15.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 351/85

Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter akcijskih načrtih o takšnih emisijah in odvzemih

COM(2012) 93 final – 2012/0042 (COD)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Obračunavanje v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF) pri zavezah Unije na področju podnebnih sprememb

COM(2012) 94 final.

1.1

Odbor pozdravlja predlog Komisije. Meni, da gre za ambiciozen predlog, ki se odziva na potrebe po strožjem sistemu obračunavanja, s katerim naj bi v zakonodajo EU vključili priporočila iz mednarodnih sporazumov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju zakonodaje zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu, Svetu in civilni družbi. Komisija bi morala opraviti ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, v zvezi s posodobitvijo opredelitev zaradi sprememb, ki so jih sprejeli organi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ali Kjotskega protokola, ali opredelitev, sprejetih na podlagi drugih večstranskih sporazumov. Zelo pomembno je, da se zagotovi skladnost predloga s sprejetimi odločitvami v okviru UNFCCC.

1.2

Glede na to, da naj bi bila pogajanja o splošnem pravnem sporazumu o podnebnih spremembah končana do leta 2015 in da naj bi v skladu s sedanjimi načrti sporazum začel veljati leta 2020, mora EU nameniti osrednjo pozornost razvoju pravičnih in podnebno učinkovitih modelov, ki bodo pomagali omejevati podnebne spremembe, da bo tako prispevala k pogajanjem o splošnem sporazumu. Pri tem ima LULUCF pomembno vlogo, zato je pomembno, da obstajajo skupni predpisi o izračunu tako emisij kot tudi njihovih ponorov.

1.3

Odbor meni, da je potrebna celovita ocena, usmerjena v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, ki bi upoštevala vse tokove toplogrednih plinov (emisije in odvzeme) na poljih in pašnikih, vključno s kmetijskimi in živinorejskimi dejavnostmi. Nasprotno pa je poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz kmetijstva in živinoreje ter njihovo obračunavanje že obvezno v skladu s Kjotskim protokolom in tudi določeno z omejitvami emisij v odločbi o porazdelitvi prizadevanj (1).

1.4

Odbor je sklenil, da je treba to zapleteno vprašanje temeljiteje preučiti ter upoštevati širši okvir politike EU o podnebnih spremembah in energetske potrebe EU. Odbor predlaga, da se poveča opaznost prizadevanj za ublažitev v kmetijstvu, gozdarstvu in sorodnih panogah ter s tem ustvari podlaga za oblikovanje ustreznih političnih pobud, na primer v okviru skupne kmetijske politike, ob zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami.

1.5

Komisija bi morala pozornost nameniti vsem možnim politikam, ne le tistim, povezanim z okoljem in naravo, ter si prizadevati za sinergije s povezovanjem teh politik.

1.6

Gozdarski sektor ni obravnavan celostno in prav tako ni priznana njegova večnamenska vloga, tj. kot vir biomase za obnovljivo energijo. EESO pozdravlja predlog EU, da se med pravila za obračunavanje doda pridelane lesene proizvode (harvested wood products). Z upoštevanjem zalog ogljika v teh proizvodih se poveča vloga lesa in lesnih proizvodov pri ocenjevanju vpliva na podnebje.

1.7

Odbor pozdravlja pripravo nacionalnih akcijskih načrtov, ker v njih lahko izredno dobro pride do izraza "opaznost" morebitnih prizadevanj, ki jo Odbor predlaga v točki 1.4. Pri tem pa je treba upoštevati tri temeljna načela:

1.8

Odbor meni, da je pomembno spodbujati potencial sektorja LULUCF za ublažitev podnebnih sprememb ter povečati prepoznavnost prizadevanj kmetov za ublažitev. Tega sektorja ne bi smeli ocenjevati ločeno od drugih, temveč na celovit način in z uporabo sinergij z obstoječimi politikami na ravni EU in nacionalni ravni. Odbor poudarja, da se je treba izogniti ustvarjanju nepotrebnega upravnega bremena ali podvajanju dela ter ustrezno upoštevati nacionalne okoliščine in pristojnosti na vsaki ravni. Dejavno gospodarjenje z gozdovi EU in njihovo izkoriščanje ter povečana raba lesa kot obnovljive in trajnostne surovine sta stroškovno učinkoviti orodji za omejevanje podnebnih sprememb, ki bi morali biti izhodišče za podnebno politiko EU.

1.9

Odbor pozdravlja prizadevanja EU, da naredi korak naprej od sporazumov iz Københavna, Cancuna in Durbana, in njeno ponudbo, da pod določenimi pogoji sprejme cilj 30-odstotnega zmanjšanja emisij; obenem poziva k ustreznemu upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer v EU. EU mora tudi povečati pritisk na druge pogodbenice UNFCCC, naj sprejmejo podobne ukrepe in se tako izognejo selitvi virov CO2 na območja, ki so še bolj biološko občutljiva kot EU.

1.10

Končno, z ozirom na trenutne priprave na vzpostavitev solidnega okvira za SKP za naslednje finančno obdobje, je treba priznati, da bi moral biti ta predlog tesno povezan s kmetijsko politiko EU in njenimi drugimi politikami. Ogljik v tleh se postopno v večji meri vključuje v ocene politik, tako da se varstvo podnebja oziroma prilagajanje na podnebne spremembe bolj upošteva tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Odbor izrecno pozdravlja dejstvo, da predlog ne vsebuje obveznosti za zmanjšanje emisij v kmetijstvu in gozdarstvu, ki bi enostransko obremenjevale kmete in gozdarje. Za izboljšano kartiranje nacionalnih razmer bodo potrebne le zmerne naložbe v državah članicah.

2.1

Predlog Komisije vsebuje nove elemente, ki so povezani s sklepi konference o Kjotskem protokolu in konference v Durbanu (2).

2.1.1

Trenutno se emisije in zmanjšanje toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v sektorju LULUCF, sicer ne upoštevajo pri cilju Unije za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020, čeprav delno prispevajo k cilju Unije v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola. Zato je treba vzpostaviti skupne metode izračuna, da se natančno izračunajo količine emisij in njihovi ponori ter vključijo v obveznosti poročanja EU.

2.1.2

Kakršen koli zakonodajni predlog, vključno z obveznim poročanjem za travišča in polja, mora biti usklajen s sklepi 17. konference pogodbenic konvencije UNFCCC v Durbanu.

2.1.3

Pred 17. konferenco pogodbenic obračunavanje v okviru gospodarjenja z gozdovi za države članice ni bilo obvezno, ker se je upoštevala takojšnja oksidacija vse pridobljene biomase. EESO pozdravlja predlog EU, da se med pravila za obračunavanje dodajo pridelani leseni proizvodi, tj. da se upošteva zaloga ogljika v zalogah pridelanih lesenih proizvodov. To lahko še poveča vlogo lesa in lesnih proizvodov pri omejevanju podnebnih sprememb.

2.1.4

Če želimo še naprej razvijati potencial gozdarske industrije za omejevanje podnebnih sprememb (kot to priznava predlog Komisije), ne gre na splošno izvajati ukrepov, kot so daljša obhodnja, preprečevanje sečnje vseh dreves (kakor je navedeno v obrazložitvenem memorandumu) in spreminjanje gozdne površine v ohranjene gozdove, saj so ti v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi odvisni od posameznih vrst in staranja gozda. Vendar pa je treba poudariti, da tega v tem trenutku ni v zakonodajnem predlogu.

2.1.5

Pluta je zelo pomemben proizvod v skupini "pridelanih lesenih proizvodov", saj ima več prednosti: je naravni proizvod iz obnovljivega vira, ki je pridobljen okolju prijazno, saj ni treba posekati dreves, medtem ko industrija plute dokazano pomaga pri ohranjanju ekološke stabilnosti krhkega in ogroženega sredozemskega ekosistema ter zagotavlja delovna mesta in zaslužek.

2.2

V skladu s predlogom naj bi države članice pripravljale in vodile obračune, v katerih se natančno upoštevajo emisije in odvzemi, ki nastanejo zaradi dejavnosti gospodarjenja s polji.

2.2.1

V skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) za LULUCF je nadzemna biomasa vključena na seznam skladišč ogljika. Težava pri obračunavanju nadzemne biomase na poljih izhaja iz delitve na zelnate (obračunavanje le ogljika v tleh) in lesnate (obračunavanje biomase) rastline. Predlog priznava visoko vrednost trajnih nasadov, kot so oljčniki, sadovnjaki in vinogradi, vendar ne upošteva odvzemov CO2, povezanih z enoletnicami, saj za referenčno vrednost uporablja spremembe v zalogah ogljika od leta 1990. Vloge kmetijskih pridelkov, kot so oljna ogrščica (živilo, krma in gorivo), krmne rastline (krma in gorivo) in zelenjava (živilo), pa ne upošteva, saj jo sprememba v zalogah ogljika lahko ogrozi. To je tako, ker IPCC in Kjotski protokol obravnavata enoletnice kot ogljično nevtralne.

2.2.2

Na kmetijskih področjih, kjer morebitno povečanje odvzema ni veliko – kot na primer pri uporabi pridelanih lesnih proizvodov, lahko v nekaterih primerih obračunavanje kmetijskih površin predstavlja problem in ima negativen vpliv. Vključitev emisij in shranjevanja ogljikovega dioksida je treba natančno opredeliti.

2.2.3

Na določenih območjih, kjer so zaradi podnebja razmere težavne, tj. kjer preživetje kmetov in podeželskega prebivalstva temelji na kmetijstvu, ki je odvisno od padavin, ali kjer nizki dobički ogrožajo obstoj nekaterih trajnih nasadov (npr. oljk na jugu Evrope), lahko verjetnost, da se odvzem ne bo povečal, še spodbudi opuščanje zemlje in zmanjša interes za ohranjanje površin produktivnih. Priloga IV predloga Komisije določa ukrepe, ki jih je mogoče vključiti v akcijske načrte Komisije. Preprečiti je treba prekrivanje z ukrepi, ki se že izvajajo v okviru drugega stebra SKP kot t. i. kmetijsko-okoljski ukrepi, in sicer tako, da ti postanejo merljivi.

2.2.4

Odbor pozdravlja pripravo nacionalnih akcijskih načrtov, ker v njih lahko izredno dobro pride do izraza "opaznost" morebitnih prizadevanj, ki jo Odbor predlaga v točki 1.4. Pri tem pa je treba upoštevati tri temeljna načela:

3.1

Predlog Evropske komisije hoče uvesti strožji sistem obračunavanja, ki v zakonodajo EU vnaša priporočila iz mednarodnih sporazumov. Predlog odraža ključne elemente revidiranih pravil za obračunavanje v sektorju LULUCF, ki so bila dogovorjena v Durbanu decembra 2011 in ki bodo začela veljati od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Vendar pa se nekatere določbe razlikujejo od odločitev, sprejetih v Durbanu, kot sta predlagano obvezno obračunavanje gospodarjenja s polji in gospodarjenja s pašniki, ter v zvezi s pravili za obračunavanje naravnih motenj.

3.2

Predlog za novo obvezno obračunavanje vseh emisij in odvzemov zaradi dejavnosti gospodarjenja s polji in pašniki bo pomenil večje upravno breme na nacionalni ravni, potrebna po bodo tudi močna prizadevanja Komisije pri spremljanju v državah članicah. Pravila za obračunavanje, sprejeta v tem predlogu, in referenčne ravni bodo ključnega pomena za delovanje tega sklepa. Odbor je zaskrbljen, da bo prišlo do podvajanja obveznosti držav članic v okviru UNFCCC in zakonodaje EU.

3.3

Gozdovi EU zagotavljajo pomembne socialno-ekonomske koristi in ključne ekosistemske storitve ter krepijo zmogljivosti za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje, saj letno odvzamejo 10 % vseh emisij CO2 v EU. Prav tako so vir številnih trajnostnih in pametnih proizvodov na biološki osnovi, les pa predstavlja polovico obnovljivih virov energije EU. Odbor poudarja večnamensko vlogo gozdov v družbi in poziva Komisijo, naj sprejme celostni pristop do gozdov, ki vključuje podnebni vidik in vidik trajnostnega upravljanja z gozdovi v EU. Gozdovi so veliko več kot samo skladišča ogljika in podnebne politike morajo to odražati.

4.1

EESO želi poudariti, da kmetijstvo in gozdarstvo lahko pomagata omejiti podnebne spremembe. Vendar je ta potencial omejen zaradi naravnih razmer in motenj, tveganja zasičenosti, kompleksnih tokov, nezadostne zmogljivosti za spremljanje emisij in precejšnje negotovosti glede načinov njihovega obračunavanja.

4.2

Odbor priznava rezultate ocene učinka, ki jo je pripravilo Skupno raziskovalno središče, in spoštuje njegovo mnenje o izvedljivosti. Vendar potrebujemo izpopolnjena znanstvena dognanja in boljše metode spremljanja, če želimo okrepiti zaupanje v evidence emisij toplogrednih plinov, povezane z gozdnimi in kmetijskimi tlemi. Treba je izboljšati tako njihovo natančnost kot doslednost, poleg tega pa je treba celovito in celostno pregledati možnosti za omejevanje podnebnih sprememb. Odbor v zvezi s tem izpostavlja izkušnje nekaterih držav, kot sta Danska in Portugalska, katerih poročanje o kmetijstvu je popolnoma v skladu z UNFCCC. Odbor meni, da je ključno izpostaviti kompleksnost merjenja emisij v sektorju LULUCF, in se ne strinja s samoumevnim prepričanjem, da bi bilo treba to področje vključiti v cilje EU v zvezi z zmanjšanjem.

4.3

Predlog Komisije ne zagotavlja vključitve sektorja LULUCF v podnebne obveznosti EU na tej stopnji, temveč se predstavlja kot prvi korak v smeri tega, in sicer z oblikovanjem ustreznega političnega okvira. Odbor obžaluje, da predlog ni bil razširjen, da bi vseboval sklicevanje na skupni potencial gozdarstva in kmetijstva, da nadomestita fosilna goriva in neobnovljive surovine z biogorivi in biomaso. To bi se moralo zgoditi na poznejših stopnjah, ki bi morale zajemati tudi z LULUCF povezane biogospodarske in energetske procese. Tega sektorja ne bi smeli ocenjevati ločeno od drugih, temveč na celovit način in z uporabo sinergij z obstoječimi politikami na ravni EU in nacionalni ravni. Države članice so same najbolj sposobne sprejeti ustrezne ukrepe.