22.12.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 376/66

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del

(COM(2011) 289 konč. – 2011/0136 (COD))

2011/C 376/12

Poročevalec: g. McDONOGH

Svet in Evropski parlament sta 15. in 7. junija 2011 sklenila, da v skladu s členom 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosita za mnenje o naslednjem dokumentu:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del

COM(2011) 289 konč. – 2011/0136(COD).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 30. avgusta 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 474. plenarnem zasedanju 21. in 22. septembra 2011 (seja z dne 21. septembra) s 131 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Ugotovitve in priporočila

1.1   Odbor pozdravlja predlog Komisije za direktivo o uporabi osirotelih del. Uspešna izvedba pobude bo spodbudila razvoj digitalnih knjižnic, kot je Europeana (1), in drugih javnih ustanov s poslanstvom javnega interesa iz člena 1(1) predlagane direktive, v katerih lahko državljani dostopajo do raznolike in bogate evropske kulturne dediščine.

1.2   Odbor pripravlja ločeno mnenje o nedavno sprejetem sporočilu Komisije, ki predlaga strategijo za enotni trg za intelektualno lastnino (2). Pravice intelektualne lastnine so ključni dejavnik tehnoloških in tržnih inovacij, od katerih bosta odvisna gospodarsko okrevanje in prihodnja rast Evrope (3). Način upravljanja pravic intelektualne lastnine je prav tako ključen za razcvet evropske kulture in kakovost življenja evropskih državljanov.

1.3   Odbor meni, da strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ni mogoče uresničiti brez vzpostavitve resničnega enotnega trga za intelektualno lastnino. Odbor že več let poziva k uskladitvi evropskih in nacionalnih pravil za spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti in blaginje državljanov, hkrati pa podpira pobude, ki bodo omogočile dostop čim večjega števila posameznikov do del, blaga in storitev (4).

1.4   Odbor se na splošno strinja s predlogom direktive o pravnem okviru za zagotavljanje zakonitega čezmejnega spletnega dostopa do osirotelih del (5). EESO je v mnenju o evropski digitalni agendi (6) odločno podprl ukrepe, kot je izvajanje tega okvira, za reševanje težav v zvezi s kulturno in gospodarsko razdrobljenostjo na enotnem trgu.

1.5   EESO močno podpira digitalizacijo in razširjanje evropske kulturne dediščine (7). Meni, da je spletna dostopnost tega gradiva ključni sestavni del razvoja gospodarstva znanja v Evropi in bistvena za zagotavljanje bogatega in raznolikega kulturnega življenja za državljane. Zato Odbor izraža zadovoljstvo, da je Komisija predlagala direktivo, ki bo obravnavala posebno vprašanje osirotelih del.

1.6   Odbor priznava, da je direktiva potrebna, saj je zelo malo držav članic uvedlo zakonodajo o osirotelih delih, vse obstoječe nacionalne zakonodaje pa spletni dostop omejujejo na državljane, ki prebivajo na njihovem nacionalnem ozemlju.

1.7   Odbor se načeloma strinja s pristopom na podlagi štirih stebrov, ki je predlagan v direktivi:

—	določitev pravil za opredelitev osirotelih del s pomočjo vztrajnega iskanja imetnika avtorskih pravic;

—	priznanje osirotelega dela, če z iskanjem ni mogoče opredeliti imetnika avtorskih pravic;

—	določitev možnih uporab osirotelih del, tudi njihovo razširjanje v vse države članice;

—	vzajemno priznavanje statusa osirotelega dela v vseh državah članicah.

1.8   Za olajšanje učinkovitega iskanja imetnikov avtorskih pravic in razširjanja osirotelih del je dostopnost spletnih podatkovnih zbirk in registrov pravic, podobnih orodju, ki obstaja v sektorju založništva (8), ključna za vsak sektor. Odbor poziva Komisijo naj olajša delo predstavniških organizacij pri razvoju teh orodij.

1.9   EESO meni, da bi morale države članice voditi register podatkovnih zbirk v svoji državi, katerim je uradno dovoljeno, da beležijo rezultate vztrajnih iskanj, ki so bila izvedena na njihovem ozemlju, v skladu s členom 3(4) direktive. Taki registri bi bili v pomoč ustanovam v drugih državah EU, saj bi lahko izhajale iz tega, da so ti viri uradno zanesljivi.

1.10   Odbor opozarja Komisijo na pomen tradicionalne glasbe, ustnega izročila, fotografij in kinematografskih del za kulturno dediščino EU in poziva k enaki obravnavi takih posnetkov in slik v arhivih katere koli ustanove iz člena 1(1) pri določevanju in objavi osirotelih del. Odbor ugotavlja, da člen 11 direktive določa možnost vključitve zaščitenih vsebin, ki jih ta direktiva trenutno ne ureja, zlasti fonogramov ter samostojnih fotografij, v področje uporabe te direktive, in Komisijo poziva, naj to vključitev čim prej izvede.

1.11   Odbor pozdravlja tudi prizadevanja Komisije za sklenitev memoranduma o soglasju med knjižnicami, založniki, avtorji in kolektivnimi organizacijami, da se omogoči izdajanje dovoljenj za digitalizacijo knjig, ki niso dostopne na trgu, in dostop do njih (9).

2.   Ozadje

2.1   Komisija je predlagala strategijo za pravice intelektualne lastnine (10) kot del splošnega načrta za spodbujanje trajnostne rasti in delovnih mest na enotnem trgu ter izboljšanje konkurenčnosti Evrope na globalni ravni. Ta strategija dopolnjuje strategijo Evropa 2020, Akt za enotni trg (11) in Evropsko digitalno agendo in je njihov pomemben element.

2.2   Komisija v nedavno sprejetem sporočilu, o katerem Odbor pripravlja ločeno mnenje, načrtuje oblikovanje enotnega trga na področju varstva pravic intelektualne lastnine (12). Eden prvih rezultatov te strategije za pravice intelektualne lastnine je predlagana direktiva za enostavnejšo pridobitev dovoljenja za uporabo osirotelih del, ki bo omogočila spletno dostopnost številnih kulturnih del v vsaki državi članici. To bo olajšalo razvoj evropskih digitalnih knjižnic, ki ohranjajo in razširjajo bogato evropsko kulturno in intelektualno dediščino.

2.3   Digitalizacija in razširjanje osirotelih del je poseben kulturni in gospodarski izziv. Če imetnik pravic ni poznan, to pomeni, da uporabniki ne morejo pridobiti potrebnega dovoljenja, da na primer knjige ni mogoče digitalizirati. Osirotela dela predstavljajo velik del zbirk evropskih kulturnih ustanov. British Library na primer ocenjuje, da osirotela dela obsegajo 40 odstotkov vseh njenih avtorsko zaščitenih zbirk (skupaj 150 milijonov del).

2.4   Komisija predlaga direktivo z namenom, da se v vseh državah članicah zagotovijo skupna pravila o tem, kako ravnati s takšnimi deli, in da se tako olajšajo projekti obsežne digitalizacije, kot so predvideni v Evropski digitalni agendi.

2.5   Komisija je izvedla oceno učinka in preučila šest različnih možnosti v zvezi s pobudo o osirotelih delih (13). Sklenila je, da bi bil najboljši pristop tak, ki temelji na vzajemnem priznavanju statusa osirotelega dela s strani držav članic. To knjižnicam in drugim upravičencem iz člena 1(1) predlagane direktive omogoča pravno varnost v zvezi s statusom „osirotelega dela“ določenega dela. Poleg tega vzajemno priznavanje zagotavlja, da bodo osirotela dela iz digitalne knjižnice na voljo državljanom v vsej Evropi.

2.6   Direktiva temelji na štirih stebrih:

i.	Za določitev statusa „osirotelega dela“ morajo knjižnice, izobraževalne ustanove, muzeji ali arhivi, ustanove filmske dediščine in javne RTV organizacije v državi članici, kjer se delo prvič objavlja, izvesti predhodno vztrajno iskanje v skladu z zahtevami, opredeljenimi v predlagani direktivi.

ii.	Ko se na podlagi vztrajnega iskanja določi „status osirotelega dela“, se delo obravnava kot osirotelo delo po vsej EU, s čimer se prepreči potreba po večkratnih vztrajnih iskanjih.

iii.

Na podlagi tega bodo lahko osirotela dela dana na voljo na spletu v kulturne in izobraževalne namene brez predhodnega dovoljenja, razen če imetnik pravice do dela prekine status osirotelega dela. V tem primeru je treba imetnikom pravic, ki se pojavijo in zahtevajo svoja dela, plačati odškodnino, pri kateri je treba upoštevati vrsto dela in uporabo.

iv.	Vzajemno priznavanje statusa osirotelega dela v vseh državah članicah.

3.   Pripombe

3.1   Odbor meni, da je treba v okviru vseh političnih pobud na področju pravic intelektualne lastnine vzpostaviti ravnovesje med pravicami ustvarjalcev in lastnikov ter interesi uporabnikov in končnih potrošnikov, da bodo dela dosegljiva čim večjemu številu posameznikov v vsaki državi članici.

3.2   Za lažje iskanje pravic intelektualne lastnine bi lahko Komisija objavila in redno posodabljala seznam ustanov iz člena 1(1) direktive, ki so pristojne za osirotela dela.

3.3   Poleg tega morajo biti te ustanove gotove, da so viri, v katerih se beležijo vztrajna iskanja v drugi državi EU, uradno zanesljivi. Zato bi morale države članice voditi register podatkovnih zbirk v svoji državi, katerim je uradno dovoljeno, da beležijo rezultate vztrajnih iskanj, ki so bila izvedena na njihovem ozemlju, v skladu s členom 3(4) direktive.

3.4   Odbor ugotavlja, da člen 11 predlagane direktive določa možnost vključitve zaščitenih vsebin, ki jih ta direktiva trenutno ne ureja, zlasti fonogramov ter samostojnih fotografij, v področje uporabe te direktive. Ne glede na to določbo o pregledu si je že sedaj treba prizadevati za čim prejšnjo objavo teh kulturnih artefaktov.

3.4.1   Tradicionalna glasba in ustno izročilo sta zelo pomembna za kulturno dediščino Evrope. V vsej Evropi obstajajo bogate arhivske zbirke posnetega gradiva, in sicer ne samo v javnih RTV organizacijah, temveč tudi v ustanovah, naštetih v členu 1(1). Za vso to avdio in avdiovizualno gradivo bi morala veljati ista pravila za iskanje, klasifikacijo in uporabo kot za druga dela iz člena 1(2) direktive.

3.4.2   Tudi fotografsko in kinematografsko gradivo je zelo bogat vir informacij za spoznavanje in razumevanje evropske civilizacije in če obstaja možnost taka dela opredeliti kot osirotela dela, potem je treba narediti vse za pridobitev tega gradiva iz skritih arhivov javnih ustanov.

---

(1)  Europeana uporabnikom omogoča preučevanje digitalnih virov evropskih muzejev, knjižnic, arhivov in avdio-vizualnih zbirk. Projekt financira Evropska komisija, uveden pa je bil leta 2008, da se omogoči dostop javnosti do evropske kulturne in znanstvene dediščine. Glej: www.europeana.eu.

(2)  COM(2011) 287 konč.: Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine.

(3)  Glej: Strategija Evropa 2020 (COM(2010) 2020 konč.), Letni pregled rasti 2011 (COM(2011) 11 konč.), Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 konč.), Akt za enotni trg (COM(2011) 206 konč.) in Unija inovacij (COM(2010) 546 konč.).

(4)  UL C 116, 28.4.1999, str. 35; UL C 155, 29.5.2001, str. 80; UL C 221, 7.8.2001, str. 20; UL C 32, 2.2.2004, str. 15; UL C 108, 30.4.2004, str. 23; UL C 324, 30.12.2006, str. 7; UL C 256, 27.10.2007, str. 3; UL C 182, 4.8.2009, str. 36; UL C 218, 11.9.2009, str. 8; UL C 228, 22.9.2009, str. 52; UL C 306, 16.12.2009, str. 7; UL C 18, 19.1.2011, str. 105; UL C 54, 19.2.2011, str. 58.

(5)  Osirotela dela so dela, kot so knjige, časopisni članki ali članki iz revij, ki so zaščiteni z avtorskimi pravicami, vendar imetnikov avtorskih pravic ni mogoče izslediti za pridobitev potrebnih dovoljenj. Sem sodijo tudi kinematografska ali avdiovizualna dela. Osirotela dela je mogoče najti v zbirkah evropskih knjižnic.

(6)  UL C 54, 19.2.2011, str. 58.

(7)  UL C 324, 30.12.2006, str. 7; UL C 182, 4.8.2009, str. 36; UL C 228, 22.9.2009, str. 52; UL C 18, 19.1.2011, str. 105; UL C 54, 19.2.2011, str. 58.

(8)  ARROW: Dosegljivi registri informacij o pravicah in osirotelih delih za Europeano (Accessible Registries of Rights Information and Orphan Works towards Europeana) je projekt konzorcija evropskih nacionalnih knjižnic, založnikov in organizacij za kolektivno upravljanje, v katerem so v okviru glavnih evropskih združenj in nacionalnih organizacij zastopani tudi avtorji. Glej: www.arrow-net.eu.

(9)  Glej IP/11/630, Bruselj, 24.5.2011.

(10)  COM(2011) 287 konč.: Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine.

(11)  COM(2011) 206 konč.: Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – „Skupaj za novo rast“.

(12)  COM(2011) 287 konč.

(13)  SEC(2011) 615 konč.: Ocena učinka o čezmejnem spletnem dostopu do osirotelih del.

---