti stroški omejeni in razumni.

7.2.1

EESO podpira vzpostavitev enotne spletne podatkovne zbirke v več jezikih o različnih virih financiranja, ki bi zajemala evropske, nacionalne in regionalne ukrepe za lažji dostop MSP do financiranja. Odbor poziva Komisijo, naj praktični vodnik (19) z informacijami o možnostih dostopa do 50 milijard EUR javnih sredstev v 27 državah članicah posreduje širši javnosti.

7.2.2

EESO meni, da sta poseben proračun v okviru programa Obzorje 2020 v višini 15 % sredstev programa in enotna struktura upravljanja ključnega pomena za čim večji izkoristek inovacijskega potenciala MSP. Glede postopka so potrebne izboljšave pri finančnih in upravnih vprašanjih. Tako imajo na primer mnoga MSP, ki sodelujejo pri raziskovalnih projektih, financiranih s sredstvi EU, v svojih državah še vedno hude težave, povezane z davkom na dodano vrednost. To je pogosto že od začetka glavna ovira za podjetja, ki sodelujejo pri projektu. V vseh državah članicah bi bilo treba uvesti jasna pravila, ki bi MSP odvzela to breme. Davek na dodano vrednost bi bilo treba pri projektih, ki jih financira EU, vedno povrniti.